Volilci! Vrzite pri volitvah krogliico v prvo skrinjico, ki je Jr        ^ni. stranke.
(Tolilci! Mestni sosvet bo imel zaslombo pri vladi, le če ga bo vodila demokratska stranka.
Pogled h iifte volilne v Ptuju.
Dr. T. G.
Po izvršeni revoluciji so nove osrednje :n pokrajinske vlade odstranile v novi državi po večini vse javne funkcijonarje, o katerih so vedele, oziroma domnevale, da bi bili tendencam nase države, bodisi nasprotni ali bi jih vsaj ne  podpirali.
Padli so avtonomni statuti naših prejšnjih nemških spodnještajerskih trnjav v Mariboru, Celju in Ptuju. Odstranjeni so bili seveda tudi stari odborniki in nemške manjšine so dobile svoji takrat domnevani številni moči primerno zastopstvo od vlade same. Zadnja ljudska štetja v teh mestih so dokazala, da se je številna moč nemštva cenila previsoko ter so imeli v sosvetih razmeroma premnogo zastopnikov in imenovanih od vlade.
Takoj po priličnem ustaljenju političnih razmer v naši državi je osrednja vlada jela misliti na občinske volitve. Bili so ravno demokrati, ki so skušali dati takoj državljanom priliko, da si ustvarijo novim razmeram primerna zastopstva v občinah. Je to popolnoma naravno, da so ravno demokrati skušali izvesti takoj občinske volitve, ker ravno naš program smatra še prav posebno avtonomno občino kot temelj države ter skuša dati svojim demokratičnim načelom primerno, ljudstvu pa priliko do samoodločitve.
V  tisti dobi so bile razmere za našo stranko po mestih in na deželi v Sloveniji še bolj ugodne nego danes.
V  mestih smo tvorili napredni elementi ednotno demokratsko fronto.
Na deželi je bil napredni in izobraženi kmet naš.
Nastala pa je sprememba, ki je naše vrste začasno zmanjšala.
Vsled valovanja vojnih in povojnih so-cijalnih idej, slabih gmotnih razmer in počasnosti takrat še ne toliko urejenega upravnega aparata, ki od naše osrednje JDS. vlade v prid uradništvu storjenih ukrepov ni dovolj naglo realiziral, je nastala nova struja NSS.
Na deželi je demokrate začasno zredčila SKS.
Zdi se mi pa, da je imela NSS. najlepšo bodočnost že pred volitvami v konstituanto za sabo. Po teh volitvah so se po mojem utisu v naših spodnještajerskih mestih vrste NSS. jele manjšati v prilog JDS.
Zdi se mi to popolnoma naraven razvoj. NSS ne more biti bolj   narodna nego JDS.,
ker je vendar narodnostna točka prva, ki se je oklepamo v teoriji in praksi.
Sucijalna morebiti le bodisi utopistično toliko, kakor sooijalistična stranka sama, ali pa realno, kakor JDS, ki ima moderen soci-jalen program, v kolikor je sploh takšen izvršljiv.
V obeh slučajih je NSS torej nepotrebna.
Ima tudi le dva poslanca, ki ne vesta početi nič pravega niti s sabo, niti z voliioi. Nasproti temu je naša stranka največja skupina v državi.
Svojo državotvornostjo pokazala v neizmerno koristnem pozitivnem delu, ki je rešilo in konzolidiralo državo ter ustvarilo velik vladen blok še drugih skupin, ki bodo gotovo vladale dolgo časa ter še bolj dvignile državo na zunaj in na znotraj.
Slovenski demokrati imamo v Beogradu odlične zastopnike, katerih imena in delo so velika privlačna moč.
Poglejmo še v" tem oziru na naše male razmere v Ptuju.
Vzamimo kot izhodišče kritiko nam nasprotnih listov.
Vse kar so ti spravili skupaj proti nam, so bili plitvi osebni napadi, ki niso mogli ničesar konkretno slabega povedati. Ravno ti napadi so kazali j.tsno, da se nam kaj stvarno slabega ne more očitati. Mi smo se omejiil v odgovorih na kratka pojasnila. Osebnih napadov na osebe drugih slovenskih strank načeloma'nismo priobčovali, Če tudi smo prejemali mnogo takšnih dopisov. Hoteli smo pri našem tedniku vzdržati boljši milje in načelo : „Sveto služimo sveti domovini".
Mislim, da je ta način našega postopanja mogel vplivati na razvoj strankarskih razmer i pri nas le nam v prilog.
To mora veljati posebno še glede našega razvoja naše stranko napram socialistom. Socializem in komunizem sta v svojih ciljih jednaka ter šele razlikujeta po načinu, kako nameravata doseči svoj cilj. Prvi je evolutiven, drugi je revolucionaren. Obadva sta doživela že deloma med vojno in tik po vojni vrhunec razvoja, potem pa takoj krizo. Marksovo materialistično pojmovanje se je izkazalo kot nepravilno. Življenje narodov gibljejo poleg materijelnih interesov veliki ideali. — Zadnja vojna je končala zmagovito za antanto, katera je tu pokazala malim narodom ideal narodnostne samostojnosti. Tudi sicer je ravnokar omenjena socijalistična stanka podlegla s svojimi načelnimi točkami sili razmer. Razlastitev zasebne lastnine se je izkazala kot škodljiva kvantiteti in kvaliteti produkcije. — Proletariat se je izkazal nesposoben za diktaturo drugim stanovom. Oba sistema se vračata zgrevana iz prakse v teorijo, ker bosta pri svojih dogmah obljubljala teoretično nebesa na zemlji. Kolikor je danes novodoben gospodarski program izvedljiv, ga itak izvaja za vse stanove JDS. Socialističen gospodarski program je po glavnem bistvu nevaren občinskemu gospodarstvu. Socijalisti bodo izgubili sedaj temveč volilcev, ker so jih pri državnozborskih volitvah preslepili s frazami ! o republikanstvu. Ta demagogija sedaj ne j more priti v poštev, ker se v mestnem so- J l svetu mora znati varčno gospodariti, ne pa i delati politike praznih pen. Trezno bi zaupali
svojo imetje le nam demokratom, ki hočemo čuvati zasebno lastnino, ne pa NSS in soci-jalcem, ki po svojem programu hočejo lastnika razlastiti.
Od socijalistov nas loči posebno prva točka demokratičnega programa t. j. narodnost. Živimo na meji Nemške Avstrije. Do takrat, ko se združi N. Avstrija z Nemčijo, morajo biti manjšine pri nas popolnoma absorbirane in zavest Jugoslovanstva nasil-nejša, da tvori močan zid proti državi, katera očividno stopa zopet v močnem razmahu navzgor. V kolikor je občinskemu svetu sploh možno, se mora oklepati brezpogojno in dosledno narodnostnega načela. Vsled tega bi bilo pozdravljati vezanje kandidatnih li3t strank, ki se v tej točki z nami strinjajo. Mi smo storili vse, da se to zgodi, in bo krivda na drugih, če se to ne zgodi. Zavedamo se, da izide iz teh volitev naša stranka s še boljšim rezultatom, nego zadnjič in ji pripade na vsak način vodstvo v občinskem svetu. SLS. ne more sestaviti lastne kandidatne liste. Stori najbolj razumno, ako naroči svojim, če tudi maloštevilnim pristašem, da volijo naše kandidate. Pasivnost bi bila naroden greh.