Malikoslovje. *) Spisal Fr. Metelko. Preden je Slovenom dobrolljivo solnce prave vere po božji milosti prisijalo, so po zgubljenem božjeni razodenji, kakordrugi *) Od kod beseda malik? — Nekteri menijo, da so nekdaj rekli mali bog (Hausgotze); nektcri pa menijo, da jim je bil v tem pomenu molik (zdaj pomeni niolik Roženkranc). Jaz pa pravim, da je beseda nmaliku iz Goškega manleika, v srednje - visoko - nemškem manalikho, ki človeku podobnega pomeni. ri«. narodi, v tami malikovavstva tičali; pa vender tudi pri svoji otamneni pameti so si mislili, da mora biti mogočno bistvo, kteremu so vse stvari podveržene. Le Iastnost in volje višjega bistva niso mogli spoznati, zato so si mislili: da je več bogov, da skorej vsaka reč iraa svojega posebnega boga, da so med seboj v prijaznosti ali sovraštvu kakor Ijudje, in da sp jim z opravljanjem vnanjih špg vstreže in njih prijaznost zadobi. Ker imajo na Slovenskem ,še zdaj marsikteri kraji in osebe svoje imena od nekdanjih krivih bogov, in kpr so se ostanki nekterih šeg, s kterinii so malikovavci svojiin bogovom služili, noter do današnjih časov še ohranili; tedaj je trpba za doveršeno znanje lastnih imen ia špg malikovavstvo nekdanjih Slovenov poznati. Učeni gosp. Dr. Hanuš je malikoslovjp v svojih bukvah (Slaw. Mjthus, Lemberg, 1842.) na dolgo in široko popisal, od koder tukaj le k;ij malega posnamem in povem. Avska (avša?), boginja zarje, Bezlea, boginja mraka, Breskta tme, Varpulis viharja, Pogoda leppga vremena, v spremljatvi Peruna nar višjega boga. Avšve *) bog nasledka solnčnih žarkov t. j. žetve. Po žetvi so njega slovesno češčenje obhajili, in jim je bil bog rodovitnosti, od ene strani poletnega, od ene pa tudi zimskega solnca. Avšve kot poletno solnce in Sotvar sta eno, tako sta Avšve kot zimsko solnce ali Kurhos 2) tudi eno, ali Avšve se spremini v Zieuineka 3) in jenja biti Avšve t. j. svetilnik. Baba, boginja porodništva, od tod babica (Hebamme); ima pa dobro in Iiudo stran, tedaj : Zlata — Baba in Ježi — Baba. Od nje so si niislili, da oživlja in mori, zato se jezvala tudi Ziva in Mora (Morana, Marjana). Baba je bila po njib mislih zdaj boginja polptja in življenja, zdaj zime in smerti. Po svojih mislih so s tein zimo odpravili, da so spdmi dan po mlaji mesca Sušca njeno podobo (postavo, balvan) v dolgi versti spremljevaje slovesno po mestu nosili, in po tem v reko vergli. In še zdaj je nekaj spomina te slovesnosti v sredi posta pri vsih Slovanih. Pri nas pravijo, da sredopostno sredo Babo žagajo. Na Poljskem in Silezijskem nosijo otroci žensko podobo 1) Avšve je popačena beseda od osvet, osvetilnik. Z) Kurhos, Krugis, Kurcho ali Kurko pride od kruh. 3) Ziemienik je zemeljnik; njih zemeljni bog je bil Rurhos t. j. kruh, kar ne razločno vidi iz teh besedi H. p. 327: ,,Semel in annocollectis frugibus consueverunt confingere (po druzih confringere) et pro Deo coleie, oui nomen Curcho imp o s u erunt". na dolg drog nataknjeno po mestu, pojd žalostne pesmi, zadnjič jo čez inost v reko veržejo, in po tpm veseli in poskakovaje domu tekd. Na Pemskem med tem pojo: ^,Giz nesem smrt se vvsi, nove leto do wsi" t. je: Smert npsemo iz vasi, novo leto v vas. Ali pa: ,,Suirt plyne po wode, nowe leto k nam gede" t. j. Smert plava po vodi, novo leto k nam gre. Ali pa ^Smrt gsme wam z a n e s 1 y, nowe leto p ž inesly t. j. Smert smo vam odnesli, novo leto prinesli. Od te boginje iraa pri nas in druzih Slovanih veliko krajev svoje ime : Babina *) Gora, Babina Polica, Babino Polje, Babini Vert itd. Tudi na Macedonski meji je gora, ki se ji pravi: Babagora. Baram, Parani, Parom pri Slovakih, Brama pri Indjanih, je kar pri starih Slovenih Perun, to je nar mogočniši bog, od besede periti, ki ponieni s strelo zadeti ali zdrobiti. Barovit, Borevit, Porevit, Harovit, Garovit, Gervit, Svetovit, Rugevit. Vitjebil solnčni bog s predstavki po raznih razmerah. Bar-, Bor-, Por imajo svoj koren vper-iti; Har-, Gor-, Ger- v jar-o; Rug - morebiti v rikati, ruk - ati. Rugevit je stal velikrat v sredi mesta na prav visokpm kamnitem ali lesenem stebru. GI. Svatovit. Belibog 2) je bil po njih niislih prijazen, bog svetlobe; temu nasprot pa Černibog je bil sovražin, bog tame. Uni je bil delivpc vsega dobrega, ta pa je napravljal vse hudo. Belibog, Belevit, Svetovit so dobri duhovi; Černibog pa Zlebog, Bes ali Pekelnik so hudobe. Bele žene 3) se v več slovenskih krajih imenujejo dobri duhovi. Na Kranjskemjih iinpnujpjo ,,rojenice", na Koroškem ,,sibile prerokile^, na Zili ,.bele ali častljive žene", v Rožju ,,želik — žene", v nekterih krajih na Kranjskem in Štajerskera ,,morske deklice". Tudi Nemci na Koroškem v Labudski dolini jih poznajo in jitn pravijo ^Heidnische Weiberl", drugi ponemčani Korošci jim pa pravijo ,,Wile — weiss" ali nWeisse — Frauen". Te so prebivale skorej v vsaki duhovnii ali župi (Tari) na stanovitnih mestih: v pečinah, pri virih, potokih in rekah. Tukaj so živele svobodne ali samosvoje, nezakonske, ločene od 1) Prilog babin.a.o razločno pokaže, da se na omenjcno Babo nanaša in ne sploh na babe, ker bi se sicer Babja Gora itd. reklo. 2) Belin in Belinež je Apollo po P. Markotu. 3) Tem nasproti je na Koroškem znana perhta ali perhtra baba. Perhta t. j. praina ali umazana, povaljena; kar pomeni, da je gerda in hnda. moških. Na Koroškpm so prebivale: v spodnji Roški dolini blizo Kaple; proti jugu v gori Ostrovci. Tukaj se šp vidi ognjišče : vžalik-jami, ne deleč od Bilčevesi (Jiudmannsdorf), in še v več druzih krajili kažpjo mesta njih prpbivanja. BpIp žene niso rimske Parke, pa tudi ne greške Nimfe, ampak prave slovenske bitja iz predkerščanske dobp, staroslovenske prerokinjp, in duhovnice vere naših prednikov. Pravijo, da so prerokovale prihodnje vreme, sanje izlagale in učile polje obdplovati, rudo kopati in žplezo variti. Tudi pravijo, da so zdravilno moč vsacpga zelišča poznale in zdravila pripravljale. Na solncu, luni in zvezdah so prihodne reči' brale in od tod pravile, kdaj in kako je prav spjati. Pogosto so hodile v vasi ljudem dobrote delit; s posebnim vpseljem je kmet ktero na svojem polji zagledal, ker si je mislil, da bo potpm polje obilniši rodilo. 2) Pravijo, da zato so bele žene pobegnile in se poskrile, ker so ljudje po noči začeli razsajati, ukati in žvižgati. Bile, vile (t. j. bele) pomeni pri nektprih Slovanih duše, ki so se iz svojih trupel'že Iočile, skorej je gotovo, da imanio bilje (Todtenofficium) ravno od tod. Sveto pptje za bele, bile t. j. dobre duše. Ali ni od tod Veles (namesti Beles) in Pilvit (namesti Beli Vit)? B e n t i s pozneji Radpgast a) je bil bog popotovanja in kupčistva. Berstuk pri Prusijanih 3), sicpr Parstuki ali Pars t u c i (persta dolgi) , tudi Koltki (niorebiti naniesti goltki) in Pikuliki ali Pekelniki so malički. Bludički (blodički) t. j. veše, so bili tudi zli duhovi. Besna fVVesna) je bila kakor Ziva boginja pomladi. Od tod ime Besnica. Bobo, Bobon, Bobdk, pemski Bubok, rusovski Buka, slovenski Bavbav ali Mertvolaz, pa Kaščej, koščej (od kost, Skelett) so hudi duhovi. (Il«lje aledi.) 1) Kar se v nekterih krajih pripoveduje od belih žen, ravno to je v druzih krajih slišati od Vil. 2) Papanek (,,Hist. gent. Slav." p. 169) pravi: ,,Radokost quondam famosus heros, dein inter deos relatus et a Slavis in llgura herois adoratus". 3) Prusija (Preussen) od kod? — Od Po-rusija; od tod tudi pernšan , ki v Persovnkein pomeni ljudstvo. Hanuš str. 82.