irfjubljaiisKk
Leposloven in znanstven, list?
Izdajatelji:
Janko Kersnik, Fr. Levee, Jos. Stritar, dr. Ivan Tavear.
Leto III.
V Ljubljani,  i. novembra  1883.
;Štev. 11.
Jesenske pesni.
©Hej, rumen že bukov je gaj,
(ep                                       .                          lil
sp    Rujava njegova obleka ; Tam sredi rujavih dreves Zelena dviguje se smreka!
Temneji še gaj bo ko zdaj, Odpala bo vsa mu obleka: Na sredi pa golih dreves Zelena ostala bo smreka!
Naj tudi tu v srci je že
Sanj mladih mi bosta rumena: Ljubezen do tebe, moj dom,
Ostala bo večno zelena!
Po dolih ležijo megle, Iz megel kipijo gore,
Od zlatega solnca oblite V jutranji se zori žare.
2.
Saj niso to sive megle, To jad je, ki krije srce;
A sred izmed žalosti megel Dvigujejo pesni glave!
Glej, lastovke hitre že zbirajo se V zvonika tam belega linah,
Na jug hrepeneče ozirajo se, Tja skoro se vspno po višinah.
3.
Lete že! Pa z Bogom in srečno vam pot, Kjer milši, toplejši so kraji;
Ce srce nemirno vas vleče od tod, Ce naši prehladni so gaji,
Pri oknu slonim in za vami strmim: Da mogel bi z vami leteti! . . .
Tako pa na mestu priklenen stojim, A laglje ni — tiho trpeti!
45
674
—b—: Na produ.
Kje ste pevci gozdni, Pevci lahkokrili?
Kje so vaše pesni, Kaj ste umolknili!
Mar le znate peti, Kadar vigred cvete?
Mar le znate peti, Ko se gnezdo plete?
..Ni nam mari vigred, Ni nam mari cvetje:
Kjer ljubav ugasne, Tam utihne petje!"
Gor
a z'
Na produ.
^fj^jad vodo viharji hrumeč se bijo O)"In strašno valovje na zemljo ženo -Oj, kočica borna, le krepko jim stoj In valov pretečih nikar se ne boj!
Skoz okno svetilka slabo ti gori, Pri mizi dekle pa brodarsko sloni -Le varuj jo, varuj pogobe strašne, Ko treskajo v tebe besneče vode! . .
Balada.
In brzo odveze zdaj čolnič krepak, Krepak p          vender v nevihti šibak
Oj, dekle, ne hodi, ne hodi nikar, Ko v gromu in blisku razsaja vihar!
Pač vode besneče se vanjo pene -    In večno pogubo v obraz jej drve, A trdno in srčno med njimi vesla —¦ Kaj mar jej bučanje zelenih voda!
In v gromu in blisku razsaja vihar —    Oj, vrni se, vrni s čolničem domov,
Oj, dekle, ne hodi iz koče nikar, Ce tudi zaklical nekdo je močno, Da si skoz grmenje ga cula glasno!
Ne hodi, ne hodi, življenje varuj, Zatisni uho si, kričanja ne čuj, Tam zunaj, tam zunaj razsaja vihar, Oj, dekle, ne hodi iz koče nikar!
Ne čuje! . . . Ponosno oko jej žari. Oj, straha nikacega v prsih teh ni!
Ta noč je pošastnih sovražnih duhov; Zgrabili te bodo, plesali s teboj, Potem pa te vzeli v globine s seboj! . . .
Od groze zastane jej vzburjena kri In krči srce se, in milo ječi In plašno upira na vodo se vid — Tam lice se kaže, bledo kakor zid.
„Kaj pravim, dekle ti — minilo nocoj Je leto, ko vtonil ljubimec sem tvoj,
Pred durmi posluša, — grmenje vetrov    Le pojdi, le pojdi ti z mano sedaj
Viharno se čuje in jeza valov!
In zopet in zopet zakliče nekdo Obupno in strašno in plašno tako — Gotovo popotnik je onkraj vode, Pustiti ga tamkaj ne more, ne sme!
In kakor poprej se lepo mi smehljaj !:'
„Poklical sem bil te — dobil te v oblast, Potegnil te bodem v neznano propast, In žena mi bodeš skrbna in krasna In zvesto ljubila se bova oba!" . . .
In nagne se čolnič — dekle zaječi In več na površji zelenem je ni. In strašno zatuli povsodi vihar, Voda razbrzdanih mogočni vladar!