OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 12. junija 1956 LETO lil., ŠTEV. 44 LJUDSKI ODBOR POROČILO O DELU SVETA ZA DELOVNA RAZMERJA IN SOCIALNO VARSTVO (Nadaljevanje) pregon joti ter ostro javno kritim;- _ 2. Inšpekcijo dela je nujno kvalitetno, predvsem pa številčno okrep.:iti s primarnimi ulužbcncL 3. V podjetjih s 500 zaposlenih °»eb, je dosledno namestiti varnostne tehnike, v manjših podjetjih ,pq poživiti dalo komisij za htz. 4. Pod vzame naj sc vse potreb-•to, da se prične solidno izdeilo-Vanjc vemtilac iijtk ili naprav po pravilno izdelanih načrtih. 5. Del a v siti svita in sindikalne organizacije naj v jx>dja:jih pod-'tzamejo vse mere in sankcije, da bodo odgovorni v obratih skrbeči *s obvezno uporabljanje zaščitnih trodstev m naprav. , Posebno skrb je posvetiti solid-h* strokovni usposobitvi, in iv.golt zaposlenih v smeri temeljitega Poznavanja proizvodnega procesa in s tem zvezane delovne varnost;. 6. Prepovedati je zaposlovanje mladoletnih in strokov no nespodobnih oseb pri smrtno nevarnih delih. 7. Izvirski je tehnične preglede ttseh elcktroinstalaoij ter zmerili vse upore pri ozemljitvah. 8. Za uvedbo standardnih osebjih zaščitnih sredstev naj podjetja s-dolujcijo ali pa kupujejo le ona, so priznana od pristojnih zavojev kot so Zavod za organizaci-1° dela in proučevan,je varnosti Pri delu LRS. Ustanovi naj se crkovina za prodajo zaščitnih sred-*ev, ki bi bila obenem razstava. Za nujno uvožena zaščitna *fedstva ie doseči oprostitev Uvoznega faktorja. . Članom HTZ komis«! je da-$ Poseben položaj kot ga imajo , a,u U pravnega odbora, ker bo ni ta način njih delo lahko ••dnkovico. . 10- Gradbena in ostala podjetij ki zaposlujejo delavce na odklonih deloviščih so dolžna "•***] menze m pomagati k ce-in izdatnejši prebrani. Pobritem so dolžna urediti primer- ‘ 110 *n Higiensko prebivališče. ‘H Sindikalne organizacije mo-^1*° v večji meri seznanjati svoje jjVje z njihovimi pravicami in n ostmi, ki izhajajo iz dolov-t;v,ka razmerja, pa jilt hkrati mo-, vozari na vse probleme VH :c‘aj, — zlasti glede delovne arn.i.ti. Gospodarske organizacije 0 >.r'jo v smislu 5. člena zakona Vs4 V^Pekciji dela že v začetku 'ega leta planirati zadostna fini,,,' ni sredstva za HTZ in si n‘ n' postavki minimalni plan Te V/br,1,jšavd delovnih pogojev, j . Plane naj bi odobravali ljud- 11 odhod 13 S ih Nedosledno kaznovanje nepravilnosti « surami sod- jif,,.' ,;?a prekrške ali vodstev .v w*l'h je -zeha neposredno II. Biro za posredovanje dela (Poročilo je bilo objavljeno v II. in 12. številki »Glasnika«). III. Samouprava zavoda za socialno zavarovanje za okraj Ljubljana Pred več kakor trem: leti je bil ■ izvoljen prvi samoupravni organ okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani, ki je bil odraz osnovnega hotenja zavarovancev, da bodo njihovi izvoljeni zastopniki izvrševali svojo odgovorno delo upravljanja socialnega zavarovanja v interesu zavarovancev in skupnosti. , Izvršni odbor se je zavedal, da je potrebna večja aktivnost skupščine in njenih organov za aktivizacijo in politično-družbe-beno afirmacijo, saj je v zadnjem letu in pol zasedal desetkrat, d očim je od izvolitve do tedaj zasedal le enkrat. Razumljivo je, da sta skupščina, kakor tudi izvršni odbor morala prebroditi precejšnje težave kot odgovorna organa za gospodarjenje z ogromnimi družbenimi sredstvi ter pri iskanju načina in metod dela. Tudi je razumljivo, da predstavlja sa-mauprava socialnega zavarovanja, ?.lastt v našem okraju, tako Po številu zavarovancev, kakor tudi po teritorialnem obsegu močan družbeno političen faktor in je pravilno, da sl ogledamo razvoj prve samouprave zavoda. Spričo pomanjkanja pozitivnih predpisov o pristojnosti samoupravnih organov se je Izvršni odbor lotil v glavnem reševanja zahtevkov zavarovancev. Pri svojem delu se je bavil predvsem z odločanjem o posnmez-pravteah zavarovancev v konkre'tnih primerih. To je predstavljalo množino drobnega, deloma tudi zgolj administrativnega dela, kar je bila ovira, da se izvršni odbor ni mogel zadosti *posvetiy splošni problematiki zavoda, vendar je bilo to delo koristno za točno spoznavanje poslovanja zavoda In zakonitih predpisov in g tem zagotovilo skupščini usmerjevalno vlogo. Tembolj pa zavod še ni imel določenih komnetenc, ki so bile pridržane RZSZ. Spremenjen način dela Do pok reta v razvoju službe socialnega zavarovanja, poseb ’j pa še v metodi dela samoupravnih organov, je prišlo z uredbo o finansiranju, ki je stopila v veljavo 1. I. 1954. Po lej uredbi je postal zavod pravi upravljale« lastnega sklada iz katerega so se krili izdatki za zdravstveno oskrbo, za oskrbnine ob začasni delovni nezmožnosti zavarovanca, ter dajatve ob njihovi smrti ter do najnovejše uredbe določevanja pokojninske in invalidske dajatve. Ta ureditev finansiranja je napotila samoupravne organe zavoda, da so moeali vključiti v svoje delo predvsem finančno upravljanje zavoda. V zvezi s tem, pa tudi problematiko zdravstvenega zavarovanja, kot poglavitne panoge dejavnosti in izdatkov zavodovega sklada. Značilna za to obdobje je velika aktivnost izvršnega odbora, ki je imel doslej 89 sej in skupščine, ki je na 6 sejah obravnavala vsa načelna vprašanja zavoda in nakazala smer dela za celotno dejavnost zavoda. Kot svoje organe pri reševanju problematike posameznih panog socialnega zavarovanja staf izvršni odbor in skupščina postavila vrsto komisij, k| so jih sestavljali člani skupščine pod vodstvom Izvršnega odbora. To so bile komisije: za ptroške dodatke, pokojninska, za začasen dodatek k pokojnini, za ko-pališko-kllmatsko zdravljenje, za delovno dobo itd. Razen teh komisij so bile organizirane že revizijske komisije, v kateri so bili tudi zastopniki množičnih in političnih organizacij, zastopniki oblastvenih organov in posamezni zavarovanci. Po ustanovitvi podružnic je začelo sodelovati v družbenem upravljanju še nadaljnih 100 članov skupščin po 'podružnicah in izvršnih odborov tako, da Je v vseh skupščinah, odborih ter 31 komisijah aktivno sodelovalo 320 zavarovancev v organih soc, zavarovanja. Pri revizijah, katere je izvedel zavod pa je sodelovalo in odločalo o pravicah zavarovancev preko 650 zavarovancev. Med ostalim delom Izvršnega odbora v tem času pa zlasti nastajajo naslednji značilni momenti: 1. Administrativni aparat je začel sestavljati po navodilih izvršnega odbora analitična pregledna poročila o stanju v posameznih panogah soc. zavarovanja in je na ta način izvršn. odbor mogel po potrebi takoj pod vzeti ustrezne ukrepe; 2. Začelo se je z Izdajanjem internega informativnega mesečnika »Informator«, čigar namen je zlasti seznanjanje članov' skupščine z delom In razvojem socialnega zavarovanje; 3. Ustvarjeno je bilo potrebno sodelovanje skupščinskega izvršnega odbora in uslužbencev, zlasti sindikata, aktiva ZK in uprave; 4. Boljša koordinacija dela med samoupravo SZ, okrajnim in občinskimi ljudskimi, odbori, sveti za zdravstvo in družbenimi organizacijami, posebno pa okrajnim sindikalnim svetom. Nov prispevek k izboljšanju detla zavoda je zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev iz leta 1955. V tem zakonu so bile prvikrat konkretno določene kompetence skupščine ln izvršnega odbora glede zdravstvenega zavarovanja.. Družbeno upravni organ zavoda je moral najprej zavarovance čim bolje seznaniti s pravicami, ki jim gredo po tem zakonu. Člani samouprave so v ta namen sklicali konferenco po podjetjih in zborih volivcev ter seminarje na katerih so razlagali te zakonite predpise, njih misel in upravičenost. Rezultat takšnega sodelovanja se je pokazal tudi v razpravi o problemih zavoda za soc. zavarovanje, na seji plenuma SZDL. in okrajnega sindikalnega sveta, kar je podčrtalo in pokazalo pravilno smer to delovanje ter usmerjanje s strani družbenih organizacij v samoupravljanju zavoda. Novi zakon je izrecno pooblastil skupščino zavoda za izdajo splošnih določb o poedinih pravicah zavarovancev (pogrebnin, oprema za novorojenčke, višina dnevnic, povračilo potnih stroškov itd.). Izvršni odbor se je stalno zavedal," da je razširjenje samoupravljanja soc. zavarovanja po zavarovancih ena najmočnejših pobud za krepitev interesov zavarovancev do problemov soc. zavarovanja. To dejstvo, vedno večji obseg dela pri okrajnem zavodu, zlasti pa ideja približati zavarovanje zavarovancem so narekovali ustanovitev podružnic okrajnega zavoda, kar je postalo Še bolj utemeljeno z ustanovitvijo občin. V zadnjih dveh letih Je zavod ustanovil že 6 podružnic z ustreznimi samoupravami. V bližnji bodočnosti pa jih namerava ustanoviti še 6 na .področju mesta. Razširitev samouprave z ustanavljanjem podružnic in prenašanje kompetenc in ddgovomo-sti na podružnične organe je učinkovito sredstvo borbe proti birokratizmu in proti administrativ. reševanju zahtevkov zavarovancev. Izvršni odbor zavoda je smelo prenašal na podružnice vedno več prisojnosti tako. da imajo od 1. I. 1356. že skoraj vse kompetence z izjemo od ločevanja o pokojninskih in invalidskih zahtevkih. Prizadevati ie uslužbencev in odnos do dela Izvršilni odbor je v tem obdobju družbene samouprave zaradi smotrnejše razdelitve dela na zavod.t reorganiziraj zavodove odseke in lota 1954 izvršil ve? personalnih sprememb v administrativnem aparatu -j tudi med vodilnimi uslužbenci. Te spremembe so bistveno zboljšale politični sestav kadra, kar je imelo za posledico dvig kvalitete dela, izboljšanje delovne discipline, odgovornejši odnos do dela, zlasti pa bolj življenjski odnos do zavarovancev. Ogromen obseg in porast zavodovega dela je razvliden iz dejstva, da povprečno dnevno obišče zavod in njegove podružnico preko 300 ljudi, kar je letno ca 100.000 ljudi. Zavodovo vložišče je zabeležilo v letu 1954 60.000 vlog in rešilo 70.855 dopisov, 1 med tem ko je v letu 1955 rešil skupno 132.156 vlog pni čemer niso vštete vloge, kti jih prejemajo podružnice. V tistem času je zavod odpravil nad 240.000 raznih rešitev in dopisov. Administrativni aparat zavoda je v zadnjih letih dosegel v vseh odsekih praktično ažurno stanje. OBSEG IN FINANSIRANJE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Za presojo razvoja finansiranja zavoda vsekakor služijo v prvi vrsti podatki o staležu zavarovancev, saj zavod živo posega v življenje teh. Na področju našega zavoda je bilo v letu 1953 povprečno 80.868 zavarovancev. V letu 1954 je bil dosežen letni povpreček 88.765 zavarovancev, najmočnejši v letu 1955 ko je povprečno število zavarovancev 97.460, v januarju 1956 poskočilo na 103.095. V primerjavi z letom 1953 se je število zavarovancev povečalo za 12.1 odstotka. Ce upoštevamo, da je na področju zavoda še ca 23.500 upokojencev in Invalidov dela in ca 94.000 njihovih svojcev vidimo, da uživa pravice zdravstvenega zavarovanja ca 79 odstotkov vseh prebivalcev okraja Ljubljana. Po podatkih je znašal leta 1954. plačni fond d'n 12.635,873 tisoč ter se je povečal v primerjavi z letom 1953 za din 2.343.066.000 ali za 22.77 odstotka. Ti podatki nam kažejo, da se je v tem razdobju zelo povzdignila proizvodnja, v katero so bile vključene nove delovne sile, zvišal se je povprečni dnevni zaslužek in plačni fond. V navedenih letin je bilo pobrano na prispevkih za socialno zavarovanje: Leta 1953. 5.022,284.078 din alt 100 odstotkov; leta 1954. 5.086 milijonov 608.657 din ali 105.26 odstotka; leta 1955. 5.615,659.522 dinarjev ajl 111.12 odstotka. Iz gornjega je razvidno, da je bilo v letu 1954 pobrano za 5.26 odstotka več, v letu 1955 pa celo 11.12 odstotka več prispevkov kakor leta 1953, čeprav se je v lanskem letu splošna prispevna stopnja znižala od 45 na 43 ods‘o'kov. Od pobranih pr'spevkov odpade 69.23 odstotka na prispevke socialističnega sektorja ln le 3.77 odstotka na zasebni sektor, pri tem prispevajo državna gosoodarska podjetja ca dve tretjini vseh dohodkov* V prvem letu samostojnega finansiranja je bilo mnogo začetnih težav v izvajanju poračuna. Sredstva so predvsem v prvem polletju pritekala zelo neredno in kasno. Premalo se je pazilo na pravočasno 'n pravilno vnovčevanje vseh dohodkov, delno pa je bila kriva slaba kontrola bančne službe. Podjetja so često samovoljno obračunavala prispevke, neupravičeno so regresirala za 166,263.000 din kar je bilo naknadno ugotovljeno ln rešeno. Prvo poslovno leto je bilo zaključeno s prilman j'kl j a j cm 23 milijonov 826.000 diin, kt je bil s pa«stankom obeh ljudskih odborov saniran v letu 1954. kz paiispekov za leto 1952 pobranih po zaključku poslovnega leta. V leitu 1954 je bilo finančno stanje zavoda v prvem polletju še vedno kritično. Radi pomanjkanja llinančnih sredstev zavod ni mogel kriti najnujnejših izdatkov zdravsibvene službe. Šele ob drugem polletju je dobil z garancijo obeh ljudskih odborov terminski kredit 50 milijonov din in posojilo 20 miiftijonov od republiškega zavoda. Analiza je pokazala da zavod z odobreno udeležbo 10 odstotkov na prispevkih ne bo krH vseh izdatkov, zato je republiški zavod zvišal udeležbo za 1.5 odstotka in dobil vrnjeno din 170,019.425 din, na račun razlike v ceni oskrbnega dne v kliničnih bolnicah pa 53,582.458 din. Na podlagi revizij in ostalih ukrepov je zavod vnovčil preko 200 milijonov din izrednih dohodkov, kar je omogočilo, da se je zaključilo poslovno leto s pribitkom 5,060.000 din. Poslovno leto 1955. je prineslo v finansiranju precejšnje spremembe. Z uredbo so bili uvedeni fondi: 'fond za zdravstveno zavarovanje, reze v mi fond, preventivni fond, fond za pozavarovanje, fond dolgoročnih dajatev, fond biroja za posredovanje dela itd. Uvedena je bita rizična skupnost okrajnih in repuiblteikh zavodov, zavodu so tile dane večje pravice v pogledu razpolaganja s sredstvi socialnega zavarovanja, hkrati pa itudl večja skrb im odgovornost za pravilno upravljanje in delitev teh sredstev. Tudi zaikon o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev od 1. januarja 1955. je razširil pravice zavarovancev. Večji izdatki zavoda, ki so se pojavili v zvezi s porastom števila zavarovancev, zaradi dviga cen zdravstvenih storitev, zdravil, sanitetnega materiala, zaradi povišanja cen v zdravstvenih domovih, vse to zahteva od samouprave skrb za dobro realizacijo dohodkov in skrajno štednjo, brez škode za pravice zavarovancev. Tudi v letu 1955 so bilo izvršene fjevi.lne revizije ter je v socialističnem sektorju ugotovljeno 10436.000 din neodvedenih prispevkov, v privatnem sektorju pa 13.7*83 tisoč dltn zatajenih; vzporedno s tam pa tudi ostra kontrola vnovčevanja ostalih dohodkov. Iz navedenega je razvidno, da je samouprava zavoda v preteklem lletu vodila pravilno finančno in ekonomsko politiko in zagotovila potrebna finančna sredstva za izpolnitev vseh nalog. PričaHcuje, da bo zavod ugodno zaključil tudi poslovno loto 1956, ker je tudi letos zagotovljeno kritje v kliničnih bolntaah ter povišan prispevek *xa 11.5 odstotka. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Vzporedno z ostalim je tudi zdravstvena služba prešla na samoupravljanje in v razdobju treh let beleži vidne uspehe. V omenjenem razdobju se je število zdravstvenih ustanov dvignilo iz 67 na 74, a tudi število aktivnih zavarovancev :n upokojencev iz 101.636 na 120 tisoč 975. V tem času se je močno dvignilo tudi število zdravstvenega osebja od 620 višjega, srednjega in nižjega medicinskega kadra na 642 v letu 1955, vendar ni v sorazmerju z zavarovane*. Ker se je zavod zavedal važnosti zdravstvene službe je samo v -tem obdobju prispeval ta izboljšanje te preko 170 milijonov din. Posledica te pomoči se že izraža v kvalitetnejšem delu celokupne zdravstvene službe. To je tembolj aktualno, ker je že 79 odstotkov prebivalcev okraja Ljubljana neposredno in posredno zavarovanih. V koli.kor postaja aktualno In že celo nujno zavarovanje še teh 21 odstotkov prebivalcev (po večini kmetov) bo problem kadrov in novih ambulant posebej pereč, ne pa nerešljiv. Treba je torej to nalogo postaviti v ospredje kot aktualno tako za samo zavarovanje, kot za zdravniško službo. Kako ogromna sredstva je izdal zavod ta čas za bolniško zdravstveno panogo nam kažejo naslednje številke: v letu 1953 je bilo izdanih 1.113,778.241 din, v letu 1954 1.370,570.316 dlin, v letu 1955 pa 1.394,212.254 din. Torej je bilo v zadnjih treh Jel Ih izdanih skupaj 3.878,560.811 din, kar predstavlja 95 odstotkov celopuknih izdatkov namenjenih za bolniško zavarovalno panogo. Ti podatki kažejo, da socialno zavarovanje zavzema v družbenem in gospodarskem življenju čedalje večji pomen. V gospodarskem še posebej zato, ker se Skozi socialno zavarovanje stekajo in razdeljujejo ogromna denarna sredstva za katera ima zavod pravico in dolžnost, da vrši 'kontrolo, kake in zakaj se ta trošijo in v koliko koristijo zavaravoncem. S formiranjem občin se je decentralizirala tudi zdravstvena služba. Ustanovljeni so bili občinski zdravstveni domovi in izvoljeni družbeni organi. V 13 upravnih odborih je zastopanih preko 40 zavarovancev, oziroma članov skupščine in uslužbencev zavoda. Družbeno upravljanje je že pokazalo rezultate, ki se odražajo tako na zdravstvenem standardu, kakor tudii v gospodarskem upravljanju. Ker je uspeh dela v teh organih odvisen od pravilnega družbenega odnosa do samoupravljanja, je 12. skupščina zavoda za socialno zavarovanje zadolžila izvršni odbor, da organizira posebno komisijo, ki naj bi urejala pomanjkljiv! kontakt med zavodom, zdravnikom in bolnikom ln s tem pomagala odpravljati nepravilnosti, oziroma nerodnosti, ki se pojavljajo pri zdravljenju zavarovancev. Ravno tako je sprejela Skupščina sklep o formiranju koordinacijskega odbora, v katerem naj bodo zastopani svet za zdravstvo, zdravstvena služba in zavod. Naloga tega odbora naj bi bilo koordinirati delo zdravstvene službe na področju vsega okraja. Da je bilo to potrebno nam kažejo naslednje številke: v letu 1953. Je, oho v ambulantah opravljenih 1,350.316 pregledov, v letu 1954. 1,645.362, v letu 1955 pa je bilo izvršenih preko 1,700.000 pregledov. Število pregledov raste vzporedno s porastom zavarovancev, v večji meri pa zaradi neposrednih ponovnih in specialističnih pregledov. Na drugi strani je opaziti da posamezni zdravniki radii preobremenjenosti ne morejo v dovoljni meri precenjevati delovno sposobnost, oziroma nesposobnost, v katerih slučajih se udajajo pritisku zavarovancev ali pa postanejo žrtve Izkoriščevalcev. Vse to se odraža v visokem številu začasno dela nezmožnih. Zavod je organiziral patronažno službo in bolniško kontrolo. Zadnjih je dosti primerov ko bolniški kontrolor predlaga zavarovanca za Izločitev iz stale-ža, ker se ne pokorava navodilom zdravnika, kar vpliva vsekakor kvarno na njegovo zdravljenje. Na vsak način bi bilo potrebno službo splošnih ambulant razširiti in s tem prenesti težišče zdravljenja posameznikov na splošnega zdravnika, ki ima večjo možnost bolnika spoznati ih ga vsestransko obravnavati. S tem se bodo visok; stroški ambulantnega zdravljenja gotovo znižali, saj Imamo pre-nekatere primere, ko zdravniki pošljejo pacienta na vrsto specialističnih pregledov, katere bi z majhno časovno zamudo in ob primem; oprem; splošnih ambulant večji del opravil lahko spilošni zdravnik sam. Spričo malega števila zdravstvenega kadra je bil v pogledu zdravljenja in opravljenih storl- lev napravljen v zadnjih letih vsekakor korak naprej, vendar je pa zdravstvena služba prav zaradi neustrezajočega načina finansiranja za današnji čas napravila premalo v preprečevanju obolenj in nesreč pr; delu. Za ambulantno zdravljenje je bilo v 1. 1953 izdanih 180,911.128 dinarjev, v 1. 1954 pa 169,735.510 dinarjev. Se večji jzdatek za zavod predstavljajo oskrbnine v bolnišnicah. V letu 1953 je bilo za 369.557 oskrbnih dn; plačanih cep.tf pa v 80 °/o pomanjkljivo opremljeni. Zavod je sklenil tudi z drugimi okrajnimi zavodi pogodbe, na podlag; katerih se vrš! ta kontrola tud; za njihovo območje. Popolnoma nekontrolirane so bile ročne lekarne zdravnikov. Ustanoviti je bilo treba lekarniške postaje na teritorijih, kjer jih n; bilo. Take postaje že poslujejo v Grosupljem, v Stični pa je tik pred otvoritvijo. Vzpostaviti je treba depoje v oddaljenih ambulantah (Moravče, 327,287.549 din (cena enega Gabrovka, Horjul, Podpeč, IŽ> oskrbnega dne 834 din), v 1. 1954 je bilo za 394.554 plačanih din 407,871.076 (oskrbni dan 1033 din). Borovnica, Škofljica). Na račun zavoda je bilo v letu 1954 izdanih 866.264 receptov v skupni Po izvršenem regresu za oskrb-1 vrednosti 150,376.241 din (vred-.. i-ii-ii-, -- ooo nost enega recepta 174 din), V nine v ljubljanski klinik; pa 899 dinarjev, torej se je povprečna cena enega oskrbnega dne zvišala z enem letu za 175 din. Izdatki za bolnišnice predstavljajo skoraj eno tretjino vseh izdatkov bolniško zdravstvene panoge. Dosedanj; način finansiranja zdravstvenih storitev ni dober, ker nujno sili ambulanto k čim večjemu številu storitev in s tem k čim večji ustvaritvi dohodkov. Iz tega razloga se zdravnik ne ukvarja s preventivnim delom, ker to delo ni plačano. Zato je dolžnost vseh, da se najdejo pota in primerni načini kako finansirati zdravstvene storitve da bi bile zdravstvene ustanove zainteresirane na preprečevanju bolezni in nesreč. Skupnost bi imela od tega vsekakor ogromne koristi. V naslednjem navajamo nekaj primerjalnih podatkov za posamezne vrste bolniško-za.va-rovaine panoge. Izdatki v 1000 din na zavarovanca odpade Vrsta izdatkov 1953 ■ 1954 1955 1953 1954 1955 Bolez. nadom. pl. 248.541 283.888 251.000 3073 3198 2565 Por. nad, plače Razi. za skr, del. 38.853 41.546 55.000 480 468 561 ča*s dojenja — 15.622 23.400 — 176 239 Oprema za novor. 31.656 33.663 37.000 391 379 378 pr. Potni stroški 18.504 22.519 26.000 229 253 265 pr. Pogrebnine 12.792 14.764 13.300 158 166 135 pr. Posmrtnina — — 2950 — — 50 pr. Iz gornjega je razvidno, da je nadomestilo plače v letu 1955 nasproti prejšnjemu letu padlo, čeprav se je število zavarovancev zvišalo, kar je posledica novega ZZZ. Nasprotno pa se je v letu 1955 zvišal povprečni dnevni znesek nadomestila plače od din 309.80 na 310.42 v letu 1954, kar dokazuje, da novi predpisi niso vplivali negativno na višino dnevnega zneska nadomestila. Lažji pogoji novega zakona so povzročili tudi zvišane Izdatke za porodniške izdatke t. j. nadomestilo plače za čas poroda in razlika za skrajšani delovn; čas. Zgornji podatki nam kažejo, da so predpisi zakona o zdravstvenem zavarovanju vsekakor ugodnejši za zavarovance. Z uvedbo zdravstvenih legitimacij bo v znatni meri olajšano poslovanje zdravstvene službe, predvsem v pogledu priznavanja pravic. Ker m bilo do leta 1953 od strani zavoda nikakega nadzorstva, tako glede predpisovanja zdravil, kot izdajanja le-teh, je to povzročalo prekomerno izkoriščanje, v nekaterih slučajih pa celo zlorabe. Zalo se je avgusta 1953 ustanovil kontrolni center za farmacevtsko službo, k; so mu sledili še drugi. Ze prve kontrole so pokazale na zelo visoko povprečno ceno receptov zavarovanca in veliko nesorazmerje med ceno tega zavarovančevega recepta in recepta privatnega zdravnika. Ugotovljeno je bilo, da so bili recepti zavarovancev celo za 43 °/o dražji od receptov privatnih zdravnikov. Vsekakor se je zdravnik v privatni praksi do-voljn0 potrudil, da ozdravi pacienta, da mu predpiše zdravila, ki so v skladu z njegovo finančno zmogljivostjo. Nadaljna naloga centra pa Je bila zajeziti prekomerno potrošnjo zdravil. Tu pa je bilo treba mnogo truda, treba je bilo začeti z vzgojo pacientov, ki so Bili prezahtevni, dostikrat celo s špekulativnimi tendencami — z vzgojo lekarn in z vzgojo zdravnikov, ki -glede trošenja družbenih fondov niso imeli istih kriterijev kot v privalit; praksi. Ta kontrola je že kmalu pokazala potrebo po ostri borbi z izkoriščanjem. Recepte so potvarjali narkomani in celo kriminalci. Zdravila in sanitetni material so se zlorabljala. Ze v prvem polletju 1954 je poostrena kontrola prištedila preko 10 milijonov din, v drugem polletju se je promet receptov zavarovancev znižal za ca 20 °/o in skoraj prav toliko se je zvišal račun privatnih receptov in ročne prodaje. Ugotovljene so bile še letu 1955 pa je bilo obdelanih 1,061.882 receptgv v skupni vrednosti 178,275.962 din (vrednost enega recepta 167 din). Posebno se kaže družbeno upravljanje v delovanju komisije za odobravanje kopališko-klimatskega zdravljenja. Od leta 1953 ko so se ustanovile takšne komisije pri vseh okrajnih zavodih, se je pričelo vabit; na komisijo vse bolnike. Tako je v letu 1953 zdravniški referent obravnaval 3940 predlogov za k op a 1 i šk o -k 1 i ma tsko zdravljenje, od katerih je bilo odobrenih 3169 in porabljenih 42,140.000 din. Po značaju bolezn; so bila na prvem mestu obolenja pljuč, kronični revmatizmi, krvna obolenja itd. V letu 1954 je bilo obravnavanih ,3852 primerov, od katerih je bilo odobrenih 3154 za kar je bilo porabljenih 45,298.000 din. V letu 1955 pa j6 bilo obravnavanih 3535 predlogov, od katerih je bilo odobrenih 2741. Za ilustracijo struktur« poklicev: 476 delavcev, 542 nameščencev, 180 svojcev, 247 upo- j kojencev, 64 svojcev upokojencev ln 1232 otrok. Enako razmerje pri pošiljanju v klimatska zdravilišča je bilo tudi v prejšnjih letih. V letu 1955 je posla1 zavod 73 otrok na morje ali n9 Gorenjsko v spremstvu mater, Ker se zdravilišča branijo otrok s spremstvom (v letu 1956 brezpogojno) naj zavod najde n9 vsak način drugo možnost, kjef bi bili pod nadzorstvom zdravstvenega osebja. To vprašanj je možno urediti v okviru obstoječe mreže okrevališč OLf s tem, da se ta razširijo. Od aprila 1955 dalje posluj6 ! posebna zobozdravstvena kom’- j sija, k| je v prvi faz; svoje#9 dela vršila kontrolo kvalitete !z' vršenih zobnih del, sedaj P" tudi z relaksacijo računov 'f obravnava predloge za odobritev zlata. Komisija nadzoruje 2 ambulant in je že pri pr V' pregledih ugotovila 49 % nepravilno izvršenih del, medtem * je pri poznejših pregledih Pn<1., to število na 21 »/o. Komisija 1 doslej pregledala 2024 paciento ' Strošk; za zobno zdravstv bodo z razširjenjem zobozdra slveme službe v naslednjih U'1', naraščali. Zato se postavlja Pr zavod naloga, da posveča v®j požnjo tudi že zobozdravstve ^ preventivi. V sodelovanju * šolskimi zobozdravstvenimi lavcl bi bilo potrebno or#SinJ-i< ral; ne samo šolsko ln pred' ^ sfco mladino, ampak tudi mas° ne akcije fluorizacije. Ena izmed osnovnih zdravstvene preventivne dej nostl zavoda je higiensko ,f nična zaščita dela (HTZ), začela z delom šele junija z namenom, da se posveti v pozornost preventivni dejavh r, ng sploh. S preg'ed; 8o'fp0flv<>- razne dinge pomanjkljivosti, re- tikih in drugih organizacij dov tn ustanov se je znižal odstotek bolniških izostankov od 5« na 3.60 v letu 1955. Komisija je v 1. 1954 pregledala 142 Podjetij in v 40 primerih pred. ‘age.'.a zaradi neurejene HTZ Uvedbo posebnega dopolnilnega Prispevka. Ta prispevek plačuje 5e sedaj 17 podjetij. Delo HTZ j° najtesneje povezano z ostali-mi organ; zdravstvene službe, z inšpekcijo dela, s sanitarno inš-Pokcljo, Centralnim higienskim zavodom, z zavodom za proučevanje organizacije dela in var-n°sti pri delu LRS in svetom za socialno varstvo. Poleg tega 0r8anizira razne seminarje, daje t Posameznim zavezancem pri-Kpevka pomoč pri odpravi rc.z-a'h pomanjkljivosti in svetuje Pravilno uporabo različne literature tn načrtov ter pomožnih Pripomočkov, raznih zaščitnih Sredstev. To pa je v korist pri delu HTZ komisij pri podjetjih, katerih je danes formiranih že p10- Seminarje je doslej posedlo že nad 250 članov HTZ ko-Ptisij. Nekatera podjetja" so organizirala za svoje dalavce samostojne seminarje. Ogromna gospodarska škoda ln Neupravičeni izostanki soc. zavarovanj zaradi nesreč so zahtevali uvedbo najtočnejše kantro-6 in presoje ali gre za obratno Pesrečo alj ne. V letu 1954 je Pilo 8718 obratnih nesreč, od °Ka 23 smrtnih, ki so zahtevale 22.052 oskrbnih dni v bolnlšni-Cah. V 1. 1955 pa sc je bistveno spremenilo, saj je do sedaj regi-etr'ranih 10.320 nesreč, t. j. 10 »/o Vs®h zavarovancev. Vsi s tem tezami stroški gredo v stotine milijonov — skupaj z Izgubo v Panodnem dohodku pa preko milijarde. Pri ugotavljanju ne-r®Č se poslužuje zavod poseb-koordinacijskega telesa, ®tero je do danes ocenilo 1887 ®sreč, oziroma zavrnilo 223, V Primerih nesreč pri delu je ^Vod ugotovil krivcg v zj.ve-jm®u prispevka ter zahteval v°vračilo stroškov za 3,595.359 farjev. *°KOJNINSKO-INVALIDSKA /mNOGA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA, PRIZNAVANJE uf-Lovne DOBE IN OTROŠKI DODATEK ^ razdobju zadnjih treh let Je ^vod rešil 70.527 spisov pokoj-J^ko invalidske panoge. N; pa . ''vidno Izjemno delo opravi je. (V ® honorarci ln uslužbenci, drv?°r n- pr- Prilznainje začasnega ^atka k pokojnini (izdanih je p,r° 5708 pozitivnih odločb) in JSiod vseh pokojninsko-inva-kkiih spisov zaradi ugotovitve li^^skih zaposlitev (ugotov-žea° je bilo v 600 primerih jno-PdV*0 zaposlitve). ter revizija D^Pjhin, kj je bila izvedena ob Obl množičnih organizacij, ^tvenih organov in poliitič-je V°rumo M Hi M •H -4 H invalid II. skupine 522 638 739 811 invalid III. skupine 432 515 650 750 invalidski upok. 4348 4429 4635 4907 družinski upok. 5859 5929 6057 6446 starostni upok. 9999 10.288 10.822 11.608 od druž. upok. vdove — 5037 5038 5294 otroci — 880 1006 1132 rodit 8 13 20 Skupaj . . . 21.160 27.742 28.960 30.968 Obenem s porastom števila upokojencev in invalidov dela so se večali tudi izdatki za njim pripadajoče dajatve. Povečanje izdatkov je bilo pogojeno tudi zaradi novih dajatev (začasni dodatki k pokojninam, povečanje pokojnin in invalidnin za 500 din ter posebni pavšalni dodatek) ter spremembe zakonitih predpisov. Pregled izplačanih dajatev upokojencem in invalidom v času od 1. junija 1953 do 31. decembra 1955: „ . . , , od 1. VI. 1953 v letu Vršita dajatev do 31, X1I. 1953 1954 v letu 1955 invalid. II. skupine 9,033.380 13,151.141 11,502.940 invalid. III. skupine 13,503.216 24,609.584 25,392.755 invalid, pokojnine 194,186.110 333,008.568 361,301.753 začasni dod. k inv. pok. — — 5,572.753 odpravnina in ekr. inv. 2,115.030 3,320.424 2,454.489 starostne pokojnine 579,714.573 1.015,763.834 1.114,460.769 začasni dod. k star. pok. — — 3,061.246 družin, pokojnine 169,037.237 290,412.808 322.886.550 zač. dod. k druž. pok. — — 6,815.466 otroški dodatek 85,419.313 132,092.923 139,978.808 podpore za novor. 112.000 160.000 128.000 pogrebnine 4,394.144 8,162.129 9,097.623 posmrtnine — — 1,560.771 poseb. pavš, dodatek —# — 1,134.000 Skupaj . . . 1.057,515.003 1.820,681.420 2.005,318.113 V tabelo smo vnesli tudi denarne dajatve, ki jih prejemajo upokojenci in delovni invalidi iz sklada za zdravstveno zavarovanje, s katerim upravlja zavod (podpora za novorojenčke, pogrebnine in posmrtnine) ter po- vod. Iz tega sklada je Izčrpal zavod v letu 1955 1.993,427.719 dinarjev, od tega zneska — po odbitku otroškega dodatka — t. j. zneska 1.853,448.911 din pa je prejel zavod 8.5 °/o prispevek za zdravstveno zavarovanje upoko- dodatka, ki odpade na enega na enega otroka se je gibal takole: 1. VI. 1953 = 2920 . — 1. I. 1956 *= 2665 . — V naslednjem podajamo Se pregled povprečnega zneska dajatev iz invalidnin?,ko pokojninskega zavarovanja za obravnavo 1. I. 1954 = 2372 . — obdobja: 1 S 1 g Vrst« dajatev Hi > Hi Hi Hi -i -4 Invalid. II. skup 1260 1294 1288 1452 Invalid. III. ztmp. 3015 2904 3053 2304 Invalid, pokojnine 5721 5775 5876 6602 Starostne pokojnine 7531 7707 7853 8502 Družinske poko)»-inen 3775 3803 3908 4570 Skupaj . . . 5872 5919 6207 6755 sebni pavšalni dodatek, katerega jencev in delovnih nvalidov za refundira Zvezni izvršni svet. leto 1955, torej 157.543.157 din. Vsi ostali izdatki — tn teh je Iz sklada za dolgoročno zava- pretežni del — se krijejo tz rovanje st poleg invalidsko po- sklada Za dolgoročno zavarova- kojnln.ike panoge izplačuje nje, s katerim upravlja Rep. za- o-trošk; dodatek kot sledi: Vrsta 1. VI. 1955 upr. otr. P . H m ^ P 1. I. 1956 upr. otr. Invalidi III. sk. 88 184 77 167 53 108 93 195 Invalidski upok. 441 726 460 767 459 789 493 861 Starostni upok. . 812 1169 802 1158 774 1107 776 1119 Družinski upok. 1325 2043 1389 2087 1383 2083 1385 2060 Skupaj , . 2666 4122 2728 4174 2669 4087 2747 4235 Povprečni znesek otroškega 1. I. 1955 = 2423 . — Dolgoročne dajatve so v neprestanem razvoju. To se odraža v nizu vprašanj, ki presegajo okvir poslovanja zavoda, določitev primernega pokojninskega razreda borcev in aktivistov NOB, logarjem, trgovskim pomočnikom in poslovodjem, združevanje dela nezmožnosti kot posledice sodelovanja v NOB z delno nezmožnostjo iz zaposlitve, garancije za izvajanje prekvalifikacije |n rehabilitacije s sankcijami, obrtniško pokojninsko zavarovanje itd. Skupščina zavoda je do sedaj razpravljala vrsto spornih vprašanj in predlagala enotno ureditev. Poleg teh vprašanj je potrebno poseči tudi v delno reorgani- zacijo celotnega ustroja socialnega zavarovanja, ker je potrebno čimpreje odpraviti dru-goinšta-nčno upravno pot ter uvesti sodno kot najboljšo m v zvezi s tem prenos skladov za dolgoročne dajatve na okrajne zavode. S tem bi sedaj okrajna samouprava dobila polni pomen in odgovornost. V najtesnejši povezav; s pokojninsko invalidskim zavarovanjem je obravnavati tudi priznanje alj odklonitev delovne dobe, kj je osnovana za priznanje pokojnine ali invalidnine. Zavod je do sedaj opravil pri priznavanju delovne dobe deio, kakor je delno razvidno iz spodnje razpredelnice. Izdal odločb Zaslišanih prič Prejel prijav za odi. 1953 10.689 61.500 1954 17.175 1955 37.958 18.078 25.041 Skupaj . . . 72.189 Iz gornje razpredelnice ni razviden celotni obseg dela v postopku pred izdajo odločbe, ki je čestokrat izredno zamuden, ker zavarovane; ne morejo, ali pa tud; nočejo pomagati pri hitrejšem reševanju zahtevkov. Pri tem je upoštevati, da so prijave v mnogih primerih tudi sumljive, še bolj izjave prič, ki so večkrat neresnične, vendar pa redoma manjka ugotovitev objektivnega dejanskega stanja, da bi se lahko doseglo uspešni kazenski pregon. Iz obsega dela in dosedanjih izkušenj izgleda, da delo pr j Izdaji odločb o delovni dobi ne bo v doglednem času končano, ker zavarovanci še vedno uveljav- 17.175 81.677 ljajo nove zaposlitve. Priznavanje otroških dodatkov je bilo v času od leta 1953 do danes večkrat spremenjeno. Vsem dosedanjim spremembam je skupno iskanje načina čim pravičnejšega kriterija za priznavanje otroškega dodatka, kt se je sedaj Izoblikoval v načelu, da družbena skupnost podpira z otroškim dodatkom vzrejo in vzgojo otrok v skladu z objektivno .potrebo po dopolnilnem dodatku ter ščiti tiste delavce in uslužbence, ki nimajo drugih dohodkov razen onih ;z delovnega razmerja. V razdobju od leta 1954 do konca 1955 je zavod izplačal OD kakor sledi: Izplačano OD Povpr. mes. izpl. OD Povpr. mes. upr. OD Povpr. mes. št. otr. in Izpl. OD Povpr. mes. na 1 upr. OD Povpr. mes. odpade na 1 otroka Iz naslova OD je bilo torej samo aktivnim zavarovancem izplačano v treh letih skupaj 4.529,061.401 din, uživalcem po- leta 1954 1.547,443.992 128,952.916 25.666 22.637 5024 2888 leta 1955 1.549,124.890 129,093.741 26.219 46.994 4923 2747 kojnine in invalidnine 357,491.044 dinarjev, t. j. skupaj 4.886,552.445 dinarjev. (Nadaljevanje v prihodnji številki Glasnika) Občinski Ifodski odbori PREDPISI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV OBČINA LJUBLJANA-BEŽIGRAD Na osnovi 1., 2., 3. in 10. točke odredbe o zatiranju koloradskega hrošča (Ur. 1. FLRJ št. 42-327-47) 33. ln 34. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. 1. FLRJ št. 26-292-54), določil odloka o območj h, ki so okužena z nevarnimi rastlinskimi boleznimi m škodljivci (Ur-list FLRJ št. 37-443-55) 2. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34-371-55) 54. člena statuta te občine ln na podlagi sklepa Sveta za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Bežigrad dne 1. Junija 1956 Izdajam odredbo o zatiranju koloradskega hrošča 1. Krompirjevi in paradižnikovi nasadi so morajo v času rasti najmanj enkrat na teden pregledati. Pregled opravijo pridelovalci krompirja in paradižnika, ki so tud; dolžni storiti vse potrebno, da sc koloradski hrošč v vseh svojih razvojnih fazah (ličinka, jajčeca, hrošč) zatre in najdena zalega uniči. Preglede in zatiranje so dolžni razširiti tudi na krompir samosevc, ki raste med žitom in drugimi kulturami. Pridelovalci so dolžni paziti, da se brezpogojno un čijo prvi I hrošči takoj, ko Uležejo iz zem-jlje, obenem pa skrbeti, da ličinke ne bodo prerastle nad pol ■ centimetra. Hrošč in njegova zaleg« se lahko uničujeta oziroma zatirata mehanično ali s kr ničn mi sredstvi. Obvestilo J« dvokretno ' kemično zatiranje (Skr pljenje ali tapraflovanje): I a) če zavzamejo okužbe več k tv 20 odstotkov površine nasadov in oj nb izbruhu lokalne močne okužbe. 3. Pridelovalci krompirja so do r.ni zasajene parcele ozna-č.ti s tablicami s točnim naslovom pridelovalca. Tablice naj bodo napravljene tako, da jih ne bo uničil dež ali odnesel veter ter morajo biti postavljene na njivi na v dnem in lahko dostopnem mestu. 4. V primeru dvoma o razširjenosti ali močnem razmahu škodljivca bodo odreejni skupni pregledi ali tudi posebni ukrepi zatiranja. 5. Ce v točki 1. navedeni pridelovalci ne Izvršijo sprednjih ukrepov, tevrš. občina škropljenje ali zapraševanje na njihov račun. 6. Kdor se ne ravna po določbah te odredbe se kaznuje po temeljnem zakonu o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur l. FLRJ št. -26-292-54), 1. Občinski proračun z dohodki v znesku ’ z izdatki v znesku 2. Predračune finančno samostojnih zavodov i z dohodki v znesku z izdatk: v znesku 3. Predračune posebnih skladov z dohodki v znesku z izdatki v zneskv 2. člen Presežek izdatkov nad dohodki finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 240.000 dinarjev se krije z dotacijami iz občinskega proračuna. 3. člen Predračune novoustanovljenih organov in zavodov, kakor tudi izdaje novih odlokov, odobrava Svet za finance, ki jih predloži naknadno v potrditev občinskemu ljudskemu odboru. 4. člen Občinski ljudski odbor je pristojen, da razpolaga a proračunsko rezeryo, lahko pa prenese pravice razpolaganja na svet za finance In družbeni plan z naknadnim poročanjem občinskemu ljudskemu odboru. $. člen Ta odlok volja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Anton Janežič, L r. Na osnov.: 3. člena Uredbe o pravicah ljudskih odborov, da lahk ‘ predpisujejo takse in promet:. davek (Uradni list FLRJ 19-33 in 24-53) po po-prejšnj- potrditvi Okrajnega ljudske odbora Ljubljana, v zvezi 2’ očke priloge I-A Zakona o 'I stoj n ost: občinskih In okrajnih ljudskih odborov (Ur. 7. Ta odredba stopi v veljavo ob dnevu objave v »Glasn ku« OLO Ljubljana. Predsednik Sveta za gospodarstvo: ing. Janko Torkar, L r. Enaki odredbi sta izdala tudi Oddelek za gospodarske zadeve ObLO Ljubljana šiška jn ObLO Moravče. OBČINA GROSUPLJE Na podlagi 10. točke 50. Člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88-52) in 42. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-56) je Občinski ljudski odbor Grosuplje na 9. seji dne 31. maja 1956 sprejel odlok mostojnih poklicev in od z.a-sebno-pravnih oseb v letu 1956. 1. člen Na območju Občinskega ljudskega odbora Grosuplje se pobira v letu 1956 občinska doklada na dohodnino od kmetijstva, od samostojn h poklicev in zasebno-pravnih oseb. 2. člen Občinska doklada na dohodnino je dohodek občine za kritje komunalnih, gospodarskih, zdravstvenih, kulturnih, prosvetnih in drug h potreb, predvidenih za L 1956. 3. člen Osnovo za občinsko doklado od kmetijstva tvori za leto 1956 ugotovljeni katastrski dohodek od kmetijstva. Doklada so odmeri za naslednja področja po naslednjih stopnjah: Kaiari-ske občine: o proračunu Občinskega ljudskega odbora Grosuplje za leto 1956 1. člen Proračun Občinskega ljudskega odbora Grosuplje za leto 1956 s posebnimi prilogam: obsega: 36,067.000 din 36,067.000 » I 5.823.000 din 6.063.000 » 10,818.000 din 10,818.000 » Blečji vrh 8 odstotl Grosuplje 11 » razen vasi Perovo 10 » Ilova gora 8 » Luče 10 » Mali vrh 11 » Polica 10 » Ponova vas 10 razen vasi Cerovo 8 Račna 10 Sela 11 razen vasi Zg. Slivnica :n Huda Polica 10 odstoti Slivnica 10 Stara vas 10 razen vasi Velika Stara vas 11 Stranska vas 11 » Šmarje 11 > Velike Lipljene 8 » Vino 8 razen vasi Podgorica 10 Žalna 11 list FLRJ št. 34-55) tn 2. točke 24. člena Statuta občine Grosuplje ter v smislu 1. člena Odloka o najvišjih stopnjah turistične takse v Ljudski republiki Sloven ji (Uradni list LRS št. 16-56) izdaja Občinski ljudski odbor Grosuplje na 9. seji dne 31. maja 1956 odlok o spremembi odloka o pobiranju turistične takse na območju občine Grosuplje. 1. člen V drugem odstavku 4. člena se točka a) spremeni in se glasi: »a) v času od 1. aprila do 31. oktobra v vseh stalnih prenočiščih v znesku 30 din od noči.i 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Anton Janežič, I. r. Na osnovi 21. člena Temeljnega zakona o proračunih (Ur. 1 st FLRJ št. 13-56) in 1. ter 2. člena Temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ št. 19-55) je Občinski ljudski odbor Grosuplje sprejel na 9. sej! dne 31. maja 1956 odlok n uvedbi občinske d.klade iz dohodnine od kmetijstva, od sa- razen vas Mala Loka in Plešivica 10 » 4. člen Samostojnim poklicem In zasebno-p ravni m osebam se za leto 1956 odmeri občinska doklada na dohodnino, predpisano na dohodke iz nj hove pridobitne dejavnosti oziroma samostojnega poklica, ne pa na dohodke iz njihovega premoženja alt premoženjskih pravic, kolikor se obdavčujejo po 34. členu uredbe o dohodnin.:. Občinska doklada se po tem členu ne odmeri zavezancem, katerih celokupni letni čisti dohodek ne presega 160.000 din. Vsem ostalim zavezancem se po tem členu odmeri občinska doklada takole: 1. brivcem in frizerjem, čevljarjem, čistilcem čevljev, krojačem, Šiviljam, žagarjem drv z obrtnim dovoljenjem 10 ”/o 2. samostojnim poklicem in zaseb.-pravnim osebam na pridobitno dejavnost oziroma na dejavnost samostojnega poklica 45 •/« Dohodnina skupaj z občinsko doklado ne sme znašati več kot 80 % davčne osnove. 5. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini hkrati in na isti način ' kakor ustrezna dohodnina. 6. člen Uredba o dohodnini (Uradni list FLRJ št. 56-53) z vsemi spremembami in dopolnitvami, Odtok o davčnih stopnjah dohodnine za leto 1956 (Uradni lis: FLRJ št. 6-56) ter Uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov velja — tako kakor za odmero in pobiranje dohodnine — tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. 7. člen Davčne olajšave pri dohodnini se morajo upoštevati tudi pri občinski dokladi na ustrezno dohodnino. 8. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku« OLO Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Anton Janežič, L r. OBČINA UUBLJANA-ŠI5KA Na podlagi 2. in 7. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ številka 26-269 55), 24. točke odloka o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Ur. list FLRJ štev. 14-85 53) in 2. točke 23. člena statuta občine Ljubljana-Si-ška je občinski ljudski odbor Ljubljana-Siška na 9. sej.i dne 26. aprila 1956 sprejel naslednji odlol. o oprostitvah In olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Ljubljana- Siška l: člen , Popolnoma se oproščajo plačevanja stroškov za zdravstvene storitve; a) plačila nezmožni ne glede na bolezen, če davčni predpis od premoženja ali dohodko-v bolnikove družinske skupnosti ne presega 150 din letno na enega družinskega člana; b) bolniki ob lokalnih epidemijah za zdravljenje v bolnišnici :n ambulanti, čeprav ni zdravljenje v bolnišnici ali ambulanti predpisano; c) bolniki za zdravljenje v bolnišnici ali ambulanti, če se je šele naknadno ugotovilo, da ne gre za nalezljivo bolezen, za katero je po veljavnih predpisih odrejeno brezplačno zdravljenje in zaradi katere so bili napoteni v bolnišnico ali ambulanto; č) učenci osnovnih šol za Indici rano preventivno zobno zdravljenje in vse obvezne ambulantne preglede; d) vsi otroci, k! so v zdravstvenih ali počitniških kolonijah ne glede na starost. 2. člen Osebam, ki imajo premoženje ali dohodke, od katerih se plača davek, se določi delna oprostitev plačila za zdravstvene storitve in sicer, če znaša davčni predpis od premoženja ali dohodka na družinskega člana letno 151—300 din plača Z5fifo 301—450 din plača 50"/« 451—600 din plača 75fl/» Davčni predpis se računa sa-i mo od članov, ki niso socialno ali kako drugače zavarovani. 3. člen Ne glede na davčni predpis se i lahko popolnoma ali delno opro-I st:jo plačevanja zdravstvenih storitev osebe, ki bi bile zaradi ‘■■cnutnih slabih socialnih, pri-lobitnih ali drugih razmer socialno ogrožene, če bi morale plačati stroške za zdravstvene 1 storitve delno ali v celoti. 4. člen Prevoznih stroškov za prevozs z reševalnimi vozili so popolnoma oproščeni bolniki, z.a katere je odredil prevoz pristojni zdravnik ne glede na davčni predpisi a) če so po 6. členu uredbe o obračunavanju i,n zaračunavanju oskrbnine v državnih zdravstvenih ustanovah (Ur. list FLRJ št; 56-448'48) popolnoma oproščeni plačevanja oskrbnine; b) če so po 1. členu točke a, fe c, d tega odloka oproščeni P,a' čevanja stroškov za zdravstvene storitve. Bolniki, ki so po 8. členu uredbe o obračunavanju in zaračunavanju oskrbnine v državni! zdravstoenih zavodih delno oproščeni plačevanja oskrbnine, pU' čajo 50°/o prevoznih stroškov ** prevoze z reševalnimi vozili. 5. člen Zdravstvene storitve po te** odtoku so naslednje: a) zdravniška pomoč in osk1' ba v ambulanti in na bolnik6 * *' vem domu; b) zdravniška pomoč Ln os ki' ba v bolnišnicah, sanatorijih ‘2 3 v vseh drugih zdravstvenih ** vodih; c) prejemanje zdravil dn sani' letnega materiala; d) izjemoma in po prosti Pre' soji sveta za zdravstvo občinskega Ljudskega odbora Ljubija118' Šiška v vsakem posameznem Pri' meru prejemanje ortopedskih i0 drugih zdravstvenih priporno!' kov, kopališko in klimatsk3 zdravljenje ter specialni zdravniški pregledi. 6. člen Olajšave in oprostitve po !• ** 2. členu tega odtoka se prizr3' vajo upravičencem le na podi* gi potrdila o priznanju do bri* plačnih oziroma znižanih zdra* stvenih storitev, ki ga izda odd*: lek za zdravstvo in socialno Pf litiko občinskega ljudskega ujjj. bora Ljubljana-Siška. To P°*r<*j to morajo predložiti upravičuj zdravstvenemu zavodu ob prvp_ iskanju zdravstvene pomoči, **, zen v nujnih primerih ko se lg,( ko potrdilo predloži najkasneL v osmih dneh po prvem tekal« ; zdravniške pomoči. Oddelek za zdrav:‘-o ln alno politiko izda bolnikom r točki a) 1. člena In po 2, čl66 * tega odloka potrdilo po davfup, predpisu, po ostalih točkah člena pa po mnenju pristojb6' zdravnika. 7. člen , Odločbo o popolni ati oprostitvi stroškov za opravO ne zdravstvene storitve po 3. 6 ( nu tega odloka izda v soglasji organom, ki je pristojen za F, deljevanje podpor, oddelek zdravstvo in socialno politik0. 8. člen Proti potrdila po in proti odločbi J odklonitvi zaprošen po 6. členu tega od10.t po 7. členu, dopustna pritožba v 15 dneh « prejemu odločbe, na tajništv0 zdravstvo pr« okrajnem ljud-* odboru Ljubljana. 9. člen Ta odlok velja od dneva , Jave v »Glasniku« OLO LJu^fji na, uporablja se od 1. Janl 1956 dalje. 10. člen v#- Z dnem, ko stopi odtok v ijavo neha veljati odlok ‘ o glavnega' mesta Ljubija11 * oprostitvah in olajšavah t- 3|0' plačnikov z.a zdravstven® jj#-ritve na območju mc.il:> ne z. dne 22. maron 1951 — ni list LRS štev. 12-156 54 Predicdh Jenko Mari9