Vrtec v Žitari vasi - škandal
ali politični konsenz?
■h a velik uspeh Enotne liste, M češ da ji je v občinskem vrt-cu v Žitari vasi uspelo ustanoviti tudi dvojezično skupino, smo izvedeli iz posebno za to informacijo izbranem časopisu pred nekaj tedni.
Občina Žitara vas je za dvojezično skupino zaposlila vzgojiteljico, ki slovenščine ne obvlada v tolikšni meri, da bi jo bila sposobna posredovati otrokom. Vsaj knjižne slovenščine ne. Občinski zbor se je soglasno (glasovali so tudi odborniki EL!) odločil za vzgojiteljico Sigrid Skubel, ki nima zaključnega izpita iz slovenščine, in tako n. pr. odklonili Veroniko Krivograd, ki je zaključila šolanje za predšolsko vzgojo v Ljubljani in ki je poleg tega že delala v dvojezičnem vrtcu.
Slovenci so soglašali
Župan Herbert Lepitschnig (SPÖ) pravi, daje vse potekalo zakonito. V pogovoru za SV je odločitev zagovarjal s tem, da so zanjo glasovali tudi Slovenci: »Gospod Petek se je osebno prepričal, da obvlada slovenščino, saj je z njo govoril, ko se je bila predstavila na občini«, pravi župan. Lepitschnig ne dvomi, da je sposobna za dvojezično vzgojo, kajti tudi v šoli za
vzgojiteljice v Celovcu je obiskovala pouk slovenščine.
To je res, vprašanje je le, koliko se človek, kateremu slovenščina ni materin jezik, lahko nauči v tedensko dveh popoldanskih urah prostega predmeta? Toliko, da lahko vodi dvojezično skupino, zagotovo ne. To je potrdila tudi njena učiteljica slovenščine, ki je menila, da ni sposobna za vodenje dvojezične skupine. »Sicer je zelo prizadevna, vendar knjižne slovenščine skorajda ne obvlada. S to pozicijo je preobremenjena«, ocenjuje učiteljica.
Znanje slovenščine ni potrebno
Zakjučni izpit iz slovenščine ni pogoj za zaposlitev v dvojezični skupini, je stališče zakonodajalca. Že samo to dejstvo je dovolj žalostno, da pa slovenski odborniki soglašajo s takim stališčem, je pravi škandal. Ustanovitev dvojezične skupine je bila za EL velik uspeh, s katerim se je hvalila, toda kaj je zdaj? Zakaj nihče od teh odbornikov iz Žitare vasi ne zine nobene? Je bila ta krava zaklana za »pozitivno vzdušje v občini« (Tomaž Petek v intervjuju za Naš Tednik, 31. maja 1996)?
Šele pismo bralke (preberi na
strani 7) nas je opozorilo na namestitev vzgojiteljice, ki slovenščino obvlada le pasivno, ne pa aktivno.
Povprašali smo zastopnika EL Žitara vas in hkrati občinskega odbornika Tomaža Petka, ali je res, da so Slovenci soglašali. Odgovor je, da »ni šlo vse po moji volji«, vendar Slovencem baje ni preostalo drugega kot soglašanje. Gospod Petek s to odločitvijo ni zadovoljen, a ima menda še neke načrte v zvezi s pomočnico, katerih nam ni hotel povedati, »da se ne bi vse skazilo«. Nameravajo tako rešiti problem? Pomočnica naj bi bila vešča slovenščine in bi tako šibkost vzgojiteljice izenačila? To pa bila res kravja kupčija, ko pa se je za to mesto potegovala kvalificirana vzgojiteljica Veronika Krivograd.
Vsiljuje se vprašanje, zakaj od Slovencev ni bilo slišati nobene pritožbe, zakaj niso informirali medijev in občanov? Je to »kar se tiče dvojezičnosti,..., majhen korak za izboljšanje položaja« (Tomaž Petek v intervjuju za NT, 31. maja 1996)?
Dejstvo pa je, da bo vzgojiteljica Skublova v oktobru 1.1. prevzela dvojezično skupino v občinskem vrtcu v Žitari vasi.
k. w.
_ __ pohod »Po poteh Domnove čete« na Komelj je preteklo nedeljo privabil množico
# pohodnikov in udeležencev z obeh strani meje. Zbrali so se pri spomeniku dvanajstim padlim I # ■ partizanom pri Cimprcu in se poklonili njihovem spominu. Prisluhnili so tudi dobro izbranemu in bogatemu kulturnemu programu ob spominski svečanosti, v katerem jih je s pesmijo pozdravil moški pevski zbor »Foltej Hartman« (slika) iz Pliberka. Stran 3.
OPEN AIR KONCERT
s skupino
»Shankrock«
iz Slovenije predskupina
»Alpe-Adria-Sekstet«
v petek, 19. julija 1996, ob 20.30 na športnem igrišču v Rikarji vasi
Predprodaja: 100 šil., večerna blagajna: 150 šil.
Karte dobite v vseh bankah Raiffeisen, v Posojilnici-Bank, pri SPD »Danica« in športnem društvu Rikarja vas. Koncert bo ob vsakem vremenu!
SLOVENIJA-EVROPSKA UNIJA - NATO
Dobre možnosti za Slovenijo
£ lovenija je po podpisu pridružitvenega sporazuma z 3 Evropsko unijo zelo pohitela z vlogo za polnopravno članstvo. Prošnjo je pretekli mesec sicer vložil že premier Drnovšek neposredno ob podpisu v Luksemburgu, pretekli ponedeljek pa jo je obravnaval že tudi ministrski svet petnajsterice, najvišje telo Evropske unije. Slovenija seje tako tudi uradno uvrstila med deveterico pridruženih članic in ima vse možnosti, da bo med prvimi začela pogajanja za polnopravno članstvo. Dober znak za upravičenost slovenskih pričakovanj so pozitivne ocene o njenem gospodarskem in monetarnem položaju, ki jih objavljajo mednarodni ekonomski inštituti, in njena povečana kredibilnost in varnost za tuja vlaganja. K temu je v veliki meri prispeval tudi slovenski separatni sporazum s Konzorcijem bank in Mednarodnim denarnim skladom o odplačilu dolgov nekdanje Jugoslavije, po katerem bo Slovenija odplačala 18 odstotkov dolgov in je v ta namen že izdala mednarodne obveznice v višini 812,5 milijona dolarjev.
Vse bolj pa se Slovenija približuje tudi polnopravnemu članstvu Severnoatlantske zveze Nato. Po obisku njenega generalnega sekretarja Solane se je pred nedavnim v Sloveniji mudil tudi ameriški obrambni minister William Perry. O slovenski zrelosti za članstvo v Natu seje izrekel zelo pozitivno in obljubil popolno ameriško podporo, saj se »Združene države zavzemajo, da bi bila Slovenija faktor, ki prispeva k stabilnosti v Evropi, in da postane del stabilnega zahodnega sveta.«	J. R.
BEOGRAD-SARAJEVO-ZAGREB
Pospešek
Daytonskemu sporazumu
Ob velikih težavah pri izvajanju lani v novembru podpisanega Daytonskega sporazuma za razrešitev bosansko-her-cegovske krize seje ameriški predsednik Bill Clinton (tudi iz predvolilnih razlogov) odločil za ponovno posredovanje Richarda Holbrookea, eksperta za balkansko krizo in dejansko očeta Daytonskega sporazuma. Urejanje odnosov v Bosni in Hercegovini namreč ne poteka po načrtih, v mnogih zadevah močno zamuja, najbolj pa se zatika pri bosanskih Srbih oz. v t. i. Republiki srbski. Ti sporazuma v celoti ne izpolnjujejo prav v ničemer, najbolj pa ga kršijo pri točki izročitve vojnih zločincev haaškemu sodišču. Obe vodji, Karadžič in Mladič, se še nadalje neovirano gibljeta po srbskem ozemeljskem področju in celo po Zvezni republiki Jugoslaviji, Karadžič pa je celo še vedno predsednik Srbske demokratske stranke v BiH. Ob tem, ko je mednarodno haaško sodišče zanju izdalo tiralici, pa je vodstvo bosanskih Srbov celo zagrozilo, da bodo v primeru poskusa aretacije njihove sile izvedle povračilne akcije proti mednarodnim enotam Iforja.
Tudi težave s Hrvati niso majhne. Samooklicano Her-cegbosno bosanskih Hrvatov je Franjo Tudjman sicer formalno razpustil, dejansko pa so pred nedavnim v Hercegovini izvolili celo njeno novo vlado. Tudi za izročitev vojnega zločinca Kordiša v Zagrebu nočejo nič slišati. Edini, ki po ocenah Američanov dokaj dosledno izvršujejo določila Daytonskega sporazuma, so Izetbegovičevi Muslimani, zato se v teh dneh začenja izvajati program ameriške in zavezniške vojaške pomoči musilmansko-hrvaški federaciji. Holbrooke je obiskal Beograd, Pale, Sarajevo in Zagreb, rezultati njegove misije pa so še precej v megli. J. R.
a fern glede celovške Posojil-/i nice-Bank ima, kot je slišati, tudi povezave s posli v Sloveniji. To ni nič nenavadnega, saj v Sloveniji in z njo poslujejo tudi mnoge druge koroške, avstrijske in mednarodne banke. V tej zvezi je važno le, kolikšen delež imajo kreditni posli s to državo v razmerju do celotnega obsega kreditnega poslovanja ene banke, in kako rizični so ti posli.
Nasplošno je tako, da so avstrijske in mednarodne banke glede Slovenije kljub dejstvu, da naša južna soseda glede gospodarskega razvoja spada med najbolj reformne države srednje in vzhodne Evrope, sorazmerova previdne. Delež njihovega rizika v Sloveniji je v razmerju do
KOMENTAR
Piše dr. Kristijan Schellander
večjih zelo uspešnih podjetij. Večina velikega števila v zad-
ben del poslovanja nekaterih koroških bank. Odvisno od stopnje gospodarske zmogljivosti in serioznosti kreditojemalcev pa so seveda prevzele tudi določen riziko. Če je ta razpršen in je boniteta strank dobra, verjetno ne bo večjih problemov. Če pa je bila ocena bonitete pomanjkljiva, če je prišlo do nekorektnosti ali celo manipulacij in notranja kontrola ne deluje zadovoljivo, pa lahko pride do občutnih izgub oz. odpisov. Tudi hipotekarno zavarovanje ni nujno neproblematično: sodni postopki in vnovčevanja hipotek so v Sloveniji zaradi preobremenitve sodišč izredno dolgotrajni; to banki lahko kljub zavarovanju povzroči likvidnostne težave in s tem resne
Šanse in tveganja v Sloveniji
njihove celotne rizične aktive zelo nizek.
Nekoliko drugačna je situacija pri nekaterih koroških bankah, še posebej pri slovenskih, kjer je delež poslovanja s Slovenijo deloma so-razmeroma visok. Zaradi sosedstva in dobrih povezav v tej regiji tudi to ni nič vznemirljivega. Potrebno pa se je zavedati rizika, ki se proporcialno poveča, čim večji je delež poslovanja z eno stranko, eno regijo, eno bazo ali eno državo.
Slovenija se je z osamosvojitvijo pred petimi leti uspešno izmotala iz jugoslovanske krize, istočasno pa je njeno gospodarstvo zgubilo svoj glavni trg, katerega je kot najbolj razvita ekonomija bivše skupne države bolj ali manj dominiralo. Veliko podjetij tega še vedno ni prebolelo, zato v industriji mnoga podjetja životarijo in slej ko prej se vrstijo stečaji. Ne uspe vsem preusmeritev na zahodne trge, kjer tako že vlada visoka konkurenca. Slovenska delovna sila je predraga, da bi privabila tuja industrijska podjetja, kot potrošniški trg pa je Slovenija za velike investitorje premajhna. Zaradi gospodarskih problemov in varčevanja na zahodu tudi izvoz trpi, tako da je v Sloveniji sorazmeroma malo
njih letih na novo nastalih manjših podjetij in obrtnikov se trudi in dela pošteno, seveda pa je za banke riziko pri kreditiranju kljub temu povišan; večina mladih podjetij pač še nima obsežnih izkušenj, ustaljenih odjemalcev in zadostnih lastnih sredstev. Obstaja pa tudi del podjetij, ki sodijo bolj v sfero špekulacije, hitrega denarja in pol-, če ne sploh kriminala, katerim je zaradi dragega avtomobila direktorja, lepih vizitk in friziranih številk nasedel že marsikdo.
Problem za slovenske firme so visoke obrestne mere kreditov. Zato je postala priljubljena varianta financiranja najemanje kreditov v tujini, predvsem v Avstriji. Tukaj se srečujejo skupni interesi: slovenske firme so zadovoljne z opazno nižjimi obrestnimi merami, avstrijske banke pa z znatno višjimi, kot bi jih lahko zaračunale povprečnemu avstrijskemu kreditojemalcu. Glede na dejstvo, da doma avstrijskim bankam zaradi hude konkurence praktično ni mogoče povečati tržnega deleža in so obrestne mere na zgodovinsko nizki ravni, so krediti slovenskim firmam (deloma tudi fizičnim osebam, ki po slovenskih predpisih praviloma ne bi smeli najemati kreditov v tujini) postali pomem-
probleme. Svet Banke Slovenije, centralne banke, je po besedah viceguvernerja dr. Kranjca zato že razpravljal o vprašanju, kdaj hipoteka pomeni ustrezno zavarovanje in kdaj ne.
Zaradi lividnostnih problemov, povzročenih po kreditojemalcih s plačilnimi problemi zaradi gospodarskih težav, je pred tremi tedni Banka Slovenije zaprla Komercialno banko Triglav v Ljubljani. Čeprav po oceni centralne banke ta banka niti ni nesolventna, je to verjetno njen konec kot samostojne banke. Banka Slovenije bo v bodoče še poostrila nadzor nad bankami, kar pomeni, da bodo slovenske banke postale glede kreditojemalcev še previdnejše, ti pa bodo morda še bolj iskali kredite v tujini.
Brez tveganja bančništvo ne more obstajati, in že večje in bolj znane banke kot ljubljanska banka Triglav ali kakšna koroška posojilnica so šle po vodi. Za določeno zavarovanje hranilnih in drugih vlog obstajajo zakonski in institucionalni zavarovalni mehanizmi. Na to, da ob znanih rizikih kljub potrebi po dodatnih poslovnih možnostih ne bo še več negativnih presenečenj, pa morajo z vso spretnostjo skrbeti lastniki, vodstva in kontrolni mehanizmi bank.
NOVELIZACIJA DEŽELNE USTAVE
Samohvala za polovično delo
Koroški deželni zbor iz ptičje perspektive
£ amohvala kot politična ka-3 tegorija. To je v politiki sicer zelo pogost pojav, na Koroškem pa očitno nekaj povsem normalnega in bistven sestavni del političnega agiranja. Kako sicer bi celo vodja socialdemokratskega kluba v deželnem zboru Peter Ambrozy pretekli četrtek zapel slavospev nove-lizaciji koroške deželne ustave in ji nadel naziv »najmodernejše avstrijske deželne ustave vseh devetih zveznih dežel«, pa čeprav ni najmanjših premikov ali izboljšav pri procentni oviri za vstop v deželni zbor in tudi ne pri upoštevanju slovenske narodne skupnosti.
V »novo« deželno ustavo so med drugim zapisali, da se župani volijo direktno, da je deželni glavar na vsak nači izvoljen v tretjem volilnem krogu, uvedli so aktualno uro, deželni kontrolni organ se bo od 1. 1. 97 imenoval deželni računski dvor, deželni parlament pa je dobil nov poslovnik.
Zaščitena delavnica
Ker pa zajec vedno tiči v grmu, hudič pa v detajlu, seveda posamezna določila ogromno izpovedo o namenih strank, ki so ustavo skrojile. In ti nameni so jasni: namreč ohraniti oblast in oligarhijo treh deželnozborskih strank SP, F in VP, beri tro-strankarskega pakta. Kot izkušeni in prekaljeni Korošci vemo, da je vse, kar ima na Koroškem tristrankarski žegen, zacementirano in globoko za-
koreninjeno v domovinski grudi, daje to nepremakljiv kamen spotike za vsakogar, ki bi se obregnil (ali samo upal obregniti) ob to svetinjo.
Tri deželnozborske stranke so svoj vrtiček političnih igric za dobo naslednjih let dobro zaščitile in tako iz deželnega zbora naredile zaščiteno delovno območje, ki ga druge stranke ali pa celo Slovenci (itak samo eden) naj ne bi motili.
Kot prvo so potrdile desetodstotno oviro za pridobitev osnovnega mandata. Sicer so svobodnjaki na videz pretočili nekaj neobstoječih solzic in se delali velike prijatelje manjših in manjšinskih strank, a ko je šlo za varovanje lastnih političnih fevdov, so pridno glasovali za to oviro.
Klub - strankarski fevd
Da bi pa oblast strank bila zagotovljena tudi v primeru obratne nesreče, ko bi le prišla kakšna nova stranka v deželni zbor, so zaostrile pogoje za ustanovitev deželnozborskega kluba. Odslej je to možno pri štirih poslancih. Tudi v aktualno uro more poseči šele klub. Trem poslancem je dana pravica, da ustanovijo posebno interesno skupino.
Novelizacija ustave pa frakcije s samo enim poslancem sploh ne predvideva in tudi rte denarnih sredstev zanjo.
Seveda so zastopniki tistih strank, ki jim je doslej in bo
Dalje na 3. strani
TINJE /VOLITVE V ZDA
Dvoboj med generacijami
ugen Freund, dopisnik Li ORF, je v ponedeljek, 8. Ih julija, v domu prosvete v Tinjah predaval o predvolilni situaciji v Ameriki.
Volitve v novembru t.l. niso samo boj med Billom Clintonom in Bobom Doleom, marveč predvsem dvoboj med generacijami. Sedanji predsednik ZDA je eden izmed najmlajših v ameriški zgodovini. V svoji argumentaciji večkrat niha med levo in desno, pravijo kritiki, vendar je uspešno znižal kriminalnost v Ameriki.
Mlajšemu Clintonu pripisujejo dobro izhodiščno pozicijo, kajti pomemben faktor za Američane je gospodarstvo in
to se po bilancah v zadnjih štirih letih dobro razvija. Tako imenovani »misery index«, ki vsebuje dve važni sestavini, brezposelnost (5,4%) in inflacijo (2,9%), znaša letos 8,3 odstotka. Za ameriške razmere pomeni to zelo dober rezultat.
Zmaga demokrata Clintona ima samo dve možni prepreki -afera Whitewater in zaostritev situacije v Bosni.
Znano je, da za vsakim uspešnim moškim stoji močna ženska. To dejstvo se je, po
mnenju Freunda, pri ameriških predsednikih tudi v preteklosti že dostikrat potrdilo. Tako tudi pri Clintonovih. Hillary Clinton je osebnost, ki stoji v središču javnosti zaradi uspešne kariere in nenazadnje tudi zato, ker se mora ves čas zagovarjati zaradi nekih nejasnosti v preteklosti. V Ameriki pravijo, da bo optika okoli gospe Clinton odločilna za izid volitev.
Clintonov konkurent Bob Dole je tipičen Američan starega kova. V drugi svetovni vo-
jni se je boril v Evropi, kjer je bil ranjen. Zastopa konservativne vrednote, a ne le to, jih tudi živi - vsaj navzven.
V enaki meri kot se Clinton in Dole razlikujeta po značaju, si nasprotujeta tudi njuni stranki. Medtem ko konservativni republikanec Dole zastopa stare krščanske vrednote - moralo, cerkev, družino, se demokrati kažejo bolj liberalni v perečih vprašanjih splava, homoseksualnosti, molitve v šolah ipd.
Dopisnik ORF Eugen
Freund, ki z družino živi v Ameriki, je v svojo analizo vključil tudi dostikaj o tako imenovanem »american way of life«, ki seje zrcalil tudi v načinu predavanja.
Po njegovem bo predsednik ZDA v novembru spet Bill Clinton. Osnovni pogoj za to pa so v prvi vrsti mediji. V primeru, da bodo našli še kakšno veliko afero, v katero je predsednik zapleten, pa bi mu to lahko močno škodovalo, kajti mediji so v Ameriki (in ne samo tam) skorajda že četrta oblast. Volitve v ZDA so tudi za Evropo silno pomembne, saj vpliva njihov izid tudi na evropsko politiko.	k. w.
■■■ e sedemnajstič zaporedje M preteklo nedeljo potekal spominski pohod na Ko-melj v spomin na pomorjene borce Domnove čete 12. oktobra 1944 pri Apovniku v Borovju pri Pliberku. Takrat so nemške policijske enote pobile dvanajst partizanov. Dvanajst mladeničev je izgubilo življenje zato, ker so se uprli zverinskemu režimu nacizma, ker so ljubili svojo domovino, svoj jezik, svoj narod, ki je bil zapisan uničenju. Spomin nanje je po 52 letih živ, tudi letos pa je na pohod privabil kar veliko množico udeležencev z obeh strani meje. Seveda je bilo med njimi največ nekdanjih borcev, toda, kar je zelo razveseljivo, tudi mladine ni manjkalo. Pohod sta spet pripravila področni odbor Zveze koroških partizanov Pliberk pod vodstvom neumornega Lipeja Kolenika-Stanka in pa Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Pliberku s predsednikom Jožkom Hudlom in Francijem Kuežnikom. Ko so se poti pohodnikov strnile ob spomeniku padlim borcem, pa so številne kulturne skupine izvedle bogato spominsko svečanost.
Večji del pohodnikov je krenil na pot že ob pol desetih dopoldne od prizorišča neenakega boja pri Apovniku v Borovju. V pravem poletnem vremenu se je kolona vzpenjala po nekdanjih poteh partizanov in se ustavila pri treh domačijah na komeljskih slemenih. Najprej pri Dumpelnikovi, potem pri Bukrovtovi in nazadnje še pri Hutarjevi. Vse tri domačije so znane iz partizanskega obdobja, saj je bil Dumpelnikov sin že leta 1941 ustreljen v množični moriji v Kragujevcu, Bukrovtova družina je v koncentracijskih taboriščih izgubila dva svoja člana, pri Rutarjevih pa je bila ena glavnih postojank partizanskih kurirjev in obveščevalcev. Sedanji domačini so pohodnike prisrčno sprejeli, jih odžejali z moštvom in pogostili z domačim kruhom in prigrizkom.
Drugi del pohodnikov je ob pol dvanajsti krenil od gostilne Pistotnik in po krajši poti prav
Nadaljevanje z 2. strani tudi v prihodnje - zapirala ustava vstop v deželni zbor, s tribune za poslušalce in družno sledili razpravi v deželnem zboru. Čim pa so nekateri politični mački v parlamentarnem plenumu malce zabrenkali na struno pripravljenosti, je navidezno enotna fronta izrinjenih, to je Zelenih, Liberalnega foruma in njegove politične podružnice Enotne liste, začela razpadati.
Kaj se je zgodilo? Svobodnjak Strutz je namreč potem, ko je povedal, da je F proti vi-rilnemu mandatu in integracijskemu modelu ter možnosti, da bi Slovenci bili vključeni v pododbore deželnega zbora, za
17. SPOMINSKI POHOD NA KOMELJ
Spomin na Domnove junake živi
Kot običajno, je tudi letos velika množica pripešačila na vrh Komlja
Govornik dr. Marjan Sturm
tako do 13. ure prispel do spomenika. Tam je bilo že prav slavnostno. Za pravšnje razpoloženje je igrala godba rudarjev in keramikov iz Liboj pri Žalcu, Štajerski rogisti iz Vojnika pa so najavili začetek slovesnosti. Kot že vrsto let je za uvod zapel moški pevski zbor »Fol-tej Hartman« iz Pliberka, nato pa je Franci Kuežnik v imenu organizacijskega odbora pozdravil pohodnike ter številne goste iz narodnostnih političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij, župane in podžupane občin, predstavnike borčevskih organizacij in še prav posebej preživelega borca Domnove čete Jurija Bojano-viča iz Vojnika.
Želim,
da čez ta naš ubogi planet
bi končno že mir bil razpet. Želim,
da bi besede: ljubezen, spoštovanje, priznavanje, strpnost, enakopravnost, razumevanje in še... se ne le izgovarjale, temveč tudi udejanjale.
Želim,
da nikoli več nobenih materi bi treba ne bilo
na grobu sina padlega jokati. Tako je Anita Hudi v pesmi prav za to priložnost ujela želje
Preživeli borec Jurij Bogdanovič
in sporočilo spominske prireditve.
Dr. Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, je v priložnostnem govoru izrazil zadovoljstvo nad številno udeležbo ter izpostavil po-
Recitator Tonči Schlapper
men protifašističnega odpora, kateremu tedaj ni bilo ustrezne alternative. Prav protifašizem je osnova sedanjim integracijskim procesom v sodobni Evropi, sožitju med narodi in enakopravnosti. Tudi zato smo lahko ponosni, da so se naši predniki uprli nečloveškemu režimu in se borili za mir, demokracijo in sožitje. Srečevanje ljudi dobre volje ob vsakoletnem pohodu pa je označil za konkreten prispevek k evropski integraciji.
V imenu osrednje slovenske borčevske organizacije je udeležence pozdravil Risto Gajšek. Pozval je k enotnosti in politični strpnosti tako v zamejstvu kot v osrednjem slovenskem prostoru.
Udeleženka pohoda iz Vojnika je prebrala poslanico tam-
kajšnjega župana, v kateri je podčrtal pomemben prispevek Jurija Bogdanoviča in Lipeja Kolenika za povezanost in sodelovanje njegove občine z Zvezo koroških partizanov.
Pliberški mestni svetnik Fric Kumer je v svojem nagovoru pogrešal udeležbo predstavnikov koroških uradnih oblasti in pozval k pokončnosti pri ohranjevanju narodne zavesti, kulture in slovenskega jezika.
Globoko so odmevale besede o kulturnem boju Tončija Schlapperja in pa njegov recital pesmi treh manj znanih partizanskih poetov.
Svečanost so s partizanskimi melodijami zaključili harmonikarji z Raven.
Po posvetni svečanosti je pli-berški župnik mag. Ivan Olip daroval mašo za vse žrtve fašističnega nasilja. Svojo odmevno pridigo je oslonil na pesem Karla Destovnika-Kajuha Samo milijon nas je in dejal, da po zgledu borcev potrebujemo pokončnih ljudi, ljudi s hrbtenico, z identiteto, ki se ne bodo prilagajali za vsako ceno in nemčevali, kajti vse žrtve in ves boj so bile zaman, če ne bomo ponosni in odporni. Te Kajuhove besede naj nam bodo zapisane v oporoko. Pridigo pa je zaključil z verzom Simona Gregorčiča iz Pepelnič-
Pozdrav Fric Kumer
ne ure: Vstani narod ... tvoj dan je vstajenja dan!
Letošnji 17. pohod na Komelj se je spet zaključil s tovariškim srečanjem pri Štibarju, kjer so si udeleženci ob slovesu obljubili na svidenje prihodnje leto. J. R.
trenutek oblekel raševino skesanega grešnika in menil, da bi v zadevi slovenskega zastopstva v deželnem zboru bilo lepo, če bi znižali oviro na 4-5 odstotkov (a ne manj) in bi slovenski mandat določili v drugem krogu ter večjem volilnem okrožju. Potem je še socialdemokrat Ambrozy menil, da bi le bilo prav, če bi se o manjšinskem zastopstvu le pogovarjali naprej.
Adijo vzajemnost
To je zadostovalo, daje deželni tajnik EL Bernard Sadovnik nekaj ur zatem v posebni tiskovni izjavi pozdravil iniciativo F in SP za zastopstvo slovenske
narodne skupnosti v deželnem zboru in je Zelene ter LiF pustil na cedilu pri njihovem boju za enakopraven volilni zakon na Koroškem. EL seje zadovoljila z obljubljenimi drobtinicami z bogatinove mize.
Zastopnici Zelenih in LiF sta v pogovoru s Slovenskim vestnikom ostro kritizirali, da je deželni zbor potrdil desetodstotno oviro za osnovni mandat in to odločitev imenovali nedemokratično in celo protiustavno. Zato sta stranki v dunajskem parlamentu vložili skupen predlog, naj zvezna vlada pri ustavnem sodišču vloži ugovor proti prihodnjim deželnozbor-skim volitvam.	F. W.
Zahvala
Po vsestransko uspešni izvedbi XVII. spominskega pohoda na Komelj »Po poteh Domnove čete«, se iskreno zahvaljujemo vsem sodelujočim in soorganizatorjem te spominske prireditve.
Posebna zahvala velja MoPZ Foltej Hartman, godbi rudarjev in keramikov iz Liboj, harmonikarjem z Raven, vsem domačijam za prijazen sprejem, kruh in mošt, vsem ustanovam, organizacijam in podjetnikom, ki so nas finančno podprli, vsem govornikom,
recitatorjem in ne nazadnje vsem pohodnikom in udeležencem spominske slovesnosti pri partizanskem spomeniku pri Cimprcu, ki so prišli iz vseh krajev, kjer živimo Slovenci, da se poklonimo spominu na čas narodnoosvobodilnega boja in ljudem, ki so trpeli in padli za svobodo in obstoj slovenskega naroda in vseh zatiranih po nacifašiz-mu.
Odbor za pripravo in izvedbo XVII. spominskega pohoda na Komelj
KLAVZURA KSŠŠD V TINJAH
Klub študentov in študentk -diskusijski in delovni forum
Študentje so si vzeli čas za temeljit pogovor o klubskem delovanju
£ lovenski študentje na Duna-Jju so klubsko delo usmerili po sedanjih potrebah, kajti program, ki poteka že desetletja, je potreben reforme.
Tridnevna klubska klavzura v domu prosvete v Tinjah je bila za odbor in obiskovalce kluba osnovna potreba. Na dnevnem redu obravnavanja so bili konkretni problemi kot npr. prostori, struktura in smisel kluba. Kaj je bil klub v preteklosti, kje je zdaj in kaj naj bi bil v prihodnosti, so bile glavne točke diskusije.
Resno in konstrukivno delo klubašev v Tinjah je ob koncu obrodilo zelo zanimive, doslej teoretične sadeže (če bodo ti dozoreli tudi v praksi, bomo videli v nadaljnjem delu kluba).
Študentje so glede smisla kluba na osnovi osebnih izkušenj izdelali sledeče točke: klub je v prvi vrsti zatočišče ter
duhovni in konkretni kraj druženja za posameznika; tudi pretok informacij in impulzov izhaja iz kluba; zelo pomembna ponudba kluba je možnost za uresničitev idej posameznikov.
Kar se tiče organizacijske strukture, je povzetek diskusije, ki je potekala v dveh delovnih skupinah, ta, da je na vsak način potrebna organiziranost. Obliko zdajšnje strukture odbora je treba zožiti, hkrati pa odprtost, pri tem je mišljena struktura obiskovalcev, razširiti (ne le študentje, temveč tudi delavci, nameščenci ipd.). Klubsko delo naj bi se v prihodnosti osredotočilo na težišča, ki se določajo po potrebi. Zadosti samokritično so študentje priznali, da je treba skupinsko delo znotraj kluba okrepiti in ga vključiti v redno prakso, kajti diskusijski in delovni forum je eden izmed klubskih temeljev.
Nadaljnja točka razpravljanja je bila prostorska situacija. Klubski prostori v dunajski Mondscheingasse so sicer veliki in dobro razporejeni, težave s sosedi v hiši pa so neznosne in v veliki meri krnijo delo kluba. Če v klubu kdo zvečer po deseti uri preglasno zakašja, je že čez nekaj minut tam policija, ker je klub zaradi motenja nočnega miru že kakšen sosed prijavil. Prav zaradi tega klubaši razmišljajo, kje bi dobili nove prostore, v katerih bi bilo mogoče brez težav prirejati tudi večje diskusije ali koncerte.
Klubaši so si ob koncu te poletne klavzure, ki je vsebinsko potekala zelo intenzivno, zastavili realistične cilje, ki se jih nameravajo lotiti z novim študijskim letom. Nadaljnje delo v klubu naj bi bilo zasidrano v sedanjem času in na osnovi njegovih potreb. katja weiss
Dražba v korist AWOL
V okviru slavja ob peti obletnici deželnega glavarstva dr. Zernatta je potekala tudi ameriška dražba v korist socialno ekonomskega društva AWOL, ki pomaga nezaposlenim in brezdomcem. Dve sliki koroške umetnice Meine Schellander sta prinesli izkupiček v višini 20.000 šilingov. Društvo AWOL deluje že 10 let, denarna sredstva pa bodo namenili ljudem, ki so v težkih življenjskih položajih.
MESTNA GALERIJA V CELOVCU
Za začetek kar Schiele
Avtopotret Egona Schieleja
"7 razstavo risb in akvarelov ^ Egona Schieleja je prejšnji četrtek odprla mestna galerija v Celovcu svoja vrata in s tem pričela s svojim likovno-razsta-vnim poslanstvom. Razstavni prostori se nahajajo v nekdanji hiralnici (Siechenhuas)), kjer je potem bila med drugim tudi trgovina s pohištvom Stadler. Kot mnogo drugih starih poslopij je tudi ta že stoletja obstoječa hiša bila še do pred nedavnim obsojena na podrtje, a predvsem v kulturnem referatu mestne občine so nekateri le spoznali njen arhitektonski in kulturnozgodovinski pomen ter so jo tako obvarovali rušilne hruške. Sedaj je poslopje sestavni del celovške kulturne milje, ki sega do Evropske hiše in do
Doma umetnikov. Galerija je najsodobneje opremljena in razpolaga s 1000 kvadratnimi metri razstavne površine.
Po besedah pristojnega mestnega kulturnega referenta Siegberta Metelka bo galerija skušala zvabiti v Celovec predvsem mednarodno klasično moderno in svetovno likovno umetnost, kar ji je s premierno razstavo stotih Schielejevih risb in akvarelov brezdvomno eks-celentno uspelo.
Schielejeva dela bojo v mestni galeriji na ogled do 15. septembra tega leta, in sicer od ponedeljka do srede ter ob petkih od 10. do 19. ure, ob četrtkih med 10. in 21. uro in ob sobotah, nedeljah in praznikih med 10. in 15. uro.	/. w.
SOLSTVO
Letni poročili z gimnazije in s trgovske akademije
£ olsko leto je bolj ali manj 3 srečno minilo, ob zaključku pa sta Zvezna gimnazija in pa Dvojezična trgovska akademija izdali letni poročili o delovanju in uspehih šol.
Gimnazijsko poročilo vsebuje običajne statistične podatke, ki pravzaprav zelo veliko povedo o šoli in njeni dejavnosti. Razredi se po vrsti predstavijo vsak z eno stranjo; škoda, da letos manjka precej »fletnih« karakterizacij razredov, ki jih navadno napravijo dijaki sami. Poročilo je bogato s prispevki profesorjev in dijakov, ki obravnavajo dogodke iz šolskega življenja, nekateri bolj, drugi spet manj pomembni.
Letno poročilo trgovske akademije posveča prve strani uradnemu odprtju šolskih pro-storv lani jeseni in nagovorom šolskih inšpektorjev Ogrisa in Domeja, ravnateljica Am-brusch-Hoja pa na kratko oriše delovanje skozi leto. Izčrpne so predstavitve raznih projektov, pa tudi obiskov tujih delegacij na šoli, ki je postala zgled in-terkulturnega učenja. Ta zgled bi lahko znotraj meja Avstrije lahko še veliko bolj upoštevali, saj prinaša le koristi dijakom in predvsem družbi.
Iz obeh poročil pa je razvidno, da zavzema šport pomembno mesto v življenju dijakov.
S. W.
ETNOLOŠKA RAZSTAVA O LAN LUN OVCI
Večer spominov v Šentjanžu
Prave dragocenosti in danes redki eksponati na razstavi v Šentjanžu
|Xo so svojčas fantje hodili IX na ples, so jim dekleta podarila v šopek povezan nagelj, rožmarin in roženkravt. Prav tako so tudi v soboto, 13. julija, v šentjanškem K&K centru fantje in možje dobili drobne šopke. A to ni bil edini spomin na že pretekle dni, ki ga mladina dandanes žal ne pozna več. Razstava diplomirane etnologinje Irene Destovnik o lanu in ovci iz etnografske zbirke Slovenske prosvetne zveze v Celovcu je posvečena spominu.
Gospa Destovnikova je ob odprtju razstave pripovedovala o svojem delu in poti, ki jo je prehodila do diplomske naloge
in razstave »Ko bo cvetel lan«. Šentjanški tamburaši pa so v bivši »stari šoli« zaigrali domače melodije.
Razstava prikazuje pot lana in ovce od setve oziroma striženja do niti. V primerjavi s starimi razstavljenimi objekti je bil način predstavitve osvežujoče nov in prijeten.
V K&K centru na ogled ni le zbirka muzejskih predmetov, temveč je ob njih nastala cela zgodba, ki jo lahko prebereš in prehodiš.
»Ko bo cvetel lan« je za mladino zelo poučna razstava, za starejše obiskovalce pa pomeni obujanje starih spominov,
kajti danes tega trdega dela ne opravlja nihče več, čeprav bi se ob njem v času »recyclinga« lahko marsikaj naučili o izrabi surovin brez preostanka. In tako so ob odprtju nekateri mlajši zapletali starejše (ali obratno) v pogovore o nastajanju in izdelavi prtov in volne.
Irena Destovnik se je v brošuri ob tej razstavi zahvalila takole: »Naloga je zaključena, prva razstava pripravljena. Posvečam jo vsem tistim koroškim ljudem, ki sem jih srečala v preteklem letu«. V tem smislu pa tudi mi Ireni želimo, da bi svoje delo nadaljevala uspešno.
k. w.
Misli o vzgoji otrok
Osnovna lekcija, ki sem jo dobila v izobrazbi za vzgojiteljico, je bila, da so prva leta v življenju vsakega otroka najbolj pomembna za osebnost, ki se razvija preko socializacije in izkušenj.
To je dejstvo, a vendar se dela pri jeziku razlika. Vrednoto jezika vsak otrok čuti. Samo en primer iz mojih otroških let: s petimi leti sem prišla v vrtec na Bistrici v Rožu. Znala sem samo slovensko. Za božič so pripravljali igrico. Nadvse sem si želela igrati Marijo, vendar vzgojiteljica mi je rekla, da ne smem sodelovati, ker premalo znam nemško. Objokana sem šla domov in staršem rekla, da bi odslej doma govorili samo še nemško, kajti igrati hočem Marijo.
Ta osebni primer dobro nakazuje nalogo zgleda, ki jo prevzame vzgojiteljica v vrtcu. Vzgojiteljica ni samo zgled za medčloveške odnose, temveč tudi za jezik oziroma za odnos do jezika. A kakšen vzgled naj bo otrokom, ki so prijavljeni v dvojezično skupino, vzgojiteljica, ki zelo slabo govori slovensko? Težave, ki jih bo imela pri pogovorih z otroki in krčevitost, ki bo ob tem nastala, se bo prenesla na otroke in njihov odnos do jezika.
Starši so brez dvoma prva instanca za otroka, vendar je vzgojiteljica pomembna oseba pri vzgoji otrok. Poudariti
Piše Katja Weiss
hočem, da v primeru Žitare vasi ne obsojam gospe Sku-bel, pač pa politiko in sistem, ki se ne ozira na jezikovno vzgojo. Zakaj so se na občini odločili proti bolj sposobni in kvalificirani vzgojiteljici v prid nečakinje suškega župana?
Škandalozno pa je ravnanje EL. Če že avstrijski politiki ne delajo v prid manjšini, bi to pričakovali vsaj od slovenskih. Vsak državljan ima možnost pritožbe in če občina ravna proti manjšini, bi se slovenski občinski odborniki lahko poslužili omenjenega sredstva.
Ravnanje občinskih mož ni prvi spodrsljaj v deželi. Za izobrazbo bodočih dvojezičnih učiteljevna Pädak je zadolžena za slovenščino oseba, katero lahko glede znanja jezika dene v koš že marsikateri prvošolček. Jezikovna kompetenca pa nezadržno pada ...
DOBRODELNI KONCERT ZA ŽRTVE NEURIJ
Odlično petje in odprta srca
MePZ iz Sel pod vodstvom Romana Verdela je bil eden od iniciatorjev dobrodelnega koncerta
£ prva naj bi bil to koncert 3 pod Mažejevo lipo v Selah, kakršnih je njega dni bilo po slovenskih vaseh mnogo. Zaradi nedavnih neurij, ki so zajele Sele in Bajtiše (takrat, ko so fantje še redno peli pod lipo, so bile Bajtiše uradno še del Sel, danes so samostojen zaselek), pa so prireditelji koncert namenili za pomoč in podporo vsem tistim, ki jih je naravna katastrofa tako ali drugače prizadela. Skratka, v petek, 12.
julija, je bil to dobrodelni koncert, ki pa so ga zaradi vprašljivega obnašanja vremena, s Košute je pihal veter, čez Zetiče so se vlačili črni oblaki, izza Grlovca je prestrašeno mežikalo sonce in temperatura je bila nasploh bolj jesenska, v zadnjem hipu preselili v farno dvorano. Tako je seveda naneslo, da so bile romantično navdahnjene duše prikrajšane za solospeve čričkov, za šelestenje lipovih listov in za nasmeh zvezdic.
No, namen prireditve je bil dosežen, kajti izkupiček koncerta in priključene dražbe slik je bil precejšen. Doslej se je zbralo že nad sto tisoč šilingov, od tega 40 tisoč samo prostovoljnih prispevkov namesto vstopnine za koncert, lepo vsoto sta na primer prispevala Skupnost južnokoroških kmetov in EL Sele, dražba slik Bernda Svetnika in umetnin (slika, križ) domačinov Hanzija Mlečnika ter Hanzija Čertova
Obirski MoPZ »V. Polanšek« pod vodstvom Boža Hartmana
pa je navrgla nad sedemnajst tisoč alpskih dolarjev. To pa še ni vse, kajti do 31. julija ima vsakdo priložnost, da pri Posojilnici Bank Borovlje pismeno ali telefonsko sodeluje na dražbi slik Gustava Januša, Škofjeločana, Ivana Klariča, in, če bo šlo po sreči, tudi Rudija Benetika ter Valentina Omana. Soglasje slednjih dveh je do tega trenutka še odprto. Telefonska številka boroveljske Posojilnice je 04227/3235.
Zbrana denarna sredstva bojo skušali čimprej in sicer po ključu strokovnjakov okrajnega glavarstva razdeliti med prizadete ljudi.
Nikomur ni bilo treba biti žal, da je prišel pretekli petek na selski dobrodelni koncert. Nastopajoče skupine, in sicer šentjanški tamburaši, mešani
pevski zbor iz Sel, dvojezični zbor ter moška zbora z Obir-skega in iz Borovelj, so se namreč zares odrezale in poslušalcem pripravile pevsko in umetniško izbran kulturni večer, ki ga ne doživijo tako hitro. Brez nadaljnega lahko zapišemo, da ta koncert sodi med pevske viške leta. Razpon pesmi je bil mednaroden, segal je od koroške narodne in slovenske umetne do ruskih, makedonskih, angleških in afriških pesmi.
Koncerta so se udeležili tudi predstavniki političnega, kulturnega in gospodarskega življenja, med njimi zbornična svetnika Skupnosti južnokoroških kmetov Štefan Domej in Janko Zwitter, župana Wassner (Sele) in Krainer (Borovlje) ter številni podjetniki.	F. VV.
PRIREDITVE
PETEK, 19. 7.
SELE, na občinskem uradu - Strojni krožek Podjuna
9.00	(do 12.30) Informativni dopoldan Strojnega krožka Podjuna
CELOVEC, galerija Slama - mesto Celovec
20.30	Stimmen aus China - klasičen koncert kitajskih glasbenikov
RIKARJA VAS, na športnem igrišču - SPD »Danica«, SPZ
20.30	Open air koncert z rock skupino »Shankrock« iz Slovenije; predskupina »Alpe-Adria-Sekstet«
ŽELEZNA KAPLA, v Zadrugi - Strojni krožek Podjuna
9.00	(do 12.00) Informativni dopoldan Strojnega krožka Podjuna
ŠENTJANŽ, v k & k centru - SPD »Šentjanž«
20.00	»Olje - akvarel - akril«; skupinska razstava treh domačih umetnikov: Michael, Erika in Birgit Jenko
NA GORI, pri Kokeju (gostilna Kravvankenblick)-SPD »Zvezda«
20.00	Veselica; igrajo Koroški muzikantje iz Slovenije ter Seental-Musikanten iz Hodiš
CELOVEC, galerija Slama - mesto Celovec
20.30	»Klavierromantik«, glasbeni večer zabavne glasbe z Walterjem Brunnerjem
RADIŠE, na Rožmanovem travniku - SPD »Radiše«
14.00	Tekma koscev
ŽITARA VAS, v ljudski šoli - SPD »Trta«
20.30	Poletni koncert; nast. pevska skupina Nomos, Männerquartett Kl. St. Veit, MoPZ in FS »Trta«
CELOVEC, galerija Slama
20.30	Heinz von Herrmann-Trio; bebop in swingtime CELOVEC, galerija Slama
20.30	»Urlaubsgelächter« z Erwinom Neuwirthom CELOVEC, galerija Slama
20.30	»Balladenabend« z igralcem Burgtheatra Martinom Schwabom
PETEK, 26. 7.
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD »Danica«
20.30	Kulturni večer, sod. otroški zbor, MePZ »Danica« in dekliški zbor Nomos iz Škocjana
CELOVEC, galerija Slama
20.30	Jazz-koncert »A Tribute to Gerry Mulligan«, glasbo izvaja Ernst Wallisch Quartett
NA GORI, pri Košarju - Vaščani pojo
20.30	Koncert: pojejo in igrajo Šentjanški tamburaši, Angelika in Eva Liebau, Vaščani pojo. Ob slabem vremenu bo koncert v ljudski šoli v Bilčovsu
CELOVEC, galerija Slama
20.30	»Klavierromantik« z Walterjem Brunnerjem CELOVEC, galerija Slama
20.30	Ding Dong Daddy's; glasba iz 50-ih in 60-ih let
ZABLAŠKO JEZERO, na Breznikovem campu - SPD »Danica«
20.30	Kulturni večer, sod. MePZ »Danica«, Šentjanški tamburaši
SREDA, 31. 7.
CELOVEC, galerija Slama
20.30	Kabaret z glasbo »Frivoles, heiter bis wolkig«; erotični šansoni z Lone Sonlov
SOBOTA, 3. 8.
CELOVEC, galerija Slama
20.30	»Klavierromantik« z Walterjem Brunnerjem
OBIR - SPD »Valentin Polanšek«
11.00	Pohod na Obir v spomin na Hermana Velika in Valentina Polanška; zbirališče ob 11. uri na vrhu Obirja! Nazaj grede piknik na Marofu.
TOREK. 6. 8.
CELOVEC, galerija Slama
20.30	»Anleitung zum Dickwerden«; kabaret z Bernhardom Ludwigom
petek, 23.8.	§
ŠENTJANŽ, k & k center
20.00	»Evropski parlament«, pogovor z Bojanom
Sturm-Schnablom, svetovalcem socialdemokratske frakcije v Evropskem parlamentu
TEDEN V PLANINAH
Katoliška mladina ponuja tudi letos za vse tiste, ki želijo zbežati pred nemirom vsakdanjega življenja v tišino kraljestva gora možnost »življenjskih vaj«. Odkrili bomo srce Julijskih alp in se povzpeli na Triglav, Razor, Kanjavec, Pihavec ... Udeleženci potrebujejo dobro kondicijo ter nekaj gorskih izkušenj.
Vodijo Peter in Stanko Olip ter Hanzej Sticker.
Stroški pribl. 1000.- šil.
Podrobnejše informacije ob prijavah, ki jih sprejema Hanzej Sticker, tel. 04253/597, ali pa Stanko Olip, tel. 04254/20 02.
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
tudi letos v okviru svoje petdesetletnice vabi na obisk zgodovinskih krajev iz narodnoosvobodilne borbe na območju Svinške planine.
Izlet bo v nedeljo, 4. avgusta '96.
Zbrali se bomo v Velikovcu na parkirišču pri glavni pošti med 9.30 in 10. uro, od koder bo odhod točno ob 10. uri.
Vabimo vas, da z nami obiščete na območju Svinške planine nekaj tistih krajev, ki so neločljivo povezani s protifašističnim bojem med drugo svetovno vojno na severni strani Drave. Veselimo se vašega obiska in vas tovariško pozdravljamo!
SIMONOV ZALIV V IZOLI
apartma za 4-5 oseb,
sodobno opremljen, kuhinja, kopalnica, za 560 ATS na dan. Informacije na uredništvu SV, tel. 0 46 3/51 43 00
Zdravnik splošne prakse
dr. Franc Wutti
Borovlje, Dollichgasse 5, sporoča,
da bo ordinacija med
11. in 28. julijem
zaprta zaradi dopusta.
Smrt Ludwiga Zwandra p.d. Kajžnika
Po dolgi in težki bolezni je pred kratkim v 69. letu starosti za vedno zaprl oči Ludwig Zwander, p.d. Kajžnik.
Kmet Zwander je v Hodišah bil priljubljen in do vsakogar prijazen sosed, ki je v svojem življenju marljivo delal.
Kot društvenik je vedno rad pomagal in se politično udejstvoval. Nikoli ni hotel stati v prvi vrsti, kot bi si to mnogi želeli, temveč je skrbno pomagal v ozadju in menil »ta mlajši bolj
znajo«. Skorajda ni bilo prireditve, na kateri bi ne bil prisoten, pri domačem in pri sosednjih društvih.
Težka bolezen ga je prizadela in moral je v bolnišnico, odkoder se je vrnil par tednov pred smrtjo, da bi v krogu družine preživel svoje zadnje dni življenja. Pogreb rajnega je bil v četrtek, 11. julija.
Svojcem in sorodnikom, predvsem pa družini, izrekamo iskreno sožalje.
M* rt m z.tt n/cr/o
Člani društva upokojencev Pliberk Ignac Jernej iz Črgo-vič, Zalka Černič iz Dvora, Marta Riedl iz Nonče vasi, Franc Schliesser z Bistrice, Metka Bricman iz Strpne vasi in Antonija Kultneš s Suhe - osebne praznike; Marija Paulič z Dobrove - rojstni dan; Elizabeta in Hanzi Kanzian - 40. obletnico poroke; Ana Piskernik iz En-celne vasi - 75. rojstni dan; člani društva upokojencev v Selah Hanzi Oraže s Šajde, Rudi in Jaki Mlečnik s Kota - osebne praznike; Amalija
Ramše iz Železne Kaple -rojstni dan; Pepi Mertl -osebni praznik; Anka Hribar iz Železne Kaple - rojstni dan; Marta Paulič iz Železne Kaple - osebni praznik; člani društva upokojencev Šentjakob Greti Ressmann z Reke, Zora Ferm iz Šentjakoba -osebne praznike; Oswald Wrienz - rojstni dan; Vinko Telič z Letine - 75. rojstni dan; Hendrih Paulič z 6bir-skega - rojstni dan; Greti Sitar z Obirskega - 75. rojstni dan, Julijan Verdel iz Borovelj - rojstni dan.
SLAVLJENCEM ČESTITA TUDI SLOVENSKI VESTNIK
Radio Koroška
SLOVENSKE ODDAJE
Četrtek, 18. 7.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja.
Petek, 19. 7.
18.10 Kulturna obzorja.
Sobota, 20. 7.
18.00 Od pesmi do pesmi
-	od srca do srca.
Nedelja, 21. 7.
6.08 Dobro jutro, Koroška
-	Guten Morgen, Kärnten! Duhovna misel.
18.10 6 x 6 - Domače uspešnice.
Ponedeljek, 22. 7.
18.10 Kratki stik.-
Počitniško delo in delovni inšpektorat.
Torek, 23. 7.
18.10 Partnerski magazin.
Sreda, 24. 7.
18.10 Domača glasbena mavrica.
21.04 Glasbena oddaja.
Dober dan, Koroška
NEDELJA, 21. 7.
13.30 ORF 2
PONOVITVI
PONEDELJEK, 22. 7.
16.55 TV SLO 1 1.30 ORF 2
Z naslednjimi prispevki;
■	Vzreja koz - alternativna veja kmetijstva, ki je zanimiva zlasti z dravstvenega gledišča - predvsem za ljudi, ki so alergični na mleko krav.
■	»XY-nerešeno«: Po uspešni gledališki monodrami nastaja tv-produkcija za »Dober dan, Koroška«.
■	Iz narodopisne zbirke Slovenske prosvetne zveze: »Ko bo cvetel lan« - etnološka zbirka vtkana v današnji čas.
■	Ljubezen do slikarstva jim je v krvi: Michael, Erika in Birgit Jenko se prvič predstavljajo s skupno razstavo v domačem
k & k-centru.
■	Čudovita soteska pod Sapotnico je postala prava turistična atrakcija.
■	»Ko poletje pride«: Otroški zbor iz Galicije opeva naj lepše obdobje v letu.
SLOVENSKI VESTNIK
Uredništvo
Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 046 3/51 43 00-30,33,34 in 40 faks 0 46 3/51 43 00 71.
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki
Glavna urednica Sonja Wakounig; uredniki Jože Rovšek, Franc Wakounig, Mirko Štukelj
Izdajatelj in založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/5143 00 71
______________Tisk_______________
Založniška in tiskarska družba z o. j.
Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 43 00 71
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 37
Larsen - Matanovič / Zagreb 1965
»SEDELŠKI ZVONOVI«
Nova pesmarica Hanzija Artača
Bele figure so odlično postavljene in so pripravljene za akcijo na črno kraljevo krilo. Poleg obeh skakačev tudi čr-nopoljni lovec že tipa šibka polja v črni rokadi. Velemoj-
a b c d e f g h
ster Larsen, ki je na potezi, je zaradi pasivno postavljenih črnih figur, uspel izpeljati zmagovito kombinacijo. Pri reševanju upoštevajte možne skoke belih skakačev!
Rešitev štev. 36
Reševanje oreha je bilo zares prijetno! Nebogljenega črnega kralja s prve vrste napade še druga trdnjava. Pri tem se ne ozira na nebranjeno belo damo na polju c6. Poteza belega l.Tb7:! je tako prepričljiva, saj je ne sme vzeti nobena črna figura.
Na l...Dc6: sledi 2.Tab8: mat!
KRIŽANKA	Sonja Wakounig
12	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
13			■ M
'S	f	■ 16		17
18 1	■■20		
21	22		^Hž4
■■2 Uh!	■ 31	27	■ 28	29 ■
w ■			_	■ ;t ■ 33	34
35 L	.M*		37	■■38
	'■40		■ 41	42
43	|HBjBI!EM4		4
VODORAVNO: 1. hrib nad Gosposvetskim poljem z rimskimi izkopaninami, nemško Magdalensberg 13. učni predmet v šoli, računanje 14. pripovedna pesnitev 15. ilovica 16. normirana obleka za določene poklice 18. koroška svetnica 20. pripadnik Alema-nov 21. najboljša ocena v šoli 23. vas v bližini Baškega jezera z močnim slov. prosvetnim društvom 25. okrajšava za »liter« 26. latinski veznik 27. brezbožnik, nekristjan 28. okr. za »neznani leteči predmet« 30. okr. za »starejši« 31. spuščanje po drči 32. vlagatelj prošnje 33. prebivalec Estonske 35. načrt 36. zlatnik 38. kadar 39. vodna žival s kleščami
40.	neznanka v matematiki
41.	igralna karta, ki lahko nadomešča drugo 43. konec njive 44. škatlica z magnetofonskim trakom za recorder NAVPIČNO: 1. kraj blizu Pliberka, nem. St. Michael 2. nadarjenost 3. najmanjši delci elementa 4. francoski spolnik 5. veliki ptič Avstralije 6. roman Emila Zolaja 7. slog, svojstven način izražanja v umetnosti 8. vrsta peciva 9. prilagoditev 10. izredno delaven človek 11. Zevsova mati, sestra in žena Kronosa 12. Angela Piskernik 17. lastna sodba o čem 19. raztopilo za lake 22. arabski žrebec 24. okr. za recept 27. francosko
mesto ob reki Ron 29. bleščava, lesketanje 30. ptica »tatica« 31. angleška oblika imena Richard 32. lavina 34. hebrejsko ime za petero Mojzesovih knjig 35. latinsko »za« (... in kontra) 37. organ voha 40. tuj dvoglasnik 42. Katja Ebstein
Rešitev iz prejšnje številke
VODORAVNO:	1. PAR-
TIZANSKI MUZEJ 14. ERAR 15. SALON 16. SOLD 17. REZIJA 20. APOSTOL 22. ŠAL 23. EBRO 26. AZUR 27. AR 29. MLINARICA 31. ETOS 33. KUNA 34. GMAJNA 36. NOON 38. HIT 40. REN 41. ANT 43. OVAJAČ 45. NECA 46. GER 47. ANA 48. AM 49. SOD 50. GAMA 51. MANET 53. ČITANKA 56. IK 57. JUA-NITA 58. ORGIJA 60. KLER 61. KORIST 62. DAR NAVPIČNO: 1. PERŠMAN 2. AREAL 3. RAZLIKOVANJE 4. TRI 5. AS 6. NA 7. SLA 8. KOPA 9. INOZE-MEC 10. USTROJ 11. ZOO 12. ELLA 13. JD 18. JEAN 19. ABRAHAM 21. SUTA-NA 24. RI 25. OCET 28. RS 30. NUNA 32. SNAGA 34. GREDA 35. ANEMIJA 37. OONA 39. IČ 42. TRAKAR 44. JATA 45. NOTAR 47. AMOK 49. SITO 50. GAG 52. EUR 53. ČIK 54. NOS 55. KRT 59. ID
»Sedelški zvonovi« je naslov najnovejše pesmarice, ki jo je pri založbi ljubljanske »Družine« izdal Hanzi Artač. Znani aranžer in skladatelj z Obirske-ga, sedaj z družino živeč v Galiciji na vznožju očaka Obirja, je v pričujoči zbirki uglasbil trinajst večinoma Marijinih pesmi Milke Hartmanove, pesnice libuškega puela, ki je napisala tudi kar zajeten snopič na-
božnih pesmic. Pesmarica je imenovana po prvi pesmi, tisti o sedelških zvonovih.
Pesmarica je bogato ilustrirana, okusi so pač različni, začenši pri naslovnici do platnice, za kateri je otroško-nedolž-no sladki slikici z zvončki in rožicami ter lično sedelško kapelico prispeval Stanko Sadjak. V pesmarici je razgrnjen curri-culum vitae skladatelja s številnimi pismi prijateljev in znancev (fan-pošta) ter podpornikov in strokovnih spremljevalcev, tudi poročna slika ni smela manjkati in je dobila primerno mesto v knjigi, za zaključek je obširno obdelana legenda o sedelški kapelici. Ljubiteljem nedolžnega in lepo zaokroženega domačijskega branja in pevcem novih Marijinih pesmi pesmarico še posebej polagamo na srce. Za 130 šilingov jo dobite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, v župniščih in pri »Družini« v Ljubljani. Uradna predstavitev pesmarice bo 21. septembra tega leta. Franc
Pismi bralcev
Nerazčiščeni odnosi II
Marsikdo, ki seje udeležil minule spominske proslave pri Peršmanu in ki je kolikortoliko pozorno sledil prireditvi, se bo čudil naravnost panični reakciji Slovenskega vestnika, ki jo je izzval moj govor ob tej priložnosti. Na kraju samem sem bil s strani bivših izseljencev in partizanov, kot tudi s strani udeležencev iz Slovenije deležen številnih pohval za pogumen, stvarno-dife-renciran govor. Med drugim sem se kritično spoprijel s fenomenom, da se je nerazumljivo visoko število izseljencev, partizanov in njihovih potomcev vdalo asimilaciji. Temu razvoju sta botrovali predvsem dve usodni zgodovinski napaki: prva leta 1946, ko so ustanovitelji ZSI in ZKP namesto samostojnih, neodvisnih krovnih organizacij ustanovili ideološko enostranske organizacije, pod okriljem OF. Druga leta 1949, ko ustanovitelj Narodnega sveta zaradi različnih vplivov številnim krščansko usmerjenim izseljencem in partizanom, niso nudili primernega političnega zavetišča. Tako so bili ti ljudje povsem nezaščiteno prepuščeni političnim oziroma oblastniškim mehanizmom tedanjega časa in so se mnogi izmed njih, iz globokega razočaranja nad takim razvojem, asimilirali. Samo to, nič več in nič manj, sem povedal pri Peršmanu.
Zakaj torej ta panična reakcija Slovenskega vestnika oziroma ZSO? Se na Tarviserci bojijo nove, široke politične koncepcije Narodnega sveta, ki ni več enostranska ideološka organizacija, kot je to ZSO? Danes so v Narodnem svetu dobrodošli tudi bivši izseljenci in partizani, neg-lede na njihov svetovni nazor. Če
ob tem upoštevamo še izročilo izseljeništva in partizanstva, ki je bilo podobno kot politika Narodnega sveta osnovno na prizadevanjih za ohranitev narodne identitete in zavesti, potem je panika na Tarviserci bolj razumljiva. Če bo vodstvo ZSO nadaljevalo s svojo politično linijo, se utegne podreti še zadnji obrabljeni monopol.
O odprtosti govoriti je premalo, treba je odprtost tudi politično udejaniti. Na osnovi tega tudi izbor zadnjih dveh Tišlerjevih nagrajencev ni protislovje, ampak le dokaz več, da se je v Narodnem svetu res marsikaj spremenilo. Prav poglobitev te politične širine smatram kot enega svojih glavnih ciljev. V teh prizadevanjih vidim realistično pot do dokončne uresničitve skupnega demokratičnega zastopstva koroških Slovencev.
Pri tem me tudi ne bo zaustavilo nekvalificirano pisanje urednika, kateremu je delovno mesto važnejše, kot celovit interes narodne skupnosti.
mag. Vladimir Smrtnik, podpredsednik NSKS
»Dvojezični« otroški vrtec v Žitari vasi
V Žitari vasi bodo oktobra 1996 odprli otroški vrtec z enojezično in dvojezično skupino. Maja je občina razpisala mesto vrtnarice za obe skupini. Čeprav se je na razpis prijavila vsaj ena vrtnarica, ki obvlada slovenščino aktivno in pasivno, so vzeli v službo vrtnarico, ki slovenščino sicer razume, vendar je ne govori. Le kako si občinski politiki predstavljajo sporazumevanje v dvojezični skupini, če vrtnarica ne govori slovensko?
mag. Angelika Mlinar
IZ ŽENSKEGA VIDIKA
Deževni poletni občutki
piše Štefka Vavti
Sredi poletja smo in vendar se poletni občutki skrivajo za gostimi meglami in tolstimi oblaki, ki nam letos tolikokrat jemljejo veselje nad letnim časom, ki je sicer kot nalašč ustvarjen za oddih in rekreacijo.
Sicer pa smo šele na začetku poletja in morda vas bo, ko boste brale te vrstice, že grelo toplo sonce, morda boste nekje v ozadju slišale valove morja, čutile rahel veter na koži, od daleč slišale otroški smeh... Morda.
Rada vam bi torej napisala nekaj lakotnih vrstice, kot se pač spodobi za letni čas, ki nam daje možnost, da se otresemo težav, ki jih je med šolskim letom (z otroki), v času, ko moramo vse svoje energije posvečati poklicu, dovolj in preveč. Vendar pa me tudi sončni žarki, ki najdejo pot skozi oblake, danes ne spravijo v tisto dobro voljo, ki bi jo potrebovala za »lahkotno« pisanje.
Morda vam gre podobno, če so doma otroci sitni, ker ni in ni pravega vremena za kopanje in če bi same rade s pomočjo lepega poletnega dneva pridobile energijo in našle optimizem, ki bi vas tolažil ob obilici slabih vesti, ki nam bodejo v oči, brž ko odpremo časopis: nekje na Dunaju starši z vso krutostjo ravnajo s svojimi otroki huje, kot bi to bilo dopustno z živalmi; drugje je mož pokončal vso družino, ker žena za partnerske probleme ni več našla druge rešitve kot ločitev; za nekatere je samomor zadnja rešitev iz Živ-Ijenske krize in pri tem ne mislijo več na bolečine, ki jih s tem prizadenejo najbližjim ...Ne vem, ali je letošnje »poletno vreme« krivo, da se dogajajo takšne in podobne stvari?
Nekateri bodo pripisali krivdo polni luni, drugi spet astrologiji in slabim zvezdnim konstelacijam...
Tako ali tako: Včasih se mi zdi, da bomo morali prevzeti vsaj delček odgovornosti kar sami. Veliko ljudi, ki niso našli rešitve za svoje probleme, je namreč žrtev naše potrošniške družbe, družbe, ki bolj in bolj meri vrednost človeka po njegovem uspehu in pri tem pozablja, da vsi niso našli v svojem življenju takšnih pogojev, ki bi jim pomagali k uspehu. Ob vsem tem pa nekateri kar zadovoljno sedijo ob »svojem koritu« - vsaj tako dolgo, dokler se lahko prištevajo k tistemu dvotretjinskemu delu prebivalstva, ki ima poklic in delo, ki ima vsega dovolj in preveč ...
SLOVENSKI VESTNIK
ŠPORT
PETER WROLICH NA OLIMPIJSKIH IGRAH V ATLANTI
Uvrstitev v olimpijsko moštvo je velika čast
Naš olimpijec - Peter »Paco« Wrolich
limpijske igre so ned-■	■ vomno največji cilj
vsakega športnika in le malo jih je, katerim uspe nastopiti na njih. Nacionalni olimpijski komiteji nanje pošljejo le svoje najboljše športnike, zato je konkurenca zelo huda. Ob tem so tekmovalci tudi pod budnim očesom športne javnosti, katera od njih pričakuje dostojno predstavitev, zagrizeno borbenost in po možnosti celo kako medaljo. Olimpijsko ge-
slo »pomembno je sodelovati« se vse pogosto sprevrže v pravo histerijo za medaljami in v nezadovoljstvo ob neuspehu.
Za koroškoslovensko športno javnost je zagotovo veliko zadovoljstvo, da se je tudi član naše narodne skupnosti Peter Wrolich iz Loč ob Baškem jezeru uvrstil med najboljše športnike sveta in da bo v Atlanti v vrstah avstrijske reprezentance zastopal tudi naše barve.
Medtem ko se v olimpijski
vasi v Atlanti in ob drugih tekmovalnih prizoriščih že zbirajo športniki z vseh kontinentov, pa Paco, tako ga kličejo prijatelji, še trenira na Dunaju, s skupino avstrijske kolesarske reprezentance pa bo poletel preko velike luže prihodnji ponedeljek. Zaželimo mu veliko uspeha in srečno vrnitev domov!
Pred odhodom v Atlanto smo z našim olimpijcem opravili sledeč pogovor;
Peter, kakšni so občutki ob tem, da boš v avstrijski reprezentanci na olimpijskih igrah v Atlanti?
Udeležba na olimpijskih igrah je zagotovo za vsakega športnika posebno doživetje. To je bil moj doslej največji cilj. Že kot deček sem sanjal o tem, da bom
nekoč startal na kaki olimpiadi. Moram pa reči, da se ob tem ne počutim le kot zastopnik Avstrije, mislim, da sem v prvi vrsti predstavnik koroških Slovencev.
Kdaj si dokončno zvedel za svojo kvalifikacijo v olimpijsko ekipo?
Dokončna odločitev je bila sprejeta po »dirki po Avstriji«. Ob koncu je bilo še precej tesno, ker je kar več kolesarjem uspelo doseči limit. Ker pa sem vso sezono dosegal zelo dobre rezultate, se je trener Lux odločil zame.
Pravkar si se vrnil iz Nemčije, kjer ti je kolo kar dobro teklo. Kakšne pa bodo priprave na tekmo v Atlanti v prihodnjih dveh tednih?
Tekmovanje v Nemčiji je bilo višek priprav za olimpijsko dirko. Dosegel sem izvrstne rezultate in to v zelo močni konkurenci. Na startu je bilo tudi nekaj zelo močnih in znanih profesionalcev in moram reči, da sem s svojo formo zelo zadovoljen. V Atlanto odletim v ponedeljek, 21. julija. Tam si bom najprej v miru ogledal progo in se poskusil čim hitreje aklimatizirati.
Slišati je, da bo v Atlanti zelo vroče. Je to za kolesarje velik problem?
To je celo največja težava. Prevozili bomo progo v dolžini 220 kilometrov in pričakujemo
temperaturo okrog 42 stopinj Celzija ob devetdesetodstotni vlažnosti. Dirka bo trajala okrog pet ur in pol in ob tem si lahko vsakdo predstavlja, da bo napor za tekmovalce izredno hud.
Kakšne so Tvoje možnosti, kaj si sam obetaš?
Odgovoriti na to vprašanje je zelo težko. Vsa tekma bo močno podrejena taktiziranju. V avstrijski ekipi sta tudi dva močna profesionalca, ki seveda hočeta doseči dober rezultat. Če bo ob tem kaj prostora tudi za moj interes, bom zvedel šele tik pred tekmo.
Koliko si pravzaprav investiral v Tvoje uspehe?
V prvi vrsti veliko truda in naporov in vsak dan od štiri do devet ur treninga. Sicer pa sem letos v moj šport vložil tudi veliko denarja. Priprave pozimi in vigredi sem si namreč plačal sam, prav tako pa tudi drago opremo. Žal tudi nisem imel sreče s sponzorji. Mnogo sem telefoniral in pisal po vsej Avstriji, odzvalo pa se konkretno ni nobeno podjetje, ki bi mi vsaj malo finančno pomagalo.
Kakšni pa so Tvoji načrti za preostalo sezono?
Po Atlanti se bom vrnil domov in se začel intenzivno pripravljati za svetovno prvenstvo, ki bo v začetku oktobra v Švici.
Želimo Ti veliko uspeha in hvala za pogovor!
J. W.
NOGOMET
Milan Oraže k dunajski Austrii?
Milan Oraže: cenjen vratar v avstrijskem nogometu
NOGOMET - REGIONALNA LIGA
SAK pridobil izvrstne igralce
Po odhodu vratarja Franza Wohlfahrta k nemškemu prvoligašu VfB Stuttgart se trener slavnega dunajske Austrie Walter »Šani« Skočik pogaja z odličnim vratarjem Milanom Oraže-tom (29), ki ima trenutno še enoletno pogodbo z Innsbruckom.
Milan Oraže je pričel svojo nogometno kariero pri DSG
Sele, nato pa je nekaj let igral pri SAK. Umrli legendarni trener Ernst Happl gaje poklical k FC Tirolu, kjer si je mladi in talentirani vratar nabral veliko izkušenj. Menjava k dunajski Austrii pa bo gotovo nov višek v njegovi uspešni vratarski karieri. Slovenski vestnik mu želi veliko uspehov!
■7 iztekom prestopnega roka £- (torek ponoči) je uspelo vodstvu SAK pridobiti za novo sezono v regionalni ligi nekaj izvrstnih in izkušenih igralcev. Pogajanja so bila kratka, vendar jedrnata.
Funkcionarji SAK so se dobro zavedali pomena in potrebe po okrepitvi v borbi za prednja mesta v tej ligi. Športni < cilj vodstva SAK je zelo visok, namreč osvojiti prvo mesto in se ponovno povzpeti v 2. zvezno ligo. Prepričani so, da bo z novimi igralci mogoče doseči ta cilj. Vsekakor šteje SAK med favorite v tej ligi, resni konkurenti pa so še Voitsberg, Wels in VSV.
Novi igralci so:
Vladica Grujič (napadalec), v pretekli sezoni je igral pri Spittalu;
Nedim Omerovič (napadalec), prihaja od Slobode Tuzla, kjer je bil najboljši strelec, igra tudi v bosanski reprezentanci;
Zoran Škerjanec (sredinski igralec), igral je pri prvoligašu
Rijeka (Reka), prej pa pri Dinamu Zagreb in pri klubih v Španiji in Franciji
Michael Ziehaus (sredinski igralec), igral je pri Austrii Celovec in v zvezni ligi;
Daniel Kriwitz (obrambni igralec), igral je pri Trgu in v zvezni ligi;
Simon Sadjak (obrambni igralec), igral je dve leti pri Pliberku.
V moštvo se je vrnil spet Günther Hoher.
SAK so zapustili:
Tonči Blajs, Mario Pihorner (ASV) in Christian Wölbl (Globasnica s posebno pogodbo).
Pripravljalne tekme
Pretekli teden je moštvo SAK, ki dnevno trenira že nekaj časa v Grabštanju, preizkusilo tudi nove igralce v prijateljskih tekmah. Igralci, ki so podpisali za SAK, so pokazali dober nogomet, tekme pa so bile na visokem nivoju. Rezultati:
SAK - Velikovec 4 : 1 Marija na Zilji - SAK 1 : 2
SAK - ATSV Wolfsberg 4 : 0 Šentvid - SAK 1 : 2
m. š.
REGIONALNA LIGA	
Tekme	
	SAK
11. 8.	A. Celovec - SAK
18. 8.	SAK - Wels
25. 8.	Beljak - SAK
1.9.	SAK - Rohrbach
8.9.	Pöllau - SAK
15.9.	SAK - LUV Graz
22. 9.	St. Florian - SAK
29. 9.	WAC - SAK
6.10.	SAK - Voitsberg
13.10.	Trg - SAK
20.10.	SAK - Leibnitz
27.10.	Esternberg - SAK
3.11.	SAK - Gratkom
Navijači SAK! Podprite naše nogometno moštvo s svojim obiskom!