studijska eiblioteka LJUB v: * (C. C. con U pHU) LM izhaja vsald | mesec* L 22«—» L Vli — w SfcroiuMtt 1 Ris«, ubral«, ;«n poa*d«ljka. Naročaina: zrn I dmcc L 8.—, o^to l«to L 75.—, t iaozMnatro m«tt£no 30 st — Ogfeeoins za, 1 na prostor« ia obrtna oglas« L ft.—, za oamrt-o^hsae denarnih uvodov L X—% strani L Z— W Trst«, t žetrtoK. 17. maj« 1S2S. ■ Uto VI. EDINOST Posami Številka 30 cent. Letnik Lil! Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te-le fon 11.57. Dopisi naj si pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. — Last, zaloiba in tisk Tiskarne «Edinost». Poduredništvo v G o r i c i : ulica Oioeue Carducci št. 7, L o. — Telef. št 327. Glavni in odgovorni urednije prof«. Filip Peric* Poljsko la litva (P* pogejanjih v Kovan) Razvoj odnošajev med Poljsko in Litvo je vse prej ko zado^-volHv. Deset let je že skoraj preteklo, odkar se je zaključila Bvetovna vojna, v severovzhodnem delu Evrope pa Še vedno nekaj tli pod pepelom. Od Časa do časa prasnejo iskre na po-srršje, nič dobrega obetajoče iskre, ki opozarjajo svet, da tam nekaj še vedno ni v redu. Viln-sko vprašanje se od časa do Časa s trdovratno vztrajnostjo pojavlja na mednarodnem političnem obzorju. V poslednjih mesecih preteklega leta je bila dosegla kriza v odnosa jih med Poljsko in Litvo svoj vrhunec. Obmejni incidenti, povzročeni toliko po eni kolikor po drugi strani, so bili na dnevnem redu. Spričo odločnega zadržanja, ki ga je napram tem dogodkom zavzel maršal Pilsud-ski, je obstojala nevarnost, da prišlo med obema državama do oboroženega konflikta. Nevarnost je bila tem večja, ker so se takrat v Varšavi in v Kov-nu spomnili, da vlada pravzaprav med Poljsko in Litvo še vedno vojno stanje, zakaj mir do takrat še ni bil sklenjen in tudi diplomatični odnošaji niso bili vpostavljeni. Radi intervencije drugih držav, pred vsem pa radi nastopa Rusije, ki je brez ovinkov izjavila, da ne bo dovolila nobene okrnit ve neodvisnosti litovske republike s strani Poljske, se je spor prenesel pred svet Družbe narodov, ki se je sestal meseca decembra istega leta v Ženevi, kjer je prišlo do prav dramatičnih besednih spopadov med poljskim zunanjim ministrom Zaleskim in med njegovim litovskim kolegom Voldemara-sem. Sam maršal Pilsudski se je bil tedaj odpravil v Ženevo, da podpre poljsko stališče. Po dolgem razgovarjanju in posredovanju zastopnikov Francije, Anglije in drugih držav se je položaj — vsaj na videz — nepričakovano izpremenil. Nebo, ki je bilo do tedaj še docela zastrto s črnimi oblaki, se je nenadoma razjasnilo. Zastopnika Poljske tn Litve sta svečano izjavila, da te vojno stanje med obema državama ukinjeno in da se bodo vsa sporna vprašanja na zado-»roljiv način rešila. Prizor pred ženevskim svetom je moral biti vsekakor zelo gin-1 jiv, ko sta se vendar oba ministra — kakor so kronisti vestno zabeležili — navdušeno objela in poljubila. Spričo takšnega izkazovanja prijateljskega pomirjenja je bilo pač pričakovati, da bo v od-nošajih med Poljsko in Litvo zavel popolnoma nov duh. Pričakovanja pa se niso uresničila. Po dolgem odlašanju so se sicer pričela v Kovnu neposredna pogajanja med obema strankama, a vprav te dni so se pogajanja prekinila in odgodila do 25. junija, zakaj sporazuma ni bilo mogoče doseči. Nov duh ni zavel. Nasprotno: litovsko nacionalistično dijaštvo je ob odhodu poljskih delegatov obmetavalo goste z gnilimi jajci... Že ta dogodek kaže, da so se pogajanja vršila v ozračju, ki ni bilo nič kaj primemo za dosego sporazuma. In po dogodkih je treba sklepati, da ni v tem pogledu prave volje na litovski strani. Stvar se nam ne bo zdela tako čudna, če pomislimo, da je bil Vol de mar as v Ženevi pravzaprav prisiljen, priznati obstoječi «status» glede poljsko-litovske meje. Odpovedati se je moral, četudi nerad, Vilni, ki tvori baš glavno točko aspiracij litovskega nacionalizma. Voldemaras, ki je sprva računal na pomoč Rusije in Nemčije, a je pozneje uvidel, da se je bil v tem pogledu uštel, se je odločil za nekakšno pasivno re-eistenco. Na pogajanja je pristal žele po dolgem času, in ko so se pričela, je postavil takšne pogoje, o katerih je vedel, da jih Poljaki ne bodo mogli sprejeti. V Kovnu bi se bilo moralo rešit: predvsem vprašanje medsebojne varnosti in vprašanje litovskih zahtev po odškodnini radi nasilne okupacije Vilne s strani Poljske. Glede poslednje točke ni moglo priti do sporazuma, ker so Litovci zahtevali deset milijonov dolarjev odškodnine in so Poljaki odgovorili a sličnimi zahtevami. Kar pa se tiče vprašanja varnosti, litovska delegacija ni hotela sprejeti poljskega predloga zat sklenitev pogodbe o nenapadanju, ki naj bi se izpopolnila s konvencijo o arbitraži in o spravnem postopanju. Pridržala si je pravico, da predloži pozneje sama nove predloge, ki naj bi vpoštevali « pravni položaj, obstoječ med o-bema državama«. Ni težko uganiti, da se pod to formulo skriva namera litovske vlade, da spravi ob ugodnem trenutku spet na površje vprašanje pripadnosti Vilne. Še bolj jasno se je pokazala ta namera litovske vlade predvčerajšnjim, 15. t. m., ko je Litva praznovala desetletnico svoje neodvisnosti. Vlada je izdala proglas na naroda v katerem spominja, kako je bilo državi ugrabljeno glavno mesto — Vilna, in izraža upanje, da bo to mesto prej ali slej spet pripadlo litovski državi. Sploh se je vse praznovanje vršilo v znamenju litovskih aspiracij po o-svoboditvi Vilne. Poljska pa smatra to vprašanje, kakor znano, za kon-čnoveljavno rešeno. Opira se pri tem na odločitev medzavezniške poslaniške konference, ki je priznala Vilno Poljski, in na dejstvo, da je bila ta odločitev sprejeta tudi od Družbe narodov. Položaj je pač tak, da je prav malo ali celo nič izgleda v u-speh novih pogajanj, ki se bodo pričela v prihodnjem mesecu med obema državama. Svet Družbe narodov, ki je imel v decembru pr. leta mnogo posla s poljsko-litovskim sporom, bo moral na svojem prihodnjem zasedanju, ki se bo pričelo v juniju, ugotoviti, da so odnošaji med Litvo in poljsko republiko slej ko prej na mrtvi toČkL Prizadevanja za konsolidacijo miru v severovzhodnem delu Evrope niso do sedaj obrodila nobenega pozitivnega u-speha. Pod pepelom še vedno tli. naliiauka polama eMtija nad otočjem Franca Jožefa KING'S BAY, 16. Sem je dospela v zgodnjih jutranjih urah z zrakoplova «Italia» naslednja radiobrzo javna vest: «Ob 22.30 po srednjeevropskem času sem se odločil usmeriti se proti severu in tako prodreti še dalje v nepreiskane kraje. Dosegli smo točko 82° severne dolžine in 28° 30' vzhodne širine, odkoder smo obrnili proti otoku Alfreda Halmsawutha. Ob 2.30 smo zagledali otočje Franca Jožefa, ki leži takoj za otokom Alfreda Halmsawutha. Nasproti nam piha nejaka sapa. O-zračje se je zelo razčistilo, tako da prodre pogled v višini 150 do 200 metrov do 20 milj daleč. O kaki novi zemlji nismo našli ni-kakega sledu. Na krovu gre vse dobro. — Nobile.» Tekom popoldneva je sprejela radiobrzo javna postaja na ladji «Citt& di Milano» še naslednji dve vesti z zrakoplova «Italia»: «V bližini Teplitz baya, kjer se je potopila ladja «Stella Po-lare», sem spustil na ledovje znak sv. Marka v spomin na Frana Querinija. — Nobile.» «Dne 16. t. m. ob 8. uri smo dospeli na severovzhodni konec otočja Franca Jožefa. Proti severu je morje prosto ledu. Nebo je ažurno, zrak zelo čist. Vse dobro. Prodiramo proti nepreiska-nim krajem med otočjem Franca Jožefa in zapadno obalo zemlje Nikolaja II. — Nobile.» Razstava madžarska umetnosti v Rimu RIM, 16. Nj. Vel. kralj je danes dopoldne otvoril razstavo madžarske umetnosti, ki jo je orga-niziralo in priredilo s finančno pomočjo rimskega mesta itali-jansko-madžarsko društvo v razstavni palači. Pogreb očeta pravosodnega ministra on. Roooa RIM, 16. Včeraj zjutraj se je tu izvršil pogreb gr. uff. Alberta Rocca, očeta sedanjega pravosodnega ministra. Gr. uff. Albert Rocco je izdihnil v nedeljo. Pogreba so se udeležili vsi ministri in državni pod tajniki, zastopniki parlamenta, fašistov-ske stranke in drugih oblastev. Mer neftareta tomea za nadzorstvo nad semeni RIM, 16. V prostorih mednarodnega zavoda za poljedelstvo se je danes dopoldne ob 10. uzi otvoril peti mednarodni kongres za nadzorstvo nad semeni. Kongres je otvoril minister nacionalnega gospodarstva on. Bel-luzzo, ki je v kratkem govoru pozdravil navzoče delegate in očrtal naloge kongresa. Za ministrom so govorili še podpredsednik zavoda Luis Dop, predsednik mednarodne zveze za nadzorstvo nad semeni prof. Petersen in delegat Zedinjenih držav dr. Brown. Za predsedni ^ ka kongresa, ki bo trajal kake štiri dni, je bil izvoljen delegat italijanske vlade prof. Peglion. Nocoj se je priredil v mednarodnem zavodu za poljedelstvo na čast delegatom svečan sprejem. Priprave zalim imim poslanske zbiralce Zbornica bo zasedala teden dni RIM, 16. V pondeljek se spet sestane poslanska zbornica. Njeno takratno zasedanje bo bržkone zelo kratko in ne bo trajalo dalj nego teden dni. Kakor smo že poročali, ima zbornica odobriti še tri proračune za poslovno leto 1928-29, in sicer proračun ministrstva zunanjih zadev, proračun ministrstva kolonij in proračun finančnega ministrstva. Razprava o tem poslednjem: pride na vrsto po vsej verjetnosti V petek, 25. t. m. Še tistega dne bo, kot vse kaže, minister on. Volpi podal svoj ekspoz^, v katerem bo podčrtal solidnost proračuna za/ tekoča poslovno dobo. Bilanca glavnih izdatkov in dohodkov tekom meseca a-prila kaže namreč Se večji prebitek, nego ga je izkazovala v predhodnem mesecu. Danes je bil finančni minister pri ministrskem predsedniku in sta se razgovarjala o omenjenem finančnem ekspozeju. Delo za MTHeliice štirje podmornikl in ena križarja RIM, 16. Kakor poroča agencija «delle Informazioni», je bilo v mornariškem ministrstvu podpisana pogodba, ki je bila sklenjena s tržaško ladjedelnico za gradnjo štirih podmornikov. Kakor znano, je mornariško ministrstvo razpisalo pred časom natečaj za omenjene gradnje, pri katerem je zmagala tržaška družba. Po informacijah iz istega vira bo tržaška ladjedelnica zgradila za italijansko vojno mornarico tudi eno novo križarko. direktne vozove do Benetk in poleg tega še zvezo z Genovo in Rimom. Ifl nrelitev cestnega imrežja Avtonomno cestno podjetje bo v kratkem začelo delovati RIM, 16. Napovedano je že bilo, da bo pričelo avtonomno cestno podjetje v najkrajšem času poslovati. Najprej se namerava zboljšati omrežje najvažnejših državnih cest, ki meri v dolžini okrog 600 km. Ta dela se bodo izvršila v dveh. razdobjih. V prvem bodo nekatere ceste regulirane tako, da bodo odstranjeni prehodi preko Železniških prog, v drugem pa bodo tlakovane ceste^ po katerih se vrši zelo živahen promet. Za izvedbo teh del, je določen znesek 1.200 milijonov lir, ki bo nakazan v štirih letnih, obrokih. Načrt regulacije in tlakovanja omenjenega cestnega omrežja je že o-dobril načelnik vlade. On. Turati v Moden! MODENA, 16. Včeraj popoldne je prispel semkaj tajnik faši)-stovske stranke on. Turati. Zvečer je imel v vojaški akademiji pred častniki daljši govor, v kar terem je razpravljal o novi zgodovini Italije. Dva direktna vlaka med Rimom in Prago RIM, 16. Agencija «Roma» poroča, da sta pričela z včerajšnjim dnem voziti dva direktna vlaka med Čehoslo vaško in Italijo. Prvi odhaja iz Prage ob 22.35 in ima direktne vozove do Trsta in Gradeža. Drugi odhaja iz Prage ob 7. zjutraj In dospe o polnoči v Benetke ter še tekom jutra v Rimini. Tudi ta vlak ima feMn rilM) rtk se ustanavlja RIM, 16. Ministrstvo nacionalnega gospodarstva podpira ustanovitev konsorcija, ki se bo imenoval nacionalno ribolovsko podjetje. V tem pogledu so se vršili v prostorih ministrstva že mnogi sestanki, na katerih je bil izdelan, načrt organizacije novega podjetja. Njegova naloga bo, da zajamči in olajša ribiškim zadrugam prodajo njihovih izdelkov na trgih ter da ustvari med njimi in konsumenti neposredne stike. Podjetje bo imelo svoje centralne prostore v Rimu in bo lahko ustanavljalo svoje podružnice v vseh večjih središčih, kjer bo pač ka&alo. Za enkrat je predvidevan obstoj podjetja za dobo 10 let, ki pa bo lahko podaljšana s sklepom občnega zbora konsorcija. - Mar glasila svete stalke h poslednjemu govoru načelnika vlade v senatu RIM, 16. «Osservatore Romano)* prinaša v svoji današnji številki nekatere opazke in pojasnila k onemu delu poslednjega govora on. Mussolinija v visoki zbornici, v katerem je dejal: «da bo napredek Italije naravnost velikanski, če bo država še nadalje sodnik v političnih in socialnih sporih, če bo vse v državi in nič izven nje, kajti danes si ni mogoče predstavljati človeka, ki bi se nahajal izven države, razen če je to divjak, ki hoče živeti v puščavi». Temu tfačelu postavlja glasilo sv. stolice' nasprosti razna druga načela, posebno pa ono^ ki ga je proglasil papež Lev XIII. v svoji zn&ni encikliki «Rerum no-varum»\ in Iti pravi med drugim: «Predno stopi človek v družbo, ima že svoje naravne pravice. Narava ni ustvarila človeškega sožitja z namenom, da bi našel človek v njem svoj cilj, ampak ustvarila ga je z namenom. da potom družbe in v družbi najde ono pomoč, ki mu je potrebna za njegovo spopolnitev.» Na drugem mestu pravi enciklika: bi človek, če bi družina, ki tVorita" del človeške družbe, ne našla v državi pomoči, ampak žalitve, ne zaščite, marveč kršitev slojih pravic, tedaj bi postalo Človeško sožitje zelo neprijetno.» Za tein se sklicuje glasilo sv. stolice na nauke velikega krščanskega sbciologa Jožefa To-niola in prihaja do zaključka: Ce sedaj primerjamo višje obrazložena načela z novim volilnim zakonom, postanejo pač takoj jasne bistvene razlike med njimi. S temi svojimi pojasnili hočemo ustvariti le nekoliko jasnosti. Načrt nove transbaikanske železnice RIM„ 16. Agencija «Corrispon-denza* poroča, da so prizadete balkanske države odobrile italijanski načrt glede transbaikanske železnice Drač - Tirana - El-basan - Domorik - Skorica - Solun - Carigrad. Zveza z italijanskimi pristanišči se bo vzdrževala s posebnimi ladjami. S to progo se ima, skrčiti zveza med Carigradom in Italijo ter Francijo. Proga ne bo tekla preko jugoslovenskega ozemlja. Slamničarji se zahvaljujejo vladi FIRENZE, 16. Tu se je včeraj sestalo udruženje slamničarjev. Zborovarci so razpravaljali o raznih vprašanjih, tičočih se industrije izdelovanja slamnikov, nakar so odobrili resolucijo, v kateri se med drugim naglaša-jo, da je treba pripisati zopetni razmah njihove industrije samo zanimanju vlade in fašistovske stranke. Industrijski obljubljajo, da bodo s svojim discipliniranim delom pomagali pri u-stvarjanju veličine Italije. Ogromna Skoda ki Jo fe povzročil potres na Bolgarskem RIM, 16. Agenciji «Atmo» poročajo iz Sofije, da je bila šele sedaj natančneje ugotovljena škoda, ki so jo povzročili poslednji potresi na Bolgarskem. Glasom poslednjih poročil bolgar- skega tiska se ceni materialna škoda na približno štiri milijarde levov; več kot dve milijardi odpadeta na Plovdiv in okolico. Ostali dve malijardi škode je bilo povzročene predvsem v okrajih Čirpova, Borisovgrada itd. Potres je zahteval skupno 200 človeških žrtev; nad 700 oseb je bilo ranjenih. Zrušilo se je 13.800 hiš. Močno narušenih jih je 18.300. 265 tisoč oseb je brez strehe. Delovni program nove albanske vlade TIRANA, 16. Albanski poslanski zbornici se je včeraj predstavila nova vlada, ki se je, kot smo poročali, pred kratkim sestavila in ki ji je parlament na svoji včerajšnji seji izrazil popolno zaupanje. V svojem programnem govoru je načelnik albanske vlade izjavil, da bo nova vlada hodila po poti, ki jo je utrla njena predhodnica V notranjepolitičnem oziru bo skrbela, za dobrobit prebivalstva, v zunanjepolitičnem pa bo posvetila vso svojo skrb izvajanju pogodb, predvsem pa obrambno-zvezne pogodbe z Italijo. Albanija bo o-stala zvesta duhu Družbe narodov, skušala bo okrepiti odno-šaje med poedinimi balkanskimi narodi, branila bo svojo samostojnost in suverenost in skrbela za politično ravnovesje in mir. Z ozirom na vprašanja, ki se nanašajo na njene odnošaje z Grčijo in ki Še vedno niso rešena, posebno v zadevi narodnih manjšin in odškodnin, bo skušala s posredovanjem Družbe narodov doseči njihovo povoljno ureditev. PiMPsM odneiaji Izmenjava ratifikacijskih listin o prijateljski in arbitražni pogodbi BEOGRAD, 16. Danes opoldne sta si zunanji minister dr. Ma-rinkovič in poljski odpravnik poslov Kvapiševski izmenjala ratifikacij ske listine o prijateljskem paktu in arbitražni pogodbi med Jugoslavijo in Poljsko. Poljski odpravnik poslov je podal novinarjem kasneje izjavo o poljsko-jugoslovenskih od-nošajih. Naglasil je, da so bili vedno prijateljski, da se pa bodo s to pogodbo še bol utrdili. Prijateljski pakt in arbitražna pogodba nudita obema državama trdno poroštvo za mir, po katerem stremi tako j ugoslo venska kot poljska vlada. Osnutek novesn Jngosiovenskega odvetniškega žetona Seja narodne skupščine BJErOGRAD, 16. Narodna skupščina se je na svoji današnji seji bavila z zakonskimi predlogi, ki so jih stavili poedini, večinoma opozicijski poslanski. Predlog poslanca Kokanovića o ukinitvi dodeljevanja zemlje v Bosni in Hercegovini je bil sprejet odnosno mu je bila priznana nujnost. Sekcija zakonodajnega odbora je zaključila danes razpravo o načrtu zakona o odvetnikih. Med važnejšimi določbami tega zakonskega osnutka je tudi določba, ki govori tudi o tem, da postanejo lahko j ugoslo venski odvetniki Slovani, ki niso jugo-slovenski državljani, že po enoletni praksi, če si pridobijo jugo-slovensko državljanstvo in položijo odvetniški izpit. Odvetniki iz nasledstvenih držav, ki so j u-goslovenske narodnosti, postanejo lahko do leta 1935. odvetniki v Jugoslaviji brez pripravljalne dobe in brez izpita, če postanejo j ugoslo venski državljank Odvetniškim pripravnikom ju-goslovenske narodnosti z ozemlja bivše avstro-ogrske monarhije se računa pripravniška doba, ki so si jo pridobili v drugi drŽavi. Kongres čehoslovafike agrarne stranke v Pragi PRAGA, 16. Jutri se prične kongres čehoslo vaške agrarne stranke. Tekom današnjega dneva je prispelo v Prago preko 100 posebnih vlakov. Tudi iz inozemstva je prispelo mnogo delegacij, med njimi bolgarska, romunska, francoska in juguslo-venska, kateri načeljuje Stjepan Radić. Jutrišnje slavnosti se bodo pričele svečanosti s slavnostnim obhodom po mestu, katerega se bo, kot izgleda, udeležilo 250.000 ljudi. Dogodki na Kitajskem Z edin j ene države naj bi posredovale PARIZ, 16. Poslednje vesti, ki jih je prejel londonski list «Dai-ly Mail», potrjujejo, da je vojska generala Čangsolina docela razpadla in da beži. Tudi je res, da se je general sam v oklepnem vlaku umaknil v Tientsin. «Chicago Tribune« je dobila brzojavno vest, glasom katere je prejelo amenško zunanje ministrstvo mnogo brzojavk iz Kitajske. Te brzojavke pozivajo a-meriško vlado, naj posreduje pn kitajskih vladah radi nasilij proti tujcem. Za eukiat se pa washingtonska vlada še ni odločila za nastop njenili čet na kitajskih tleh. Peires o južni Ameriki Mesto Cachapeyes v Peru-ju težko poškodovano LIMA, 16. Potresno gibajije, ki se je pojavilo že pred dnevi v severnih delih republike Peru, se je z veliko silo ponovilo tekom včerajšnjega dne. Prvi sunek se je občutil že včeraj zjutraj okrog 7.30 v mestu Caclia-peyes v pokrajini Amazonas. Popoldne in zvečer so se čutili na ozemlju ob meji med državama Peru in Equador ponovni siln! sunki, ki so se ponavljali vse do 23. ure (po ameriškem času). Prebivalstva, ki je že od poslednjih potresov dalje taborilo na prostem, se je polotila panika. V mestu Cacliapeyes, kjer je ostalo še nekaj ljudi, baje ni o-stala nepoškodovana niti ena hiša. poškodovane so tudi vse cerkve z veliko katedralo vred. Katastrofa je zahtevala v tem mestu dve človeški žrtvi; 11 ljudi je bilo težko ranjenih. Prebivalstvo, kar ga je še ostalo v mestu, čaka na trgih in širših ulicah da poneha potresno gibanje, in da se bo moglo spet povrniti v svoje omajane domove. Mestne oblasti, vojaštvo in o-rožništvo so takoj pričeli z reševanjem. Ljudem, ki so ostali brez krova, so se stavili na razpolago šotori; ^razdelila so se jim živila in druge potrebščine. Potres je prizadel veliko škodo tudi drugim krajem, tako sta mnogo trpela S. Martino in Lo-reto, Lambayeque, Libertad in Piura. Vlada perujske republike se je pozvala, naj pošlje takoj pomoč. QUAYAQUIL (Equador), 16. Včeraj okrog 17. ure je zadel vso državo, posebno pa pokrajine ob perujski meji. silen potres. Valovanje zemlje je trajalo 2 minuti. Tu se je prekinil tramvajski promet, ker so se radi silnih sunkov pretrgale provodne žice. Kakih 20 starih poslopij je bilo težko poškodovanih. Stolp neke cerkve se je omajal in jOi vsak hip pričakovati, da se zruši. Vesti iz drugih bolj prizadetih kraiev še ni. Drobne vesti šestdeset lot poslanec Te dneve je imel v angleški poslanski zbornici poslanec James Agg-Gardner svoj govor. Govoril je o nekem zakonskem predlogu, ki razpravlja o občinskih davkih na plin, vodo in e-lektriko. Nič posebnega ni bil njegov govor, a vendar ga je poslušala vsa zbornica. Poslanec Agg-Gardner ima dva in o-semdeset let in je že šestdeset let član poslanske zbornice. Je edini poslanec, ki je deloval že pod Disraeli-jem. V teh šestdesetih letih je poslanec govoril !e dvakrat in sicer pred petnajstimi leti, ko se je uprl ženski volilni pravici, in te dneve. Zato je pa ta redki javni nastop vzbudil tako pozornost med njegovimi tovariši-soposlanci. Usodni avtomobil V Neaplju je padla mala deklica s prvega nadstropja naravnost v mimodrveči avtomobil, v katerem se je peljal neki zdravnik. Ker je zadobila pri padcu hude poškodbe, je vozil, avtomobil na zdravnikov ukaz z vso naglico proti deželni bolnišnici Med potjo je pa povozil avtomobil pešca, ki je šel črez cesto, in ga težko ranil. Zdravniku ni ostalo drugega kakor naložiti še poškodovanega moža v avtomobil in neliati oba v bolnišnico« n. « EDINOST* POLITIČNE BELEŽKE V Tatu, dne 17. mja tAZ9% i Sovjet! in roški kmet Centralni izvrševalni odbor CI6&R je na svojem tretjem zasedanju raspravlja! o novem zakonskem osnutku giede razdelitve zemlje in ureditve kmetijstva. Zakonski načrt bodo pretresali tudi mestni sovjeti. Nato t>o z eventuelnimi potrebnimi popravki odobren. Novi sovjetski zemljižki zakon predstavlja pravzaprav poskus nekakega pritiska na sela, Izvajal pa se bo Sele po popolni konsolidaciji razmer ruskega kmeta. V komunističnem pokretu se v poslednjem času vedno mova pojavljajo stremljenja, da •e omeji privatna iniciativa v kmetijstvu in da se da kmetske-mu gospodarskemu življenju značaj skupnosti. Novi zakonski načrt ima dva temeljna namena: da se u-s t vari j o čim rodovitnejša tla za razvoj socialističnega elementa na vasi in da se ojačijo sile, ki so v borbi proti kulakom — bogatim ruskim kmetom. Zakon, ki proglaša nacionalizacijo- zemlje, to je ukinjenje privatnega imetja, daje že sam sebi namen, da se namreč ruski kmet v političnem pogledu socialistično o predeli. Sicer pa vsebuje načrt mnogo določb glede kolektivnega gospodarstva in glede omejitve privatnega imetja. Z czi-rom na borbo proti kulakom pa se bodo z novim zakonom uredili tudi delovni čas na kmetih, prideljevanje zemlje bogatejšim kmetom, hlapčevsko delo na večjih kmetijah itd. Kulakom bo omejena tudi volilna pravica v agrarnih družbah. Na drugi strani pa bodo dane v tem pogledu proletarskim kmetom večje pravice. Ves ta opisani sovjetski režim na kmetih se bo izvedel radikalno. Bogati kmetje zemlje ne bodo smeli dajati v najem, sicer jim bo enostavno odvzeta. Čim obširnejša bodo kolektivna imetja, tem manj bodo obdavčena, dovoljevali se jim bodo tem večji krediti, prideljevalo tem več zemlje in strojev in semen. Splošni namen zakonskega načrta je uničevanje privatnega kapitala in imetja na kmetih. Takih velikih posestev je v poslednjih časih na Ruskem vedno več. Umevno, da so ta posestva v rokah delavnih in energičnih kmetov. Zato je pričakovati, da se bo vnela z uveljavljeni em novega zemljiškega zakona težka borba med sovjeti in kmeti, ki so tekom poslednjih let obogateli. Javna varnost in borba proti komunistom na Poljskem Na zasedanju proračunskega odbora poljskega sejma so opozicijski poslanci ostro napadali proračunski načrt ministrstva notranjih poslov. V obrambo proti tem napadom je imel poljski notranji minister velik govor, v katerem je opisal izvajanje upravne reforme, delo zbli-žanja med narodom in intelektualci, omejevanje birokracije, osebno politiko v državni upravi, vprašanje javne varnosti, zadržanje vlack; nasproti komunistom v politiki in tis^ itd. Navedel je med drugim, da je bilo v 16 vojvodstvih tekom poslovne dobe 1926-27 izmenjanih 13 vojvod, 121 okrožnih načelnikov in 122 srezkih poglavarjev. Pripomniti je treba, da je Poljska razdeljena na 16 vojvodstev — Varšava tvori zase posebno vojvodstvo — in na 274 srezov. Javna varnost se je v krimi-Inalnem pogledu znatno zbolj-Sala v vzhodnih vojvodstvih, v zapadnih pa se je poslabšala, toda tudi tam se položaj že spreminja na boljše. Preteklo leto so organi javne varnosti likvidira^ li 70 Spi jonskih afer in pri tem aretirali 264 ovaduhov. Gospodarske borbe delavstva so v veliki meri ponehale, Časi' sabotaže in stavk so minuli. Množijo se pa zato teroristični čini proti organom javne varnosti in tudi v politiki je pričel vedno bolj prevladovati teror. Minister je pri tem mislil na politične atentate, ki jih organizirajo v vzhodnih poljskih vojvodstvih komunisti. Sploh smatra vlada, kar se komunistov tiče, da je nujno potrebna proti njim borba, kot se vodi v sedanjih oblikah, kajti komunistične organizacije niti ne tajijo svojega gesla, da je treba dovesti do padca režima pa četudi na razvalinah neodvisne poljske države. Minister je naglašal, da slabijo komunistične organizacije gospodarsko življenje, da rušijo sožitje med poedinimi narodnimi manjšinami, slabijo državo z vohunstvom in propagando v poljski vojski. Dokler bo temu tako, vlada ne bo mogla nehati s svojo borbo proti njim. Iz krogov njihovih največjih sovražnikov, je izvajal minister, dobiva vlada vedno znova nasvet, da je treba komunistično stranko zakonito priznati. Res, da se komunizem ne da odpraviti le z represalija-mi, toda poljski zemljepisni položaj ne dovoljuje, da bi se ti nasveti uresničili. Pri zaplenitvah listov, je zaključil minister general Sklad-kowski, so se izdajale strožje odredbe nego običajno. Toda v mladi poljski drŽavi javno mnenje ni vzgojeno, da bi objektivno presojalo pojasnila, ki mu jih nudijo strankarski listi, marveč jim naivno in slepo veruje. Poljska je preživela že dneve, ko se je javno mnenje n-metno in namenoma razburilo, kar pa se je vedno tragično končalo. Radi tega je treba na Poljskem večje strogosti pri cenzuri, ki pa bo takoj ponehala, čim bodo postale razmere v drŽavi docela normalne. Sodišča so doslej potrdila 65 zaplemb časopisov. kri prisegla zvestobo. Včeraj sta spet stopila pred oltar v rojanski cerkvi, da ju je duhovnik blagoslovil. Mote ima 88 let in }e Sest let starši od Marije. Oba sta pa Ae zelo čvrsta in zdrava. Vsi znanci jima odkritosrčno žete, da bi Se dolgo vrsto let Živela skupaj, v sreči in zadovoljstvu I Prošnje za zdravniška ugotovitve pri poslabšanja bolezni invalidov Do konca junija lahko vojni invalidi zaprosijo ponovne zdravniške preglede radi poslabšanja bolezni. Vsem onim invalidom, ki so jim bile prošnje za ponovne zdravniške preglede odbite radi poteka rokov, torej lahko sedaj vložijo kljub temu prošnje do konca junija. Oni vojni invalidi, katerim je bila pa vojna pokojnina pozno nakazana, lahko vlože prošnje kasneje, namreč tekom petih let po začetku pre^ jemanja pokojnine. KONFERENCA V OPATIJI ZA UREDITEV ŽELEZNIŠKEGA PROMETA Po tridnevnem uspešnem zasedanju se je v pondeljek zvečer zaključila v Opatiji konferenca za ureditev blagovnega prometa *ia železniških progah, ki gredo preko Trbiža, Postojne in Podbrda. Konferenci je predsedoval inž. Savra, načelnik oddelenja tržaškega Železniškega okrožja. Udeležili so se je zastopnik generalnega ravnateljstva državnih železnic ter odposlanci železnic in železniških družb iz Italije, CehoslovaSke, Jugoslavije in Avstrije. Tržaško sodišče Obtožena ropt In »jmir—f, Včeraj je stala pred sodnim dvorom Sasto sekcije trž&ftkega kazenskega sodifiča mladenka Sperara Maiaretti, ogrska državljanka, obtožena težkega zločina - ropa. O-ropan je bil gostilničar v Trži&u Anton Di Paola. Iz njegovega pričanja na obravnavi zvemo, da se je dogodek iz-vrfiil dne 27. avgusta pr. I. zvečer. Ko je namreč Di Paola zapri gostilno, se mu je na poti iz gostilne domov pridružila temna senca, ki mu je sledila v razdalji par korakov. Di Paola je hitel naprej in slutil nevarnost. Bil je sam, cesta je bila samotna in temna. Ni se motil, ko je sklepal, da mu neznanec — ali neznanka — sledi s slabimi nameni, kajti kmalu ga je nekdo prijel za rame in ga v istem trenotku lopnil s topim predmetom po glavi. Di Paola se je onesvestil. Sele par ur pozneje je •zopet prišel k sebi in zlezel počasi domov, kjer je moral takoj v posteljo. Bil je močno ranjen na glavi. Potreboval je zdravniške pomoči in bil poldrugi mesec v postelji. Iz notranjega žepa suknjiča mu je ob priliki napada zmanjkala listnica z nad tisoč lirami. Seveda je Di Paola zadevo naznanil karabmerjem. Tudi poslednji 00 na obravnavi kot priče. Povedo, da jim Di Paola ni mogel podati niti približnega o-piaa napadalca, zato je bilo njih iskanje salo otežVočeno. Njih sum je padel na Ogrko, ki ni livela ravno vaorno in je bivala ▼ strelskih jarkih blizu železnice. Njih sum je potrdila posebno o-kolnost, da je Maiaretti prvi dan po zločinu prala krvavo perilo. Z njo je bil aretiran tudi njen ljubimec Armand Bassi, ki je pa koj dokazal svojo nedolžnost in bil izpuščen na svobodo. Maiarettijeva proglaSa glavno svojo nedolžnost. Usodnega večera je bila z ljubimcem v kinematografu. Pranje krvavega perila pojasni dekle z naivno sramežljivostjo. Tudi Bassi je na obravnavi in potrdi vse izpovedi dekleta. Na večer zločina je Bassi dal obtoženki 100 lir. Družina Semola enoglasno potrdi, da je Maiarettijeva bila usodnega večera v kinematografu — torej ni mogla biti na mestu zločina. Državni pravdnik je bil odvetnik c&v. Culoi. Branil je Maiarettijevo odvetnik dr. Dino Berton. Sodni dvor je oprostil Maiaretti-jevo, ker ni zagrešila pripisanega ji zločina. f| Vesti z Goriškega Iz tržaškega življenja Vojaška propaganda ▼ Rusiji Voditelji komunizma v Rusiji posvečajo veliko pozornost rdeči armadi in si na vse načine prizadevajo, da dvignejo njen vojaški duh. V ta namen izrabljajo tudi tisk, ker pač dobro vedo, da so časopisi najboljše propagandno sredstvo. Sedaj izhaja v Rusiji 10 okrožnih vojaških listov, 2 mornariška, 3 teritorijalni in 5 nacionalnih; poslednji se tiskajo v armenskem, gruzinskem in drugih jezikih. Celokupna naklada vseh teh časopisov znaša 600.000 izvodov. Razen tega se tiskajo še posebni, takozvani «stenski» časopisi. Te Časopise imajo vse večje formacije rdeče armade. Razen no-vinarjev-specijalistov, sodeluje pri teh časopisih okoli 70.000 vojaških dopisnikov. Glavni organ rdeče armade je moskovska «Krasnaja Zvjezda». Tudi perijodična vojaška literatura je v Rusiji precej razišrjena. Kmalu bodo pričele izhajati posebne revije, ki bodo imele namen vzgajati narod v vojaškem duhu. DNEVNE VESTI Skleni pokrojimKe upravne Roimsue Izredna kr. komisija za upravljanje tržaške pokrajine je na svojem zadnjem zasedanju razpravljala o cestnem vprašanju, o agradbi vojašnice za postojnske o-rožnike in o preskrbi pokrajinske ■umobolnice z vodo. Komisija se je spet bavila z načrtom važne avtomobilske ceste, ki se deloma že gradi in ki bo vezala Trst. preko Mestre, Brescije in Berglama, z Milanom in Turi-nom. Komisija je sklenila, da se bo zavzela za to. da se cesta čim prej dogradi in sicer na način, da bo odgovarjala potrebam tržaške pokrajine in obenem višjim nacionalnim interesom. Za popravila cest, ki so najbolj trpele radi zimskih neurij in radi velikega prometa, je komisija določila izreden tzdatek v znesku 126.426 lir; za popravila zidu ob miljski obrežni cesti je bilo določenih 102.14)0 lir; za popravila ceste ob gorenji Timavi pa 20.500 lir. V Postojni se bo v kratkem začela graditi kasarna za orožnike. Stroški za to zgradbo bodo znašali 1.050.000 lir. Pri natočaju je bilo aeio poverjeno podjetju DeirAngelo iz Gorice. __ Upoštevajoč potrebo, da se pokrajinski umobolnici zagotovi tudi tekom poletja zadostna ^preskrba z vodo, je komisija sklenila postaviti v bližini vile «Renner» dve novi električni dvigalni sesalki, ki bosta zadostovali v to svrbo, zajemajoč po 300 litrov vode v minuti Iz mestne vodne napeljave. Strošek za sesalki bo znašal 16.700 lir. Komisija je nadalje določila: 50.000 lir kot prispevek Avtonomnemu zavodu za boj proti malariji v Treh Benečijah; 50.000 lir kot prispevek za delovanje pokrajinskega antimalaričnega odbora; 50.000 lir pokrajinskemu konzorciju za boj proti jetiki; 5.000 lir astronomičnemu observatoriju; 3 tisoč lir za pripravljalno industrijsko šolo v Tržiču, 2000 lir pa kot prispevek višjemu zavodu ca k 00-peracio v Rimu. REDEK DOGODEK Anton Može in njegova žena Marija Cibej iz Bojana, sta doživela včeraj praznik, kakršnega doživijo le zelo redki zakonski pari. Obhajala »ta včeraj diamantno poroko. Šestdeset let je preteklo, odkar sta si bila v Šentjakobski cec- Izjalovljen tatinski poskus Ko je nočni čuvaj Sergij Rug-geri včeraj v prvih jutranjih lirah vršil svojo službo v ulici Francesco Crispi, je zapazH m vogalu ulice Oatteri tnoškega, ki se je sumljivo oziral okrog*. Čuvaj se je hotel natančnejše prepričati, kaj počenja neznanec tam ob tisti uri; skušal se mu je previdno približati, toda čim je možakar opazil njegovo nakano, se je spustil v beg in kmalu izginil. Ker je uvidel, da bi bilo zasledovanje brezuspešno, se je Čuvaj vrnil naj mesto, kjer je prej stal neznanec; slutil je namreč, da je možakar pajdaš in ogleduh zlikovcev„ ki 90 najbrž kradli nekje v bližini. Ni se motil. Ko je dospel pired1 hišo St. 22, je zapazil, da; je jekleni zastor pred vratmi prodajalne sla-ninarja Giustine napol dvignjen. To je bilo možu dovolj; ne da M pomišljal, je stopil z naperjenim revolverjem v prodajalno, kjer je ob svitu električne žepne sve>-tilke uzrl cel kup blaga, ki so ga zlikovci pripravili, da ga odnesejo. Toda očividno jim je Čuvaj prekrižal račune. Ker jih je ogleduh, ki je stal pred trgovino, pravočasno opozoril o nevarnosti, so jo utegnili odkuriti. Čuvaj je obvestil o dogodku policijske organe na komisarija-tu v ulici G. Brunner ter lastnika prodajalne. Ta je kmalu potem prihitel na lice mesta in u-gotovil, da so si zlikovci z obiskom v njegovi trgovini zaslužili samo skromno južino; odnesli so namreč le par salamo v in nekaj sira ter s tem napravili za kakih 200 lir škode. Da so pa nemoteno izvedli svoj tatinski načrt, bi bili gotovo oškodovali Giustino za več tisoč lir. Dva padca po stopnicah Včeraj pred pol dne je mati prenesla v mestno bolnišnico 3-let-no Pierino BriŠčSk, stauujočo na Opčinah Št. 298; otroče je bilo močno pobito po glavi in je Imelo — kakor je ugotovil zdravnik — tudi poškodovano lobanjo na levem sencu. Mati je povedala, da je mala Pierina zjutraj padla doma po stopnicah ter se pobila na navedeni način. Ubogo otroče je bik> sprejeto v kirur-gični oddelek. — Slična nezgoda je doletela včeraj opoldne 54-1 etno Marijo ČuliČevo, stanujočo v ulici Sani-ta št. 14. Ko se je mudila v hiši št. 1 v ulici Zudecche — Ma je namenjene v tamošnji upravni urad mestnega vodovoda —, je padla po stopnicah in se pri tem tako močno udarila v glavo, da je obležala nezavestna Zdravnik rešilne postaje, ki ga je eden izmed nazočih poklicah na lice mesta, je ugotovil, da si je Čuli-čeva pretresla možgane. Zato jo je po prvi pomoči dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer ao jo sprejeli v kirurgični oddelek. O-zdravila bo — Če n« nastopijo kake komplikacije — v 10-14 dneh. Goriške mestne vesti Strahoviti usreta naairalca veioega mterliola Granata mu odtrgala nogo in ga vrgla v Sodo V torek popoldne se je v bližini Št. Mavra zgodila težka ne~ sreča, ki je zahtevala mlado, 21-letno žrtev. Nesreča je podobna neštetim drugim po vojni. Neki Alojz De Leonardo, rodom "Slovenec iz Rezije in stanujoč že dolgo časa v Dolgi Njivi pri Št. Mavru, je predvčerajšnjim nabiral ob Soči vojno strelivo. Nesreča je hotela, da je našel ob vodi več granat, ki So bile vtisnjene v beton, služeč kot za nekak spomenik, katerih se vidi še veliko vse povsod po krajih, kjer je divjala vojna vihra. Misleč, da so granate, vtisnjene v beton, izpraznjene, jih je skušal izriti. Delo mu ni hotelo iti hitro -izpod rok in pričel je a silo tolči po železju. Tedaj pa je nenadoma ena izmed manjših. granat eksplodirala in reveža strahovito razmesarila. Ker je stal čisto v bližini Soče, ga je granata pahnila v valovje, kjer je izginil. Na pok in krik so prihiteli na kraj nesreče nekateri železničarji, ki so se nahajali v bližini. Nudil se jim je Žalosten prizor. Ob neki skali je ležala pod kolenom odtrgana bosa noga, okrog nje pa vse polno krvavih sledov. Ostalega trupla ni bilo nikjer. Na kraj nesreče je pritekel tudi očim ponesrečenca, ki je zapazil v Sočinih valovih še plavajoče cunje od obleke potopljen ca. Poklicani so bili orožniki, ki pa ponesrečenčevega trupla do včeraj še niso mogli dobiti. Drafbana oddaja trafike Dne 27. junija t. 1. se bo vršila pri tukajšnjem finančnem uradu dražb ena oddaja trafike št. 1 v Ajdov55ini. Trafika prinaša letnih dohodkov 8853.73 lir; letni prispevek financi znaša 1355 lir — kavcije 1771. Oddajni pogoji se zvedo pri tukajšnjem finančnem uradu ali ps pri glavni trafiki v Ajdovščini. Razstava «razru£itve In obnov« goriške pokrajine* v Padovi Kot nam poročajo, bo tudi goriška pokrajina sodelovala pri razstavi »razrušitve in obnove Treh Benečij», ki se bo vršila od 10. do 25. junija t. 1. v Padovi. In sicer bo razstavila v osem «standih». V prvem standu bo pokrajinska uprava razstavila fotografije pokrajinskih javnih stavb (umobolnica — zavod za gluhoneme — poljedelske šole — razna uradna poslopja itd.), in sicer kakšne so bile pred vojno, kakšne razrušene v vojni in kakšne so sedaj po obnovitvi. Razstavljeni bodo v tem standu tudi razni ostanki z vojne, njih fotografije, granate, ki so padle v mesto med vojno in ki se hranijo v deželnem muzeju v Gorici. V drugem standu bo pokrajinski gospodarski svet razstavil fotografije svojega starega poslopja, ki je bilo v svetovni vojni porušeno, In načrt obnove ter rasna dokazila o povišku industrijska trgovine po vojni. Razstavljene bodo tukaj tudi fotografije raznih stavb industrijskih in trgovskih podjetij čete pokrajina, slasti cementarna v Saloni med Plarvami ta kjer je vojna vihra najbolj diV TM ji ta feKrtf stan« bo si potujoči kmetijski urad, ki bo šal potom nastane raski ja vojna rasna poljadi gospodarstva, raefjonaln* vinc de v Brdlh in po Vipavski dolini, sadovnjake, mlekarne itd. in kaka se je po vojni vse to s trudom zopet dvignilo in popravilo. # V petem standu razstavi fotografije svojih porušenih tovarn predilnica Brunner iz Podgore. Isto-tako obnovo. Šesti stand je določen mesto Gorico, kjer bo goriška občina razstavila fotografije in risbe porušenega mesta. Razstavljena bo tudi povečana slika porušenega goriškega gradu in načrt za njegovo obnovo, po kateri naj bi grad postal nacionalni spomenik. V sedmem in osmem standu bo zbran materijal, poslan od različnih občin iz Goriške, in različne fotografije posameznih krajev. Zlasti pa slike iz Soške doline, s Tolminskega in iz divnega trnovskega gozda, iz Lokve, iz Lažni in iz vinorodnih krajev Brd in rodovitne Vipavske doline. Btrmovanje v črni&kem dekanatu Prevzvišeni knezonadškof goriški bo v mesecu juniju 1. . birmo-val v irniškem dekanatu v sledečem redu: 14. junija predpoldne v Šempasu; 16. junija v Oseku; 17. junija v Crničah; 18. junija v Ba-tujah; 19. junija v Kamnjah; 20. junija v Stomažu; 21. junija predpoldne v Sv. Križu, popoldne v Vel. Zabijah; 13. junija v Lokavcu; 24. junija v Ajdovščini in 25. junija na Otlici. — Istega meseca, in sicer v nedeljo, dne 3. junija bo tudi sv. birma v Nabrežini, dne 29. junija — na praznik sv. Petra in Pavla — pa v Idriji. Bojan!, mrtvi in poročeni v Gorici Od 6. do 12. maja t. 1. se je v Gorici rodilo 9 moških in 9 žeaisk. Skupno 18. Umrlo je 8 moških in 4 ženske. Skupno 12. Med drugimi so umrli: Štefan GomišČek, star 67 let; Jožef Kumar, 79; Marija Oblašček, 69; Marija Mervic, 6 let; Peter Terpin, 77; Filip Gregorič; Doroteja Weber, 44; Anton Sfili-goj. 62; Sebastian Cufarin, 83; Terezija Škarabot, 76, in Andrej Hu-mar 86 let star. Poroki sta bili dve. In sicer sta se poročila Alojz Munih (mehanik) z Gabrijelo Jakin (uradnico) ter Alojz Salateo (zidar) z Antonijo Sedevčič. Dve nesreči V mestno bolnišnico je bil pripeljan Stanko Gomišček iz Roči-nja. Zdraviti s»e mora radi številnih opeklin po obrazu na levem o-Česu in roki, ki mu jih je povzročil vžgani smodnik. Dvaindvajsetletni Leopold Pe-rovlja iz Podgrore se je pri deliu, ko je podkoval v kovačnici konja, močno porezal po levi roki. Moral je v bolnišnico. Nov železniški vozni red na gori-ikih železniških postajah. Z dnem 15. tega meseca je stopil v veljavo nov vozni red na goriških železniških postajah, ki pa se ne razlikuje veliko od starega. Z južna postaje Vlaki odhajajo z Južne postaje (Stazione Centrale) proti Vidmu: 5.53 meš. — 7.25 oseb. — 8.15 brzov. — 9.59 oseb. — 14.35 oseb. — 1716 brzov. — 19.08 brz. — 21.14 meš. Proti Trstu: 5.54 meš. — 7.55 brz. — 10.20 os 13.18 brz. — 15.58 oseb. — 19.00 brz. — 21.21 oseb. Proti Ajdovščini: 8.17 meš. — 13.25 oseb. — 19.35 meš. Proti Svetogorski postaji 8.30 meš. — 19.10 meš. Vlaki prihajajo na Južno postajo: Iz Vidma: 5.50 m«5.— 7.52 brz. — 10.15 oseb. — 13.13 brz. — 15.50 os. — 18.35 meti. — 18.56 brz. — £1.10 oseb Iz tržaške glavne postaje: 7.22 os. — 8.13 b. — 9-ftt o. — U2S o. — 17.15 b. — 18156 b. — 21.08 m. Is Ajdovščine: 6.43 m.18.46 m. — 18J8 o. Is 8reta*anke ! us nt — 7.48 m. proti Podbrtha: t47 b. — 848 m. — lin «.» CTjOB m. — mi k Prati TMn (Cannomanlo): 5DO m. — 9.47 b. t-ttSft _ 1&48 m. — £0.41 V. Proti Jufai potfteffi UOn J 7.25 m. Vlaki prihajalo lz Ptodbritoj *jm ni.-9 » ^ ^ nm a ~ isjt 3 — 80 J2 hi H JP™** OTtof: ust A — 8w51 m. 14.03 a 1&E3 & *m 20. 83 m. Is Jufcne postaje: 8.62 m. 1931 m. Nov avtomobilski vozni rod Avtomobilska družba irriL & C. je vpoatavila nov votnl na svojih progah in uvedlA n sprememb. Avtomobilska proga Pootojna-« Gorica ina svezo z vlaki, ki j&jo iz Ljubljano in obratno. Kor j era, ki voai v Idrijo in ia Idrije ima v poletnji vožnji zvec žiču in Fiumicelliju (družba Mar-cello Camborata): 13.30. Ha soriški preturl Razprava proti gaspej Jostini Pod-nlk In gd*. Bertl žejn radi tajne 1« zasebne slovenske šole v ulici Svetega Ivana St. 7. V torek se jo vršila na tukajšnji preturi sodnijska obravnava proti gospej Justini Pod gornik, predi sednici Slov. Ženskega društva «•* ter proti gospodični učiteljici Ber« ti Žejn iz Gorice. Obtožba se glasi, da je #čna 2ejn» brez oblastvenega dovoljenja podučavala na tajni zasebni šoli slovenski jezik, a ga. Podgornikova da jo je kakor predsednica slov, ženskega društva plačevala. Povkx| sodneimi postopanju je dala ovadba šolskega nadzornika Loja cono, ki se naslanja na poročilo goriške kvesture, ki da jo februarja 1^28. zasledila tajno šolo slovenskega jezika. Ovadba g. Lojacono pravi tudi, da je bila že leta 1926. vložena o-vadba proti g.ej Podgornikovi in učiteljici Berbučevi radi slična tajne Šle, katero je marca tistega leta odkrila šolska oblast. Takrat da ste bili toliko učiteljica Berbu-čeva kakor tudi ga Podgornikovi opominjani v smislu čl. 334 šolskega pravilnika, da taka šola ni dovoljena in da se mora takoj ustaviti. Zato izvaja g. Lojacono, da je v sedanjem primeru opominjal le učiteljico Žejnovo in da ni hotel zgubljati časa z novim po njegovem mnenju gotovo brezuspešnem opominom. Prav za prav je bila nadzornikova ovadba naperjena samo proti g.ej Podgornikovi. Bodi tu takoj povedano, da je šlo leta 1926. za pravilne tečaje slovenskega jezika in da je bil dan opomin učiteljici Berbučevi in o-vadba — kakor je izhajalo iz spisov priloženih tej pravdi — jo bila naperjena priti Berbučevi in g.ej Štefaniji Podgornikovi tedanji blagajni čarki Slov. Ženskega društva. Postopanje pa jo bilo takrat uradno ustavljeno in so razprava ni vršila, ker dejanje ni bilo spoznane za kaznivo Obtožen ki branita odvetnik dr. Karel Podpornik in dr. Edvard Slavik iz Trsta. Soctnik je g. Cor-tona, mosto državnega pravdnik« pa zaseda odv. Testa. Takoj spočetka predlaga odv< Podgornik, naj bi sodnik polojj drugih pri« zaslišal tudi gospa Viktorijo Levpušček in priključil k sodnim aktom tudi izpisek pravil Ženskega društva, odobrenih! od pristojno politične oblasti. KI tem pred logom so priključi tudj zastopnik državnega pravdništva^ nakar jih sodnik sprejme. Zasliševanje obtoženk Prvo zasliši pretor gdč. Bertai 2ejn. Ona pripoveduje, da ni pou« čevala otrok, pač pa jih je le nad« zorovala. Otroci, ki so zahajali društveno sobo, so se igrali, učili vezati knjige, risali itd. Niso p® •e učili Citati in pisati. Ona je pra jemala od društva nekaj plače, ki pa ni bila stalna. Gospa Justina dr. Podgornikovi potrdi, da. Je od leta 1926 predsednica Zenakega društva. Spomin j* m tudi, da je meeeca maja 1900 dobila takratna -učiteljica Berbu*! radi poučevanja slovenščine pozivi Intokgga oadsornika, da neha 4 poukom. DruAtvo je takoj natd ukinilo ta tečaj slovenJCine. Kasneje se je organiziralo na prošnjo; starađev zbirališče otrok, ki so sa V Trstu, dne 17. maja 1§28. cEBINOSTs m/ igrali in zabavali s raznimi ročnimi dati ramo v toliko, da so se ne fcoijo starUev koristno caposii-|i t »vojeca prostem času. Na srpražanje, ali je oda dobila opomin od oblasti, obtoženka gospa dr. Podgornikova to zanika, ona Je samo vedela za poziv, vnočen gdftni Berbučevi. Priče : Najprej zasliši predsednik S&t-skega nadzornika g. Franca Loja-cono. On pore, da je napravil o-vacLbo na podlagi obvestila goriške kvesture, ki je potom uvedene preiskave dne 10. februarja v hiši št. 7 v ulici Sv. Ivana zaaledlla zasebno slovensko šolo. Znano mu je tudi, da je njegov prednik', bivši šolski nadzornik za Goriško g. Rubbia, g.o Justino Podgornik že maja leta 1926 opominjal radi zasebne šole. Preds.: «Ali ste se vi sami pozneje prepričali in mogli ugotoviti, da. je obstojala zasebna šola?» mskem komisarju: Publicita Cehovin, XX Settem-bre 65 - Tel. 33-17._ 537 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Hladisch, Madonnina 10, II. 53$ _ n BABICA diplomirana sprejema neseče dnevno. Govori slovensko. Bodulich Ana Madonna del Mare 19/11_544 BABICA, avtorizirana, sprejem- xit»seče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 323 BABICA Emerschitz - Sbaizero, diplomirana, sprejema noceče, moderna oprema, zdravniška pomoč, dnevna hranari-na L 25. Via Farneto 10 (Ginnastica, podaljšana), lastna vila, telefon 20-64. 308 ZLATARNA Albert Povh Trst, Vin Massiui 4« kupuje krone po 1*37 Popravlja in predaja zlatenino. Božjast in drage Živčne bolezni se ozdravijo uspešno s slovitimi praški in tabletami kemično-farmacevtične-gra zavoda Gav. Clodoveo Cassa-drini t Bolom)!, ki jih predpisujejo najboljši kliniki sveta, ker predstavljajo najuspešnejše in gotovq ozdravljenje. — Dobivajo se v Italiji in zunaj v glavnih lekarnah. —* Zvezek št. 14 se pošilja brezplačno. 1124 Za domače čiščenje priporoiamo SIDO L. najboljše čistilo za kovine. SIRAX neprekosljiv čistilni prašek za aluminij, baker in emajl. CEREOL vosek za pode, linoleum, pohištvo. LODIS naša izborna krema za čevlje, (v lončkih z avtomatičnim zapiralom.) IzđeM: SIBiL - C0KPAH9 TRST (570) V soboto, 19. t. m., odpretje velikih skladišč CCHISTfl TESSILE Trst, Via Madonnina 8. im Prodajal se be velikanski stok blaga, Kupljenega na velikem faiimentu, po neverjetno nizkih cenah. PODLISTEK V. J. KRIŽANOV&KA: Paičevina Roman ▼ Štirih delih Iz ruščine prevedel L V, (81) Miličino obličje je zardelo, a v očeh ji je bliskalo izzivanje. — Jaz se ne bojim in se mi tudi ni treba bati, — je odgovorila prezirno. — će ne boste dobri z menoj, vam uidem že prvi teden, bodite uverjeni o tem; nisem vajena, da bi kdo z menoj pometal. Znam biti prijazna in rada odneham, če me kdo ljubeznivo prosi, toda če mi začne kdo ukazovati, tedaj napravim vselej narobe. — O? — je rekel v smehu grof. — To si je treba zapomniti. V Milici je nenadoma vzkipela razdražljivoet in nestrpno je odpahnila od sebe na fcene stvari. , ,1 ',} — Če vam ne ugaja, kar sem rekla, tedaj J« še čas, da si vrneva drug- drugemu prostost. Hvala Bogu, nisva &e privezana drugi k drugemu. Berenklau je prebledel in položil svojo roko na nevestino roko. — Draga Milica, — je rekel mirno, toda uka~ Kovalno, — vzemite pomirjevalnih kapljic in pojdite v posteljo, ker ste botni. Toda dovolite mi povedati vam, da nisem prišel semkaj, da bi se osmešil, ampak zato, da se oftenim z deklico, ki mi je pred nekaj meseci prostovoljno obljubila svojo roko. Toda upoštevam vafie tivčno razburjenje in ga razumem, toda vaše besede pa smatram za Dosledlco va£ega r&zburienia. Vstal je in ji poljubil roko. — Na svidenje. Mir in počitek vam bosta gotovo dobro dela; a jutri, draga moja nevesta^ vas upam najti boljše volje. Ko je Milica oetala sama, je šla v; spalnico, se vrgla na divan in se razjokala. — Ne sramne ž! Sovražim ga in pokažem mu, da pljujem na njegove ukaze, — je mrmrala vsa is sebe. — Oh, kako nespametna sem bila, da sem se pustila zapeljati v to ženitev od maščevalnosti, namesto da bi mirno pričakovala svojo srečo. Stara Marta je izza vratne zavese opazovala prizor med ženinom in nevesto. V teku dolge dobe, ki jo je preživela pri Milici, se je starka naučila razumeti nemški in francoski jezik z lahkoto, ki je lastna ruskemu narodu pri usvajanju tujih jezikov; tako je tudi zdaj razumela, če ne vseh podrobnosti, pa vsaj glavni smisel pogovora. Žalostno in v skrbeh je gledala solze in nemočno jezo svoje razvajenke, nato ji je prinesla kozarec vode. — Ne joči, Milica Jurjevna; s solzami si ne moreS nič pomagati, Basurm&na pa nikar ne dra£il Saj veš, da je hud, in komaj ti zapojo poročno pesem, tedaj ti pokaže kremplje. Oh, oh, oh! Kaj bo iz vsega tega? — je Šepetala in očitajoče majala b glavo. A «basurman» ni odšel od neveste tako miran, kakor se je kazal; v tistem trenotku je tako globoko, kakor ie nikdar poprej, občutil, da j« vsel nase preveliko breme. Ali bo mogel priučiti zahtevam težke rem-fike korektnosti to sv«iegl«vo žensko, ki je zrastla ▼ docela drugačnem podnebju? Ali ga bo toliko vzljubila, da se bo podvrgla neobhodnim zahtevam novega ihrljenja is naklonjenosti do njega; kako se bo nevarnostim ki iih ho stavila na njeno pot človeška zlohotnost in zavist v novem svetu, kamor jo pošilja usoda. Včasih so se mu zdele težave bodočnosti tako nepremostljive, da je pomislil, ali bi ne bil izhod, ki ga je Milica predlagala, morda še najboljši; toda proti taki rešitvi se je takoj uprla njegova globoka in strastna ljubezen do neveste. Ne, rajši trpeti, kakor da bi za vedno izgubil očarujočo deklico in to v hipu, ko je bila skoraj njegova. — Ali sem ob pamet, ali pa so M ili čine muhe nalezljive? — je nevoljno zamrmral. — Moram v družbo pametnih ljudi in se raztresti, ne pa da se predčasno udajam dvomom, če se mi ke-daj posreči pripraviti- do pameti to dekle. Odpeljal se je k svojemu prijatelju, — ata-8eju nemškega poslaništva, — in ta je bil ves navdufien, ko ga je zagledal. — Kakšno prijetno presenečenje, dragi Egon! Jaz sem pa mislil, da boš ta večer z nevesto preživel! — Saj sem tudi jaz tako mislil, toda uboga Milica ima tako hud glavobol, da potrebuje počitka. Tako sem sklenil posvetiti ta večer tebi. PriSla sta v pogovor in prijatelj mu je želel pokazati rajajoči Petrograd, zato mu je predložil, naj bi lla po opereti tja, kjer bosta videla najvišje predstavnice polusveta. — Dokler nisi oženjen, se lahko še posaba-va5; ženske pa so ti tam zares krasne. — Hvala, Vili, toda troj predlog me ne mika. Koketke so si povsod podobne, jaz pa nimam najmanjše volje varati svojo nevesto zaradi teh nakičemh lahkoživk. — Kakšen svetnik si! Kaj pa naj ti pokažem? — Ali ni morda tu kaj bolj zanimivega? Morda je tu kakšen nemSki klub, kahSno nemško nolitičnn društvo aH kai nodobneira Pravili so mi, da je nemška kolonija v Petrogradu izvrstno organizirana, in jaz bi 3e o tem rad na* svoje oči prepričal. Prijatelj se je udaril po Čelu. — Našel sem! Če te to zanima, potem te poveden* v d kakima dvema mesecema so Skamandriti gostovaM v Pragi, kjer so na javnem večeru brali svoje proizvode. Ta večer je bil prirejen s precejšnjo reklamo in se je tudi docela posrečil. PraŽani so jih z navdušenjem sprejeli; večer je bil za vse navzoč-ne pravi užitek. Med pesniki, ki spadajo med Skamandrite, so nahajajo: Tuwin, Wierzynski, Le-chon, Sklonimski in Iwaszkie-wicz. Zal, da nimamo pri rokah njihovega literarnega programa, da bi ga podali našim čitateljem. Bomo pa to storili ob kaki drugi priliki. Da irrnajo pa ti pesniki tudi humor, nam s pri čuje dejstvo, da so pred kakimi desetimi leti otvorili v Varšavi svojo posebno kavarno, ki so jo imenovali «Pod Picadorem«. Otvoritev kavarne so naznanili s sledečim proglasom: «Deželani, delavci, vojaki, otroci, starčki, ljudje, gospe, izobraženci in dramatiki! Dne 29. novembra, na petek, ob deveti uri zvečer bo otvor j ena prva varšavska pesniška kavarna «Pod Picadorem». Vest mlade umetniške Varšave! Veliki glavni stan armade za osvobojenje Poljske izpod jarma celokupne sodobne patriotične literature Dnevno od devete do enajste ure velika pesniška, glasbena in slikarska borba. Mladi varšavski umetniki, združite se!!! Samoobrana pesnikov proti roparskim založnikom, gledališkim ravnateljem, kabaretnim najemnikom in podobnim. Svobodna tribuna!!! Naj živi pet mark vstopnine v «Picador», naj živi izvršilni odbor kavarne pesnikov! Naj živi Serafinovič! Naj živi Slonimski! Naj živi Tuwim!» Zabavni oklic je našel med občinstvom velik odmev. Goste množice so drle v kavarno «Pod Picadorem«. Dobrovoljno vodstvo kavarne je bilo radi tega primorano, da je izdalo sledeči red: 1. Pse voditi s seboj je prepovedano. 2. Vstopnina za odrasle je pet mark. za Šolsko mladino do 16 do 20 let — deset mark. Za otroke cd 8 do 16 let — 20 mark, od 4 do 8 let — 25 mark. Za otroke do štirih let — 30 mark. Vsaka odrasla oseba je upravičena, da prinese s seboj poljubno število dojenčkov, a mora plačati za vsakega posebno doklado po 50 mark za kos, brez ozira na spol, vero ali narodnost. 3. Prepiri z blagajni Čarko glede vstopnine so brezuspešni. Visoke doklade so dovoljene. Za sramotna preplačila desetih ali petnajstih mark se lepo zahvaljujemo. Bomo že tudi brez njih izhajali. 4. Pesniki dovoljujejo med odmori posebne avdijence. Te je treba naročiti en dan prej pri blagajni. Prispevki za avdijence so sledeči: a) Navaden razgovor od treh do petih minut s pravico stisniti pesniku roko — 50 mark. b) Pojasnitev prečitanega umotvora — 75 mark. c) Podari tev rokopisa brez posvetila — 150 mark, s posvetilom -500 mark. Opomba: Za pristavek besede «ljubemu» je treba plačati posebej 100 mark. Zenit ne ponudb© — samo na dan četrtka. Prva opomba: Pesnik Tuwim ne sprejema ženitnih ponudb. Druga opomka: Kar se drugih pesnikov tiče, je treba opomniti cenjeno gospodične, da pridejo le tiste ženitne ponudbe v poštev, ki prinesejo najmanj 75.000 mark dote bres ozira na spol, vero in nar rodnost. 5. Vsak gast mora izkazati pesnikom primerno spoštovanje. 2ar ljivo veklikanje ali pretepanje pesnikov s stolicami, palicami ali tako Kvarnimi rokami je z odrom na dragoceni čas prepovedana 6. Vstop v kavarno je prepovedan: a) osebam v preveč treznem stanju; b) kritikom na literarnem in slikarskem polju; c) osebam, katerih imena so nar pisana na čini listi; d) članom vlade; e) državnemu pravdniku Jožefu Kuizmidrovrču. 7. Uganiti rime med branjem pesmi je strogo prepovedano. 8. Vodstvo kavarne ne daje tiar d oš č en j v častnih zadevah. 9. Nosilnice in rešilni vozovi so na razpolago. 10. Vsaka nečistota je prepovedana. Arhiv Skamandritov ima Se veliko takih dokumentov iz mladostnih let svojega postanka. Danes se ne prištevajo Skamandriti' več k literarni mladini kot tisti čas. Toda- —- tudi danes so pesniki še zelo nagnjeni k šali, satiri in ironiji. So' pač taki, da filister še vedno lahko odnese kako bunko. če zaide v njihovo razposajeno družbo. Skladatelj Emil AdamlS. Skladatelj Emil Adami« je obhajal 6. maja svojo petdesetletnico. V proslavo tega dne je imel v Fil-harmomČTii dvorani Josip Maaitua-ni muzikalno predavanje, v katerem je poudaril življenje in delo tega plodovitega in za razvoj moderne glasbe zelo zaslužnega skladatelja. Kozinov kvartet je nato ievajal sedemnajst Adamovičevih skladb za štiri glasove, oziroma samospeve s spremijevanjem klavirja. K on ser t je zelo lepo uspel; skladateljeva petdesetletnica se je zelo prisrčno obhajala. Gospodarstvo KffliflJ&MKP*HtfW Nasveti živinorejcem (Nadaljevanje — Glej tudi «E(L» od 13. t. m.) Ce pri -rjamo zadnjič navedene troške za rejo krave*) z dohodki od naših krav, katerih tetna. količina mleka ne dosega niti 1000 litrov, dobimo žalostno sliko, ki nam kaže vso mizerijo. Izkupiček za mleko ni nikak dobiček in ob težu je. Pisec teh vrst je proučil precej velik okraj, ki ga štejemo med naprednejše, a zaključek je žalosten: na 2440 krav pride povprečno 1050 litrov mleka na leto. Neverjetna in vendar bridka resnica. Če gospodar tarna, da se mu krave ne izplačajo, je ^naravno. V takih okoliščinah, je o-čitna zguba, to priznamo. A posamezni bolj umni govedorejci sodijo drugače, ker dajejo njih krave po 2000—2400 litrov dobrega mleka. Njih troški za rejo niso razmeroma nič večji od o-nih drugih govedorejcev. Le to je: umno gospodarijo In računajo. Ugotovili smo, da sloni vsaj bi moralo kmetsko gospodarstvo v splošnem sloneti na živino- oziroma govedoreji in da je kmet brez živine kakor hiša brez? strehe. Kakor hitro pridemo do zaJđTučka, da se živina ne izplača in da je bolj£e biti brez nje, smo se obsodili na smrt. Dobro premislimo, predno skrčimo ali izpraznimo hleve 1 Raj Še kot to, ki je najlažje, a vodi v- propast, skušaj mo stopati navzgor, kar je sicer težje^ muteo in gre počasi, a je koristno* Hočem reči to-le: poglejmo in. dobro prevdarimo, česa je treba, kaj, kako in kje moramo pričeti, da zvišamo dohodka od živine, osobito od reje krav. Če že ne moremo narekovati cene mleku, pač pa lahko narekujemo večjo količino mleka. Vem, da odpirajo bralci oCi in jih to zanima^ zato bomo skušali razrešiti to vprašanje. Živina, in torej tudi krava, je stroj, a nikak čudodelni stroj. Njene zmožnosti (mlečnost) se gibljejo v okviru naravnega zakona in so večje ali manjše, kakršne so pač gospodarjeve zmožnosti, ki ta stroj vodijo. Snov v eni obliki (krma) pretvori žival v snov z drugo obliko na več ali manj dobičkanosen način. V našem slučaju gre za mleko, saj je pojem «krava» združen s pojmom «mleko». Naša skrb pri reji krav gre za tem, da bi dobili čim več mleka. Tukaj pa si moramo biti na jasnem, kako se to doseže. Kateri so torej bistveni pogoji mlečnosti? Najprej si oglejmo žival samo. Če hočemo od nje mleko, mora krava obstojati, mora se vzdržati. Za to potrebuje gotovo *) Kupna cena je bila pomotoma Lir 1600 namesto 1500. mero hrane. Ta se imenuje vzdrževalna hrana. Kar je hrane odveč, je za nas, in sicer v obliki mesa, masti, mleka itd. Krma v ta namen je pridobitna krma. Koliko pa rabi krava ene In druge krme? Tudi to so ljudje te proučili in zelo koristno je, da se s temi pisanimi nauki ali s to teorijo seznanimo, ker nam odpira pogled v bolj pravilno in umno ravnanje v praktičnem Življenju. Kar pa je umno, je tudi koristno. Vzemimo za primer kravo, težko 400 kg. Žival je, da da s povžito krmo potrebne snovi svojemu telesu. S temi snovmi se redi, zato jim pravimo redil-ne ali hranilne snovi. Glavni in najvažnejši redilni snovi sta beljakovina m tolšča (mast). Osobito beljakovina je odločilnega pomena za našo, kakor tudi za živalsko hrano. Krava s 400 kg teže rabi dnevno okrog 80 deka-gramov (800 gramov) prebavljive beljakovine za ohranitev svojega lastnega telesa. Za napravo vsakih litrov dobrega mleka (maščobnega) pa rabi od 110—120 gramov beljakovin. Krava z 10 litri mleka bo torej rabila 4 krat 11—12 dekagTa-mov beljakovin, t. j. 44 do 48 dekagramov (440—480 gramov). (Nadaljevanje sledi). RAZNE ZANIMIVOSTI Knjige na dražbi Po Wintru. Vedno na novo vzbujajo pozornost ceno, ki se dosežejo pri dražbi znamenitih knjižnic ali posa-rrtemih knjig. Posebno na Angleškem niso visoke cene nobena redkost. Pomudbe za najredkejše knjige iz knjižnice vojvode Hamilton-skega, ki so bile precej velike, so malenkostne v primeri z vsotami, ki so se plačevale pri dražbah v prejšnjih stoletjih za stare ali pa za posebno redke knjige. Tako so se prodale po smrti Blake-ja, daljnega sorodnika Nevvtona, za neverjetne vsote mnoge knjige, o katerih se je domnevalo*, da so iz zapuščine tega znamenitega matematika. Vlacq-ov logaritmovnik, ki ni bila v tedanji dobi redka knjiga, je šla za 50, popis Magelhaen-»ove plovitve okoli zemlje za 200 in kratka razprava o astronomiji (rokopis iz petnajstega stoletja) za 150 funtov šterlingov. Ko je moral Rolm®rbrake bežati za Francosko in je prodajal njegov prijatelj njegovo knjižno zbirko na dražbi, soS^osegle nekatere knjige izredno visoko kupnino. Za neko francosko knjigo o lovu (za kralja Franca T.) se je izkupilo 130, za angleški prevod Macchia-vellija iz iste dobe 95 in za nemški prevod Tassovega «Osvobojenega Jeruzalema«, ki ni bila tedaj nobena posebno redka knjiga, pa 80 funtov. Vojvoda Argyleški je kupil leta 1760 na dražbi sv. pismo iz leta 1498 za 270, in psalter iz leta 1518 za 90 funtov. Nekaj let pozneje je kupil Macpherson 10 zvezkov latinskih klasikov iz znamenite af-dinske tiskarne za 975 funtov. -Lord Bourgoyne je dal za navadno izdajo Tactta, rimskega zgodovi-n&rja, o kateri se je govorilo, da je bila nekoč last maršala Turen-ne-ja, 45 funtov. Neki drugi lord je plačal za malo izdajo Livija, In isa knjigo Kornelija Nepos-a iz elcevirške tiskarne 130 funtov. Biblijografija (ljubezen do knjig), ki so jo prej gojili le posamezniki in hrez pravega načrta, se je po-zirtjje posplošila in si ustvarila lastea pravila Lov na posamezne posebnosti, na tako zvane specia-litete, je višal tržno ceno. Za marsikatero knjigo se je plačalo toliko stotakov, kolikor se je dalo prej desetakov in nobena redkost ni bila, da se je izdražiia kaka knjiga za več ko sto funtov. Toda vse so prrtrosili uspehi dražbe knjižnice vojvode Roxburgh-šk:ega, ki je bil na kot strasten nabiratelj knjig. Pri tej priliki so se dosegle naravnost neverjetne cene in že prvih doeet knjig, med katerimi so bili samo trije redki izvodi, se je prodalo za 600 funtov. Ponutdbe so se večale in večale in za pet v resnici redkih knjig, med temi Boccac-ck> iz leta 1493, se je plačalo 6000 funtov. Ta dražba je tako navdušila druge ljubitelje knjig, da se je ustanovilo posebno Roxburgh-Jko društvo. To društvo je imelo vsako leto občni zbor, in sicer na dan obletnice prej omenjene dražbe, in vsak Član se je moral pri vpisu v društvo zavezati, da podari ob tej priliki, t. j. na občnem zboru, društvu kako posebno redko knjigo. Pri bližnjem opažanju se je pa izkazalo, da se je v mnogih slučajih upoštevala manj redkost knjige in znanje kupca kakor pa ime ln stan dotedanjega lastnika in tako se je večkrat dogajalo, da so se v resnici redke knjige prodale za naravnost smešno ceno. Tako se je zgodilo tudi s knjižnico nekega holandskega učenjaka, ki se je bil naselil v Londonu. Po njegovi smrti so se prodaja.be knjige na dražbi, čeprav je bilo med njimi mnogo redkih knjig, so se dosegle le nizke ponudbe. Slučajno se je udeležil dražbe tudi avstrijski poslanik, ki je tudi kufpil knjšh *o. na katero ca ie bil opozoril njegov tajnik. Dal je zanjo dve gviseji. Ko si jo je natančneje ogledal, se je uveril, čeprav m bil nikak nabiratelj knjig, da je knjiga zelo redka in da je zato tudi mnogo več vredna kot je znadala kupnina. Ko je prišel poslanik, ki je bil iz slavne ogrske grofovske rodbine, ob prvi priliki z avstrijskim cesarjem Jožefom II. skupaj, mu je poklonil to redko knjigo. Cesar je radostno sprejel dar in pokazal knjigo znamenitemu Van Swiete-nn, ko se je ta mudil na njegovem dvoru. Ko je Van Swieten imel dobro ohranjeno knjigo v rokah, jo je obračal na vse strani, prebral večkrat njen naslov in se končno stresel; tega, sicer mirnega, krotkega, hladnokrvnega moža se je nenadoma polastilo izredno navdušenje. «Nikdar bi si ne bil mislil,» je vzkliknil, «ako bi ne bil videl s svojimi očmi. Veličanstvo, ta knjiga je neprecenljiva pridobitev. To je delo znamenitega Miquela ali Mihaela Serveta, ki so ga, kakor znano, Kalvinovi pristaši v Ženevi na grmadi zažgali. Šo pred njegovo smrtjo so se vsi iztisi njegovega najznamenitejšega spisa na pobudo protestantov uničili. Ostal je še en sam izvod, ki je sicer tudi že gorel, ki ga je pa skoraj gotovo kak birič iz dobičkarskih namenov odstranil od ognja. Ta še precej poškodovani izvod se nahaja v sorbonski knjižnici (v Parizu), ki ga hrani kot poseben zaklad. In sedaj vidim tu v svojih rokah drugi izvod prej omenjene knjige!« Kakšnih izroiv potrebni™? Vsak izumitelj se trudi s problemi, ki si jih je bil postavil, predvsem zato, da bo dosegel gmotni uspeh. To pa ni z vsakim patentom doseženo. Ni dovolj, da izumimo neko novo stvar, pač pa moramo pri tem vedeti, ali potrebuje svet tisto novost, ali je ne porebuje. Na nesrečo je pretežna večina izumiteljev nesrečna s svojimi izumi. Kako bridko je za izumitelja, ko spozna, da njegovega izuma ne po1-trebuje človeštvo v obče in ne industrija. Patentni zavod v Londonu je izdal knjižico, v kateri našteva nebroj izumov, ki bi jih s ve/ rabil in za katere bi izumitelje bogato nagradil. V naslednjem so nekateri zaželjeni, a še ne izumljeni predmeti našteti. Barva, ki bi se svetila v temi in ki bi ne bila draga Po velikih mestih vidimo sedaj reklamne napise, ki so sestavljeni iz samih električnih žarnic. Taki napisi so zelo dragi že pri instalaciji, in so dragi tudi pozneje, ker porabijo dosti električnega toka Kako praktično bi bilo, če bi nekdo izumil barvo, ki bi se svetila v temi in s katero bi bili potem narejeni napisi nad trgovinami, gledališči, imena ulic na vogalih itd. Kemičar, ki bo izumil tako barvo, bo postal milijonar. Na kamenitih tlakih mest so lestve nevarna stvar, ki radi izpodrinejo. Kdo bo izumil take gumijeve ali drugačne «čevlje» za lestve, ki bi napravili slednje varne? Kdor ima fotografski aparat s filmom, ve, kako pogostoma napravi človek na enem in istem delu filma po dve ali celo tri slike, ker pozabi! po prvi sliki pomakniti film naprej. Ako bo kdo izumil avtomatično pripravo, ki bi sama po vsakem snimku pomaknila film naprej, bo obogatel. Kemičar j i naj izumijo kako sredstvo, ki bi vsrkavalo vase ogljikov dvokis, ki se radi dihanja ali gorenja nabira v sobi. Šipe na oknih so dobra stvar, ko bi se le tako rade ne razbile. Je li kje kdo, ki bi znal izumiti prožno steklo? Tako steklo namreč, ki bi se pod udarcem udalo, a ne razbilo? Ako je kje tak izumitelj, naj si kam napravi vreče, v katere bo spravljat denar. Tako stvar bi tudi rabili, ki bi onemogočila zmrznjen je vodovodnih cevi pozimi. V velikih pisarnah želijo imeti take vrste pisalnih strojev, ki bi pisaK, kakor bi jim človek narekoval. Tak izum je povsem možen in prej ali slej ga bomo imeli. Abstinenti po svetu bi radi poznali kako brezalkoholno pijačo, sploh neopojno pijačo, ki bi človeka vendar poživila in okrepčala kakor vino ali pivo. Kdo se bo potrudil in izumil tako pijačo? Zelo radi bi imeli preprost in cenen radio-televizijski aparat. Takih aparatov bomo Čez kakih deset let imeli polno na trgu, a kdo izmed izumiteljev bo prvi žel uspehe? Velike važnosti za vse človeštvo bi bil električni generator, ki bi izpreminjal solnčno toploto v e- lektrični tok. Kdo bo znal Izkoristiti toplotno moč so Inč ni h žarkov! v ta namen? Nešteti električki inženirji že dolgo vrsto let sanjajo o brezžičnem prenosu električke sila Doslej de ni bilo Izumitelja, ki bi to udejstvil. Majhen, priročen in praktičen družinski aeroplanček bi si tudi marsikdo želel. Kdo ga bo neki podaril svetu? Metode, potom katerih bi mogli z navadnim fotografičnim aparatom sprejemati slike v naravnih barvah direktno, tudi Se ne poznamo. Tudi ta skrivnost bo gotovo rešena prej ali slej. Kdo bo izumil peč, v kateri se bo premog direktno izpreminjal v električni tok? Bogastvo čaka tistega. Izumitelji na delol F. M. Davek na gumbe Anglija je uvedla radi slabih državnih financ davek na gumbe. Krojači so sklenili, da odpravijo z oblek vse gumbe, ki niso neobhodno potrebni. Nekateri -gredo Še dalje in bodo napravili hlače brea gumbov. V ta namen prišijejo na hlače posebno napravo iz jeklene žice, ki bo prav tako zapenjala hlače, ki pa ne bo obdavčljiva, ker ni gumb. SIISMU OBHSBIHOI1BBESH 1 ŠIRITE i „Naš glas" S Mesečno družinsko revijo ! Naročnina za celo leto 15 L Naslov: S Trleste. Casella postale 34S S ■ ■ ■■■■■•■■■■■■■■■n BaiMBina rtgistrovana zadruga z o m«]. poroihom uraduje v lastni hiši Ola Tone blanca 19, l. Telefon štv. 25-67. Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge na čekovni promet in jih obrestuje po 4% Večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. • Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (sole) Uradne ure za stranke od 8*30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. ■ ■■ 11 ■ 1 1- TISKARNA "EDINOST" iNisian■■■■■■ ■ MBB* Izvršuje vso tts-karsha aelo v nalmoderne-jera smu. Raz polatfa z naj-modcrncjlml Crhasnl, lino-tgpe, stereotipna ter rotadl-sKim strojem. BIM ■■■■■■■■■■ NaroČila se izvršujejo točno In po zmernih \ cenah. TRST, BASS ULICA r»AJW »SI $T. 2e, pimti iscq LICJE. 1 mam FERRO CHINA PIGATTI LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Haižinl III IMBIlVBMH^ViHmHill IIBM Predno nakupite kakrSnosibodl 8 = POHIŠTVO i I obiščite v lastnem Interesu skladišča tvrdke I 1 alessandro levi minzi s ^RST - VIA RETTORI 1 - MALCANTON 7-13J