Spomeniki opozarjajo
Ljubljana — mesto heroj — je bila med vojno največje koncentractj-sko taborišče. Žica, ld je obdajala mesto, kl je takrat štelo tretjino današnjega prebivalstva, ni mogla zatreti svobodomiselnih idej Ljub-ljančanov. Škoda, ker Ljubljana vsaj do danes še nima zapisanili vseh podatkov, koliko vojaškega materiala, hrane, sanitetnega materiala je šlo vsak dan iz okupiranega mesta-
Kdo ne požna grohnice narodnth Iierojev v Ljubljaui. Dfset uarodnili herojev je tako pokopanih na enem niestu. deset init-n velikih voditeljev naše revolucije pa nenehno opozarja vse tiste. ki l»i hoteli oskruniti bdrb« našega naroda. Boris Kidrič, Milovan Saranovič. Dragan Jevttč. Janko Premrl-Vojko. Majda Silc\ Tone Tomšič, Siavko Srander, ^Jilos Zidanšek, Franc Rozman Sta.ne in Ivan Kav-čič-Nande, to so imona naših rcvolutlnnarjcv, na katerc-je ponosen vsak Siovenet.
Malo Ijudl ve, da je bUa prva partizanska bolirišnica prav v središgu Ljfuuijaue. r«<t poslopju, ki sedaj nosi številko Komenskega 4, nas na partizansko bolnišnico spo-minja le spominska Dlošča na kateri je vklesano deset imen padlib. Bolnišnica, ki jo je vodll dr. Mavricij Neuberger, je že od avgusta 1941 imela od-prta vrata za ranjene partizane. Tako se je že v prvlh dneh okupacije v središču partizanske Ljubljane zdravilo 30 ranjencev. V stavbi je.bilo tudi skladišče sani-tetnega materiala, ki so ga Uegalci skozi razne kfmale spravljall v gozdove k par-tizanom.                                                                  .        -
V aktivni boj proti okupatorju so posegle tudi Ljubljančanke. Začetek 1943. leta je pomenii leto ženskih demonstracij po celem mestu. Spominske plošče na Trgu revolucije, na Clril Metodovem trgu nas opozarjajo, daje preko 1000 žena demou-striralo zoper nemogoče pdčetje okupatorjev z našimi ljudrai po raznih zaporih-Ceprav svojih zahtev žene niso mogle uresničiti — vsako demonstracijo so okupa-t»rji razgriali — pa so žene dokazale tujcem, da se celo mesto bori proti njim.
Posamezniki so dall za našo svobodo največ kar so imeli — svoja življenja. Eden j izmed njih je bil tudi narodni heroj Tone Tomšič, ki smo mu postavili spomenik ] na Šaranovičevi ulici. Tega našega velikega revolucionarja, ki je bil organizacijskf J sekretar KPS so okupatorji ustreUU v Gramozni jami 21. maja 1942. leta-               I
Konec leta 1943 so Toneta Tomšiča proglasiii za narodnega heroja, I. proletarskl 1 bataljon in brigada pa sta nosila njegovo ime.                                           '             .