obrtne pripravljalne šole Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta Založila I. mestna deška ljudska šola v Ljubljani, Tisk R. Miličeve tiskarne. .'V' / vV--- Letno poročilo mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1892/93. Založila I. mestna deška ljudska šola v Ljubljani. Tisk R. Miličeve tiskarne. Tristoletnica zmage pri Sisku. lavnost, katero so praznovalo ljubljansko ljudske šole dno 22. junija *i£)1893, dopoludne Bogu v zalivalo, cesarju in domovini na slavo, popo-ludne pa sebi in vsi Ljubljani na časi in veselje, je loliko redka in znamenita, da je dobil podpisanec nalog, spisati o njej v stalen spomin sledeče natančno poročilo. Dne 2 3. decembra 18 92 je došel vodstvi I. m. d. Ij. šole od c. kr. mestnega šolskega sveta nasledili razpis: „Štev. 734 m. š. sv. Vodstvu I. mestne deške ljudske šole v Ljubljani. Okrajna učiteljska konferencija za slovenske in slovensko-nemške šole je dne 30. junija t. I. vzprejela nastopni nasvet gospoda učitelja Ivana Beleta: „„Učiteljska skupščina priporoča slavnemu c. kr. mestnemu šolskemu svetu, naj blagoizvoli ukreniti, da se bode drugo leto, t. j. dne 22. junija 185)3, z izredno slavnostjo praznovala tristoletnica bitve pri Sisku, in sicer: 1. z zahvalno sv. mašo, katera naj se daruje skupno za vse ljudske šole v znanem zgodovinskem mašnem plašči, 2. s šolsko slavnostjo, 3. popoludne s šolsko veselico za učence v velikem stilu. 4. Prihodnji dan bodi nauka prost. V Ljubljani, dne 30. junija 1892. Ivan Bele s. r.*“ C. kr. mestni šolski svet je v svoji seji dne 3. decembra v principu pritegnil temu samostalnemu predlogu gosp. učitelja I vana Beleta ter sklenil, da je pozvati učiteljski zbor I. mestne šole, čegar član je g. Bele, naj v dveh mesecih c. kr. mestnemu šolskemu svetu predloži natančni podrobni načrt o nameravanem slovesnem praznovanji tristoletnice bitve pri Sisku. Zlasti pa se naroča ondotnemu učiteljskemu zboru, da sestavi približnji proračun, koliko bi ta slavnost stala, ter potom šolskega vodstva tu sem poroči, kako bi bilo preskrbeti potrebne novce. G. kr. mestni šolski svet. V Ljubljani, dne 19. decembra 1892. Predsednik: Grasselli s. r." Odgovarjajo temu naročilu ponovil je učiteljski zbor I. m. d. Ij. šole po šolskem vodstvu splošni načrt s pristavkom: „Ako bi bilo dne 22. junija slabo vreme, zvrši se la dan samo 1. in 2. točka programa, 3. točka se pa prenese. Podrobni program za 3. točko določi posebni odbor. Da se more vse to zvršiti, blagoizvöli slavni mestni šolski svet: 1. obrniti se do sl. mestnega zbora, da v ta namen daruje 200 gld.; 2. sklicati posebni odbor učiteljev vseh mestnih šol. Ta odbor sestavi podrobni program, obrni se do sl. kranjske hranilnice za podporo in tudi drugod nabiraj denarja, kruha, jedil in pijač, izprosi vojaško godbo in skrbi za vse, da se program izvrši. Vodstvo I. m. d. Ij. šole v Ljubljani, dne 2 7. ja n u varij a 1893. A. Žumer s. r. voditelj.“ Dne 8. aprila 1893 je došel vodstvom mestnih javnih deških ljudskih šol razpis št. 63, glaseč se: „G. kr. mestni šolski svet je v svoji seji dne 18. marcija letos sklenil, da je tristoletnico bitve pri Sisku (dan 22. junija 1893) na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih primerno praznovati. Skrb za vse priprave in za zvršitev podrobnega načrta je izročena posebnemu odseku, sestavljenemu iz zastopnikov učiteljstva tukajšnjih javnih mestnih deških ljudskih šol. Zategadelj izberi ondotni učiteljski zbor tri (uč. zbor štirirazrednice dva) učitelje za svoje zastopnike v omenjenem odseku in vodstvo zglasi semkaj imena izvoljenih, da jih mestni šolski svet pozove na prvi sestanek. G. kr. m. š. svet, i. t. d.“ Dne 18. aprila je došla gospodoma nadzornikoma in v odsek izvoljenim učiteljem nasledna „ Okrožnica Gospode člane odseka za priprave k praznovanju tristoletnice bitve pri Sisku vabim k seji, katero bo imel omenjeni odsek v sredo 19. dan aprila 1893 ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. V Ljubljani, dn6 18. aprila 1893. Grasselli s. r. Prejmi gospod: Armič Leopold, Bahovec Frančišek, Bele Ivan, Furlan Jakob, Janovski Josip, Kokalj Frančišek, Kummer Valentin, prot'. Levec Frančišek, prof. Wallner Julij, Maier Anton!“ K seji so prišli vsi pozvani razven g. prof. Levca, ki je bil zadržan. Po ogovoru gospoda predsednika c. kr. mestnega šolskega sveta sklenilo se je najprej, da se ima glavni odbor razcepiti na tri odseke: cerkvenega, finančnega in veseliškega s pristavkom, da se vsak odsek s kooptacijo lahko pomnoži. Predsedstvo velicega odbora je blagovolil prevzeti gospod župan Peter Grasselli, podpredsednikoma sta se izvolila gospoda nadzornika prol. Fr. Levec in prof. Julij Wallner, tajnikom pa učitelj J. Furlan. V pododsek za cerkveno slavnost so se izvolili gospodje: prol. Fr. Levec načelnikom, Janez Smrekar, Mavrilij Šarabon, Fr. Kokalj in J. Maier. V finančni odsek gospodje: prof. Julij Wallner, Fr. Bahovec, J. Kruleč, V. Kummer, Ant. Maier in dr. J. Waldherr. V odsek za šolsko veselico gospodje: I. Bele načelnikom, L. Armič, J. Furlan, Jož. Janovski in Ant. Razinger. Sklenilo se je povabiti tudi c. kr. vadnico in zasebnelj udske šole ljubljanske k udeležbi. Predsednik vsake sekcije naj sklicuje zborovanja. — Posamezni odseki naj takoj prično delovanje. Dne 2 0. aprila je stavil načelnik veseliškega odseka pismeno nastopni nujni predlog: „Misel, da priredi na dan siseškega zmagoslavja vsaka šola domačo slavnost sama zase, naj se opusti. Namestu tega naj se priredi skupna slavnost za vse slovenske in nemške deške ljudske šole, in sicer v veliki dvorani „Tonhalle“ z naslednim programom (sledi program). Ker čas pritiska, naj se La nasvet pošlje po okrožnici, in ako se mu pritrdi, naj se poveri odsek za veselico, da ga premotri in. pripravi njegovo izvršitev.“ Na prošnjo gospoda župana je odgovoril direktor filharmoničnega društva, gospod vladni svetnik dr. Friderik Kees bac h e r dne 2 G. aprila, „da je vodstvo filh. društva v svoji seji dne 25. aprila z največjo radovoljnostjo in z izrazom posebnega veselja enoglasno sklenilo, prostore v „Tonhalle“ za nameravano patrijotično zmagoslavje brezplačno prepustiti.“ Dne 15. maja sta se sešla veseliški in finančni odsek v skupno sejo v I. m. d. Ij. šoli. Te seje so se tudi udeležili g. c. kr. vadniški učitelj Gerkmanu (ad informandum), g. voditelj zasebne šole nemškega šolskega društva J. Benda, ki je izjavil, da se njegova šola udeleži cerkvene in šolsko slavnosti, za udeležitev pri popoludanjšnji veselici pa ni poverjen, in g. dr. J. Waldherr. Sprejel se je program za šolsko slavnost v „Tonhalle“ in so se razdelile uže pripravljene pesmi in deklamacije za posamezne šole. Načelnik veseliškega odseka se je poveril, naj sestavi poziv na proslavo v slovenskem in nemškem jeziku. Načelnikom finančnemu odseku se je izvolil g. prof. Julij Wallner. Na 18. dan maja je sklical načelnik finančnega odseka člane tega odbora in načelnika veseliškega odseka v sejo. Sklenilo se jo nabirati potrebne vsote po nabiralnih polah, ki bodo deloma ležale v podpis v pro-dajalnicah, deloma pa se bodo izročile gospem, gospodičinarn in gospodom, ki bodo nanje nabirali prispevkov. V ta namen naj se hektografuje 40 s pečatom c. kr. m. šolskega sveta označenih pol. Dne 2-i. maja je izšel v uradni „Laibacher Zeitung“ in v „Slovenskem narodu“ drugi dan pa v „Slovencu“ nastopni „Poziv na proslavo tristoletnice zmage pri Sisku 1. 1593. Bliža se nam tristoletnica najslavnejšega dne v kranjski zgodovini: zmage nad Turki pri Sisku, 22. dne junija 15 03. Dvesto let skoraj je hudi Turek razsajal po naši deželi, požigal, moril in skrunil in na tisoči in tisoči čvrstih sinov in hčera odgnal v grozno suž-nost. S pripasanim mečem je obdeloval kmet svoje polje; vsak grič, vsako pokopališče se je izpremenilo v tabor, in samo sloga, ki je vodila kmeta, meščana in graščaka v boj, neomahljivo zaupanje v božjo pomoč in v svojo moč, sveta gorečnost za krščansko vero in za rojstveni dom, ki je vse navduševala, je ohranila naš narod, da je v nejednakem boji trdno obstal na braniku krščanstva, da nikdar ni obupal in se nikdar udal. Nazadnje je vendar-le prišel dan plačila. Sredi junija 1593. I. so naznanjale plamteče grmade z gora, da zopet grozi nevarnost. Bosenski Hasan-paša je bil s 30.000 možmi pridrl pod Sisek, da bi najprej v oblast dobil to trdnjavo, potem pa si podjarmil sosedna slovenska mesta in dežele. Nevarnost je bila velika; kajti — kakor pravi narodna pesem — Tur’k če vzel nam Sisek bode, Nam narobe vse, vse pojde. Mest’ Ljubljana bo pokraj’na, Kranjska dežel turška drajna. Zato so se brž začela zbirati hrvaška, kranjska, štajerska in cesarska krdela, da pohite obkoljenemu mestu na pomoč. A kaj bo peščica 4000 mož proti toliki sili nevernikov! In res začetkoma v vojnem svelu večina ni bila za to, da bi Turke prijeli. Toda na Andreja Turjačana pogumni vzklik, „naj ne gledajo n a š t e v i lo, ampak naj Boga prosijo za zmago“, odločili so se za boj. Drugi dan, 22. junija, na god sv. Ahca 1593, je Hasan-paša z 18.000 svojih najboljših vojakov prekoračil Kolpo in v prvem pritisku zagnal krščansko prednjo vojsko v beg. Usoda bitve in vse dežele je visela na niti. Zdaj pa poseže zopet Turjačan vmes. S kratkimi navdušenimi besedami razvname svojim rojakom srce, da z bojnim krikom „Kristus in sv. Ahäc!“ kakor vihar planejo na sovražnika. Kakor snopje so na desno in na levo padali Turki pod meči kranjskih oklop-nikev; v odprto gaz pa so za njimi pritisnile druge čete. Tudi Hrvatje so se zopet uredili in so znova šli na Turke; po kratkem boji je neverna vojska pogum zgubila, ler se je v divji beg spustila proti Kolpi. Toda drug Kranjec, Štefan grof Blagaj je že zasedel most, in vsa turška vojska je popadala pod krščanskim mečem ali pa potonila v Kolpi. Samo 3000 nevernikov je smrti uteklo. Hasan-paša sam in več osmanskih cesarskih princev je prišlo v tej bitvi ob življenje. Velik je bil plen, ki so ga kristijani našli v turških šotorih; še večja pa je bila njih slava, da so nevernika v veliki bitvi na planem popolnoma pobili, kar se že davno, davno ni bilo več zgodilo. Pred vsemi pa je zaslovelo kranjsko ime po svetu. Cesar Rudolf II. je poslal zmagovalcu Andreju Turja čanu zlato častno verigo ovratnico; sveti oče papež Klemen VIII. pa mu je pisal svojeročno pismo, v katerem je Andreju, „ki je bil v vojnem svetu z besedo, v boji samem pa s pestjo najprvi“, svoje občudovanje in zahvalo izrekel in ga Bogu priporočil. Drugemu poveljniku kranjskih konjikov, Adamu Ravbarju, pa je hvaležni slovenski narod s svojo prekrasno pesmijo spletel nevenljiv zmagalčev venec. Od tega dne je imela naša dežela mir pred Turki. Dolžnost nam je pač, da se letos na sv. Ahca dan spomnimo stiske svojih očetov in hrabrih junakov, ki so nas iz nje rešili! Uvažujoč veliki pomen praznovanja spominskih dnij za povzdigo ljubezni do domovine, sklenil je c. kr. mestni šolski svet za stolno mesto Ljubljano, naj tristoletnico zmage pri Sisku vse njemu podrejene ljudske šole svečano obhajajo. Iz članov c. kr. mestnega šolskega svtüta in odposlancev učiteljskih zborov javnih in zasebnih ljudskih šol ljubljanskih sestavljeni odbor je določil sledeči sluvnoxtni vspored za 22. chm junija t. L: 1.) Skupna zahvalna sv. maša vseh tukajšnjih ljudskih šol v stolni cerkvi. 2.) Skupna šolska slavnost, za vse tukajšnje deške ljudske šole v dvorani „Tonhalle“ filharmoničnega-društva. 3.) (Popoludne:) Javna šolska veselica za učence mestnih deških ljudskih šol na igriškem travniku Podturnom. Prvi dve točki tega vsporeda se bosta vršili v šolskem krogu in slavnostnemu odboru ne prizadevata posebnih skrbij. Uspeh tretje točke pa je popolnoma zavisen od dejanske pomoči javnih korporacij in prebivalstva ljubljanskega. Za slavnostni odbor: Župan Grasselli, c. kr. mestnega šolskega svžta predsednik. Prof. Julij Wallner, Prof. Frančišek Levec, c. kr. okr. šolski nadzornik. c. kr. okr. šol. nadzornik. Ivan Bel6, mestni učitelj.“ Ko je izšel poziv, izdale so se tudi pole in se je začelo nabiranje prispevkov za veselico. ___ Na prošnjo slavnostnega odbora je dovolil gospod polkovnik vitez pl. G ari bol d i brezplačno godbo za šolsko slavnost in za veselico. Veseliški odsek je naprosil g. A. Försterja, da zloži po pesmih, namenjenih za šolsko slavnost in drugih slavnostno koračnico, in ji je poiskal založnika; posredoval je, da je g. založnik uradne „Laibacher Zeitung“ g. Ottomar Bamberg dobil od g. P. pl. Radicsa obširen spis o turških bojih in bitvi pri Sisku, ki se je imel potem ponatisniti v slavnostnem spisu; naprosil je g. Ant. Funteka, da je preložil slovenske za slavnost namenjene pesmi na nemški in nemške na slovenski jezik; stopil je v dogovor z dunajskim slikarjem za izvršenje nekaterih slavnosti primernih podob. G. dež. arhivar Ant. Koblar obljubil mu je slovenski mladini in priprostemu narodu namenjen slavnostni spis. Vslav. deželni odbor je na njegovo prošnjo dovolil izvršenje poslikane fotografije podobe bit ve pri Sisku v muzeji. G. vodja Marijanišča prof. dr. Fr. Lampe je prepustil blagohotno dve podobi za slavnostni spis. Slavno vodstvo strokovne šole je dovolilo izvršenje velike doprsne podobe Andreja Turjaškega in slike bitve pri Sisku po učencih te šole pod navodom g. J. Vesela, dalje lepega izrezljanega okvirja za podobo bitve pri Sisku po g. E. Cigoju, dveh velikih za lučalno vajo namenjenih turških glav po g. J. Springerju in originalne smešne zastave za šolske prvence po gospe M. Hlavki. G. A. Aškerc je prepustil svojo pesem „Mea Kulpa“ za slovenski, g. Grotke v Berolinu je pa privolil v ponatis nekaterih Anast. Griinovih prevodov slovenskih narodnih pesmij iz „Volkslieder aus Krain“ v nemškem slavnostnem spisu. Dalje je veseliški odsek preskrbel natis teksta za slavnostno koračnico in drugih tiskovin, konečno ureditev slavnostnih knjižic, njih korekturo i. dr. Poleg teh za stalen spomin na tristoletnico namenjenih umetniških ali didaktiških predmetov je naročal odsek igrač za veselico, naprosil g. Bittnerja za prireditev smešnega cirkusa in se pri svojih shodih dogovarjal o programu za veselico. Učenci so se tačas pod svojimi učitelji in vrhnim vodstvom gg. A. Maierja, J. Maierja in A. Razingerja vadili v petji za slavnost in pod poveljem gg. naduč. B. Valente in uč. J. Furlana in A. Koclja v kretanji in nastopu. Nadučiteljice in učenke najvišjih razredov m. slov. in nem. dekliške šole pa so pripravljale kokarde, prevoze i. dr. • Darovi so dohajali v obilni meri: Živil so darovali: gg. Jean Sehrey, Fr. Ks. Slatnar, J. Gad in J. Zalaznik; — gg. Or. Dolenec, Avg. Tschinkl, gsa. Jo-sipina Schumi in g. J. Spoljarič; gospa 1’. Mauser in g. Btizzolini; — gg. Jos. Lenče, Ilija Predovič, Fr. Ferlinc, Ant. Zuliani in A. Vilfan; — gg. J. Auer, bratje Kosler, M. Stare v Mengši in br. Reininghaus; gg. Gust.. Fischer in Iv. Kunčič. Tiskarna Rud. Miličeva je prevzela brezplačni natis g. Koblarjevega spisa, ki je najprej izšel v „Učiteljskem tovarišu“; Narodna in Katoliška tiskarna pa sta zgotovili natis pozivov, programov in podob po znatno znižani ceni. Gospoda Avg. Drelse in Eberl sta podarila odboru 30 turških glav, namenjenih za dekoracijo slavnostnega prostora in za spominske darove. Za zastave so pripomogli gg. J. Mathian, Sr. Nolli in preč. gspe. Uršulinke. Igrač za otroška darila so podarili gg. Ferd. Schmitt, E. Jeuniker, K. Karinger, J. Giontini in K. Ti11. Slavna uredništva ljubljanskih treh dnevnikov so vedno blagovoljno priobčevala objavo daril in so sploh na vsak način podpirala veseliški in finančni odsek v njunem delovanji. Dne 17. junija so se zbrale gospe in gospodičine, ki so s prehvale-vredno požrtvovalnostjo prevzele pogoščenje šolske mladine, pri voditeljici gosp. Juliji Moos ter si izbrale za načelnico gospo Marijo Murnik o v o. Blizu štirideset, dam, med njimi gospe in gospodičine, ki se vsak dan požrt-vujejo v ljudski kuhinji, dalje nadučiteljice in učiteljice mestnih dekliških šol, med katerimi je še posebno omenili gčne. Frid. Konscheggove, so s čudovito urnostjo in preglednostjo zvršile vse priprave, vsa naročila in vse priredile, kar je bilo treba za nasičenje 1300 dečkov. Ravno isti dan pokazale so se pri prvotno nameravanem, najpriprav-nejšem prostoru na treh travnikih za kolizejem nekatere slučajne nedostat-nosli, katerih ni bilo moči odstraniti, in treba je bilo misliti na drug približno ugoden prostor. V ponedeljek Ijunija smo dobili tako veselišče na travnikih pod Cekinovim gradom, katere so gospodje br. Kosler z veliko prijaznostjo postavili odboru na razpolaganje. V torek, 2 0. junija je bila prva in edina skupna skušnja za nastop in za petje z godbo v „Tonhalle“. Po skušnji je bil zbor celotnega odbora. V njem se je določil red za cerkveno in za šolsko slavnost, za sprevod i. t. d. V sredo so se razpošiljala povabila za akademijo v „Tonhalle“, katerih je pa bilo zaradi pretesnega prostora samo 130, — postavljala so se na veselišči strelišča, mlaji i. t d., razposlali se slavnostni knjižici i. dr. Barometer je padal nižje in nižje; zvečer pa se je usul dež, ki je lil potem celo noč in žugal uničiti vse veselje. Napočil je sv. Ahca dan, željno pričakovani praznik tristoletnice. Žalosten je bil pogled na nebo, ki je bilo na vse strani z debelimi temnimi oblaki zagačeno. Kljub temu so se na veselišči vršile neumorno konečne poglavitne priprave. Gg. Ur. Dolenec in Plehan sta postavljala z veliko po-strežljivostjo posojene šotore za pogostitev, za godbo i. t. d., g. dr. Fales-chini je dal brezplačno postaviti mize, klopi i. dr., gg. Predovič, Auer in Drelse so dali privažati lope, lelovadsko orodje in živila, g. .1. Mathian pa je pod lastnimi stroški s svojim in deloma od vsi. deželnega odbora posojenim blagom zvršil jako ukusno okrašenje celega veselišča. Vil Ob :'l-i 8 korakali ho s svojimi cerkvenimi zastavami v najlepšem redu praznično oblečeni dečki vseli javnih in zasebnih ljudskih šol ljubljanskih proti stolni cerkvi, kjer so se točno postavili na določene jim prostore. Učenke štirih višjih razredov slovenske in nemške dekliške ljudske šole so bile liže prej zasedle odločene jim klopi. Udeležili so se te zahvalne maše tudi g-, župan kot načelnik mestnega šolskega svela, gospoda nadzornika, nekateri drugi odličnjaki in mnogo pobožnega občinstva. Daroval je sv. mašo preč. g. kanonik in šolski nadzornik And. Za meji c v spominskem plašči, narejen iz plašča Hasan paše, katerega so si ta dan ljudje zelo ogledovali v zakristiji stolne cerkve. Veličastno so se iz več kot tisoč otroških grl glasile pri proste cerkvene pesmi, in marsikako oko se je porosilo, ko je po odpetem „Te Deum“ zadonela zahvalna pesem Bogu, da je podelil našim očetom zmago, katere spomin smo praznovali ta dan. Dekliška javna in notranja šola pri prečastitih gospeh Uršulinkah sta praznovali tristoletnico s cerkveno slavnostjo, po kateri je bilo mnogo učenk pogoščenih na samostanskem vrtu. Zmagovito je solnce prodrlo skozi oblake in se nam veselo smejalo, ko smo se iz cerkve vračali v šolo. V šolski sobi je 'dobil vsak slovensk učenec slavnostno knjižico „Tristoletnica zmage pri Sisku. Spisal Anton Koblar. Z dodatkom prazniku primernih pesmij“ — nemški pa „Zur Siegesfeier der Schlacht bei Sissek von Peter v. Radies. Mit einem Anhänge von der Feier angemessenen Gedichten“. Po */a 10. uri so korakali z vihrajočimi novimi zastavami, z bobni in trobentami učenci vseh udeleženih šol — namreč I. in II. slov. rn. lj. šole, mestne nemške deške šole, zasebne šole nemškega šolskega društva in zasebne šole v Marijanišči — proti „Tonhalle“, kjer se je imela praznovati skupna šolska slavnost z nastopnim vsporedom: 1. Rili. Wagner. Vstop gostov iz „Tanhäuserja“. Svira vojaška godba. 2. J. Himmel. Molitev med bitvo. Pesem Th. Körnerjeva, poslovenil Ant. Funt ek. Slov. in nem. petje s spremljevanjem vojaške godbe. 3. Mea Kulpa. (22. junija 1593. leta.) Balada A. Aškerčeva. Deklamacija. 4. Ant. Foerster. Danes je taisti dan. (Slavnostne koračnice I. del.) Slovenska narodna pesem. Slovensko petje s spremljevanjem vojaške godbe. — V zvezi s tem: 5. Anton Foerster. Kranjska slavnostna koračnica. (II. del.) Svira vojaška godba. 0. Pesem od Dunaja. (1683.) Slovenska narodna pesem. Deklamacija. 7. Prinz Eugenius, der edle Ritter. (1717.) Pesem F r e i 1 i g r a t h o v a. Deklamacija. — V zvezi s tem: 8. Prinz Eugen, der edle Ritter. Nemška narodna pesem. Nemško petje s spremljevanjem vojaške godbe. 9. Ant. Foerster. Oj stojaj, stojaj Beligrad. (1789.) Slavnostne koračnice III. del. Slovenska narodna pesem. Petje s spremljevanjem vojaško godbe. 10. J. Schmidt. Filipovič-koračnica. (1878.) Svira vojaška godba. 11. J. Haydn. Cesarska pesem. Slovensko in nemško petje s spremljevanjem vojaške godbe. Šola za šolo je prikorakala v dvorano, in kakor izvežbani vojaki so nastopili učenci mirno in natančno po določenih prostorih. Na odru je že sedela vojaška godba; na galeriji in v ozadji pritličja pa so zasedali povab- Ijenci svojo sedeže. Gosle so sprejemali gospodje: župan Grasselli kol načelnik slavnostnega odbora, gg. nadzornika Levec in Wallner in gg. voditelji mestnih šol: Fr. Raktelj, B. Valenta in A. Žumer. Počastili so to slavnosl s svojo navzočnostjo: gospod deželni predsednik baron Hein z gospo soprogo, njeg. prevzviš. g. knezoškof Missia, gg. dež. glavar Detela, dež. odborniki ces. svet. Murnik, dr. Papež, dr. Schaffer in dr. Vošnjak, polkovnik g. vitez Gariboldi; trg. in obrt. zbornice predsednik g. Perdan, podžupan g. Petriči d, not. zbornice predsednik g. dr. Zupanec, člani deželnega in mestnega šolskega sveta, duhovniki, učitelji, učiteljice in več odličnih dam. G. gm. Fux je izgovoril svojo odsotnost. Točno ob 10. uri sc je začelo izvrševanje vsporeda. Ob uspehu koncerta naj posnamemo poročila po ljubljanskih dnevnikih. „Velikansk je bil uspeh, mogočen učinek in nepozabljiv utis v dvorani „Tonhalle“ prirejenega koncerta.“ (Laib. Ztg.) — „Prav srečna je bila misel, združiti v proslavo tega znamenitega dne v prvi vrsti šolsko mladino in tako prirediti slavnost, katere se je z zanimanjem udeležilo tudi ostalo občinstvo . . . Ves vspored se je izvršil prav točno in precizno, in so mladi pevci pokazali veliko spretnost.“ (Sl. N.) — „Najbolj nam je ugajala „Molitev med bitvo“, zložil J. Himmel; velik učinek je napravil pri fermati boben, posnemaje top. Ravno tako je dopadla in očarala .,Kranjska slavnostna koračnica“, zložil Ant. Foerster.“ (Sl.) — „Izmej treh deklamacij je najbolj dopadla izborna Aškerčeva balada „Mea Kulpa“, katero je prav krepko in dobro premišljeno deklamoval učenec V. R. Tudi deklamatorja ostalih dveh točk „Pesem od Dunaja“ (J. K.) in „Prinz Eugenius“ (K. L. sta rešila svoji ulogi povoljno.“ (Sl. N.) — „Najveličastnejši utis je napravila prekrasna „Cesarska pesem“, ki je častitljivo končala koncert, o katerem se najboljša sodba lahko izreče kratko in točno: Dobra celota od začetka do konca. Tako je tudi umetnost pomagala to slavnost povikšati.“ (Laib. Ztg.) Iz „Tonhalle“ so odšli učenci redoma v šole in so se tam razšli. S tein je bil svečani del praznovanja končan. Še predno je bila ura dve popoludne, začele so se kazati okoli šolskih poslopij nenavadne prikazni: otroci v naj-raznovrstnejši vojaški opravi. Z glasnim smehom so se pozdravljali in občudovali ti čudni junaki, in tem glasnejši je l»il vrišč, čim bolj nenavadna in nemogoča je bila suknja, čaka ali sablja, katero je imel novodošli rekrut Ob 1 /a 3 so se začele urejati trume učencev po razredih pri svojih šolah in so od tam odrinile ob a/4 3 proti zbirališču. Nad mesarskim mostom sla se sešli mestna nemška in I. slov. m. d. lj. šola ter odkorakali po sv. Petra cesti proti Marijinemu trgu, kamor je ravno prav dospela II. m. d. lj. šola. Izpred mestne hiše se je zdaj začel pravi sprevod. V lepih vrstah po štirje in štirje so po taktu trobentačev, piskačev, orgljavcev in odličnih bobnarjev korakale pisane trume po glavnem trgu, čez Turjaški trg, okoli zvezde, po Šelenburgovi ulici in po Dunajski cesti proti Koslerju. Take armade še ni nikdai' videla Ljubljana. Pred vsako šolo naprej je vihrala nova abecedarska zastava; med njimi je bila posebno izvrstno pogojena ona, katero je podarila c. kr. strokovna šola I. m. d. lj. šoli in na kateri je bral vsakdo, ki je znal, v podobah znano puščico: „A, b, c, krave so večje kot ovce; krave bezljajo, ovce pa ne znajo.“ Za zastavo pa so stopali v polni zavesti svoje imenitnosti resno in ponosno junaki tega dne, ta v popolnem novi častniški obleki, brilko sabljo v roki, drugi s priprosto papirnato kapo in lesenim mečem, kakor so mu ja oče v naglici naredili; pešci in konjiki, Turki in kri- siijani, s puškami, sabljami, samostreli in loki, s čakami in klobuki vseh armad, kar jih je ali jih nikdar ne bo. Potem je zopet prišel cel razred enako pokrit s pisanimi turbani, ki je na znamenje svojega učitelja urezal na enake piščalčice nezaslišano turško muziko. Pred tretjim razredom je prišla pri vsaki šoli nova zastava, s cesarskim, deželnim ali mestnim grbom. Nazadnje prijaha na konji, katerega je gonil na treh kolesih, Andrej Turjaški sam, v oklepu in čeladi, ogrncn s tigrovo kožo karlovških oklepnikov. Pred njim so nesli veliki poveljniški meč; za njim pa so gnali njegovi hrabri junaki ujetega pesoglavca. Vse ulice so bile polne gledalcev, posebno Šelenburgova ulica, Dunajska in Marije Terezije cesta so bile kar natlačene. Neizmeren smeh je spremljal dolgo, dolgo (bilo je nad 1300 dečkov) pritlikavo vojsko, ki je modro in neutrujena korakala po glasu vojaških in nevojaških godal. Proti 4. uri je dospel sprevod, katerega je uže od daleč pozdravljal grom šišenskih topičev, ki so potem veselo pokali do večera, na veselišče, ki je bilo ob tem času uže natlačeno polno. V najlepšem redu so se posamezni razredi na levo in na pravo cepili proti igriščem, kjer so se pridružili tudi gojenci Marijanišča, in kmalu so se začele raznovrstne igro: streljanje z žogami na glave, streljanje v tarče s puškami in samokresi, pobijanje loncev, skakanje v višavo in daljavo, skakanje čez kozla in plezanje. Gospodičine so delile odlikovancem trakove in majhna darila. Pravega igranja seveda ni bilo, ker je bila prevelika gnječa (nabralo se je čez 10.000 ljudi). Najhujši pritisk je bil okoli vojaške godbe, ki je sredi igrišča neumorno svirala. Ko se je dalo z rogovi znamenje za zbiranje, napotil se je razred za razredom proti trem šotorom, kjer so gospe in gospodičine pod zvedenim poveljništvom gospe Murnikove na papirnatih platnikih pripravile vsakemu učencu posebe njegov vabljivi delež. (Okoli šotorov in na igriščih je skrbel za red oddelek ljubljanske požarne hrambe pod vodstvom g. Alb. Ahčina.) Ko je dobil vsak svoje, posedli in polegli so učenci po trati ter se mastili z mesom, mrzlo pečenko, štruklji in kruhom in to potem pod očetovsko skrbnostjo svojih učiteljev zamakali s pivom in vinom. Ko so se pokrepčali, odšli so zopet na igre. Nekateri razredi so si ogledali slavnostni šotor, nad katerim je vihrala zastava posneta po krščanski zastavi izza turških bojev, ki se nahaja v ljubljanskem muzeji. Znotraj je bil šotor okrašen s turškimi glavami, z viteškim in turškim orožjem; po stenah pa so visele podoba Andreja Turjaškega, dve podobi bitve pri Sisku, ilustracije k narodnima pesmima o „Ravbarji“ in „Lambergarji in Pegamu“ in dve zanimivi oljnati sliki: Mea Kulpa — Mea culpa! Drugi so šli z močnimi samostreli streljat deset metrov visoko pribite orle, ali lučat v velikanski leseni glavi. Največ pa se jih napotilo proti cirkuzu, kjer so se na prostem kazali Indijanci in divji zamurci, učeni osel in krotki lev in druge enake burke na veliko veselje tistim tisočem gledalcev, ki so sploh kaj videli. Solnce se je pomikalo proti zatonu, in treba je bilo misliti na odhod. Se enkrat so se razredje podali k zapeljivim trem šotorom, kjer je dobil vsak deček nekaj sladčic in malo pijače, potem so vsak svojo zapeli ter se s tužnim srcem pa glasnimi živio-klici poslovili od veselišča in se v največjem redu podali v mesto nazaj. Zadnji razredi so bili še tako srečni, da so videli umetalni ogenj in rakete, ki so švigale proti nebu. Uradni list je pisal drugi dan: „S popolnim zadoščenjem lahko trdimo, da so vsi v jeden glas hvalili vzgledno vedenje šolske mladine, da se ni pripetila niti najmanjša nezgoda in neprilika in da je bilo vsakemu žal, da je ta veseli praznik tako hitro minil. V teku popoldneva počastila sta gospod deželni predsednik baron Hein in gospa soproga veselico s svojim obiskom, in je ostala večina dostojanstvenikov do konca na veselišči. — Nepozaben bo ostal vsem udeležencem ta prekrasni spominski dan, čegar sijajni uspeh je prekosil najsmelejše nade“. Dne 28. junija popoludne so se zbrali na dvorišči 1. mestne deške ljudske šole učenci treh razredov, ki so na veselišči malo zamudili, ter se pogostili s štruklji in češnjami. Med tem časom so se postavili v telovadnici, okrašeni s spominki na tristoletnico, ki so prešli v last stalne razstave učil, ter še enkrat v pričo nekaterih povabljencev in mestnih učiteljic, ki so prišle pogoščenim učencem postreč, zapeli in deklamovali slavnostne pesmi. Potem stopi pred učence g. nadzornik prof. Levec in jih ogovori blizu takole: „Dragi dečki! Dan 22. junija 1593. je z zlatimi črkami zapisan v zgodovini kranjski. Pred tristo leti na sv. Ahcä dan je pri Sisku mala peščica krščankih junakov pod vodstvom naših rojakov, pod vodstvom vrlega Turjaškega, Ravbarja in Blagaja premagala, uničila, v Kolpi utopila ogromno četo besnih Turkov, ter s tem jasno pokazala kaj more izvršiti pravo junaštvo, ljubezen do domovine in do vladarja združena z zaupanjem v božjo milost. Da se dostojno proslavi ta, lahko rečem, najlepši dan v naši zgodovini, ukrenil je slavni mestni šolski svel, prirediti celo vrsto svečanostij, njih uprizoritev pa prepustiti vam, da se pri tem ob vzgledu naših slavnih junakov tem ože oklenete z vsem srcem svoje domovine in svojega vladarja. Zaupanje, katero je imel slavni c. kr. mestni šolski svet do vas, sle do cela opravičili. Ob raznih prilikah zadnjih dnij ste vrlo naslopali, lepo peli ler se sploh brez izjeme dostojno vedli, tako da se je o vašem vedenji čula po vsem mestu sama hvala. Da bi vam slavni c. kr. mestni šolski svet pokazal svoje priznanje, poslal je tukaj nekaj daril tistim izmed vas, ki so se zadnje slavnostne dni odlikovali bodisi pri pelji, bodisi pri igrah. Vzprejmite la darila v spomin na preteklo tristoletnico in nikdar ne pozabite slavnih kranjskih junakov, katerim na čast smo jo praznovali! Turjaški, Ravbar in Blagaj naj vam bodo vselej in povsod svetal vzgled pravega junaštva in prave ljubezni do domovine in vladarja. Spomin na njih junaški čin dne 2:2. junija 1593 pri Sisku naj vam prešine vaše srce, da bodete, kakor oni, tudi vi, kadar pride vrsta na vas, branili svojo domovino, vedno pripravljeni ravnali se po besedah cesarske himne: Vse za tlom in za cesarja Za cesarja blago kri! V to ime vas pozivam, da našemu vladarju in gospodarju, presvetlemu cesarju Francu Jožetu 1. s krepko donečim glasom trikrat zakličete: Slava!" S cesarsko pesmijo se je potem končala ta kratka slavnost, po kateri so bili še nekateri učenci, ki so se na kakoršen koli način odlikovali na slavnostni dan, obdarjeni z dobitki. Dne 1U. julija se je zbral linančni odsek za računski sklep v končno sejo. Izdalo se je bilo 37 s pečatom c. kr. mestnega šolskega sveta označenih pol, ki so imele nastopni uspeh: Pola l.*J 12 gld.; pola 2. (Giontini) 29 gld. 10 kr.; pola 3. (Karinger) 45 gld.; pola 4. 10 gld.; pola 5. (knjig. Kleinm. in Bamb.) 22 gld. 50 kr.; pola G. Ü gld.; pola 7. — gld.; pola 8. ü gld.; pola 9. 8 gld.; pola 10. *) Imenom so navedene pole, ki so zdale nad ÜÜ gld. 7 gld.; pola 11. 12 gld.; pola 12. — gld.; polu 13. (Wallaer) 39 gld.; pola 14. (g. župan — sl. kranj. hranilnica s 100 gld.) 135 gld.; pola 15. (ga. dr. Jenko) 41 gld. 20 kr.; pola 16. (gč. Jenny Recher) 101 gld. 1 kr.; pola 17. (gč. Frid. Konschegg) 64 gld. 50 kr.; pola 18. 7 gld.; pola 19. (gč. Erna Handl) 117 gld. 10 kr.; pola 20. 17 gld. 40 kr.; pola 21. 6 gld.; pola 22. (g. Val. Kummer) 33 gld. 85 kr.; pola 23. 8 gld. 50 kr.; pola 24. 6 gld. 30 kr.; pola 25. (g. Fr. Kokalj) 37 gld. 50 kr.; pola 26. (g. J. Furlan) 23 gld.; pola 27. — gld.; pola 28. (ga. Gottlob) 30 gld.; pola 29. 7 gld.; pola 30. 13 gld. 10 kr.; pola 31. 12 gld. 50 kr.; pola 32. — gld.; pola 33. 3 gld. 50 kr.; pola 34. (gč. Bauer) 32 gld. 10 kr.; pola 35. (ga. Povše) 93 gld.; pola 36. 13 gld.; pola 37. (g. Al. Jenič) 45 gld. 20 kr. Skupna vsota 37 nabiralnih pol znaša . . gld. 1044.36 Skupilo za neporabljeno pijačo i. dr. . . . „ 126.05 Vsota dohodkov . gld. 1170.41 Vsota z računi podprtih stroškov .... „ 922.73 Prebitek . gld. 247.68 Ta račun se ima predložiti celotnemu odboru v odobrenje; potem se razpolože pole v magistratnem ekspeditu v kontrolo in se konečno s celim aktom založb v arhivu. Jako ugodni denarni uspeli kaže, v koliki meri se je ljubljansko občinstvo zanimalo za tristoletnico. Kakor je načelnik ljubljanskega mesta, preblagorodni gospod župan Peter Grasselli od prvega začetka spoznal odgojni pomen in veseli namen cele slavnosti in ni bil odboru predsednik na papirji, temuč je mladini na ljubo z občudovanja vredno potrpežljivostjo in z lastno mu obzirnostjo in spretnostjo storil vse, kar je koli moglo pripravljati srečni izid slavnosti, ter je ostal kakor kapitan na ladji do zadnjega in gledal, da se je obvarovalo, kar se je obvarovati dalo, tako je tudi vsa Ljubljana od najvišjega dostojanstvenika do priprostega težaka s prispevki v denarji in v blagu tekmovala, da napravi svojim otrokom vesel, zares spomina vreden dan. Otroci, glejte, da se vselej pokažete vredni te ljubezni! Bog poživi belo Ljubljano, taisti dan: našo Ljubljano! Dne 11. julija 1893. Ivan Bele. Šolska poročila. A. Učiteljsko osobje. 1. Šolski voditelj: Andrej Žumer, stalni nadučitelj in voditelj (1. učno mesto), c. kr. okrajni šolski nadzornik in zastopnik učiteljstva v c. kr. mestnem šolskem svetu; razrednik I. b razreda, poučeval je vse predmete v lem razredu, 18 tedenskih ur. 2. Katehet: Mavrilij Šarabon, svetni duhovnik, stalni veroučitelj, poučeval je v vseh razredih verouk, 14 tedenskih ur. Ruzven tega je v poletnem času služil šolsko mašo in šolsko mladino pripravljal za sprejem sv. zakramentov. 3. Učitelji: Valentin Kummer, stalni učitelj (II. učno mesto), razrednik II. a razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete, 19 tedenskih ur. Jožef Maicr, stalni učitelj (III. učno mesto), voditelj cerkvenega petja pri šolski maši, razrednik I. a razreda, poučeval je v tein razredu vse predmete in petje v IV. b razredu, 19 tedenskih ur. Ivan ISol«V, stalni učitelj (IV. učno meslo), knjižničar in varuh zbirki učil, razrednik V. razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete, 25 tedenskih ur. Jožef Travnar, stalni učitelj (V. učno mesto), razrednik III. a razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete razven petja in telovadbe, 40 tedenskih ur. Jakob Furlan, stalni učitelj (VI. učno mesto), varuh zaloge ubožnih knjig, razrednik IV. a razreda, poučeval je v teni razredu vse predmete, 24 tedenskih ur. Maks Josin, stalni učitelj (VII. učno mesto), razrednik IV. b razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete razven petja 23 tedenskih ur. Frančišek Jaklič, namestili učitelj (na VIII. učnem mestu), razrednik III. b razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete in petje v 111. a razredu, 24 tedenskih ur. Karol Javoršek, namestili učitelj, razrednik II. b razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete in telovadbo v 111. a razredu, 21 tedenskih ur. Šolski sluga: Frančišek Novak. B. Statistični pre- na konci šolskega + Razred ■—I a CO III. il IV. ,1 Skupaj ■Ki 4 327 10!) MRlOMii-tS 15 '52 V primeri z vilinskim le- ... tom več (-)-) ' ali manj (—) ‘J Černuto 2, Fužine 1, Hrušica 1, Jožica 1, Mosto 9, Solo 3, Šiška 16, Štopali. Vas 13, Tomaoovo 5, Voilmat 21, Zalog 1 . + 1 gled učencev leta 1892./93. Za višji ruzrod oziroma /a izpust jo Šoli) P kovalo fcD 150 + 1 347 ;!7!) !)S 110 l'2!t OSI) o.<>: 81-OS O:!!»! 0-41 0-04 1 07 Učne knjige v šolskem letu 1892 93. ce K O p o u "?S - h X CC rt 6 Lh Oh c/.* c^i ^ GO >m C G U cC -14 ►o -14 co O O 00 d le N rt G > CÖ rt g O fl ° ž 'S :h •3 ‘E* •Ö 2-“ tj «»d h 4) "t? ^ S ■£“•?, 5« d 151« S fc- 73 «Ü S S*“ G ,- *2 s S o ? 3 GO G 0.{g • rt r Ji. tn •- bo u/ 11 ^CC>/ OJ ,S N*J3 N .. - rt Ä ‘c G ö , •S'** ^J2o> C O GO rt ,(/! ~ . N ^ «r b -14 rt -14 C . 60 go®1-3|S g 5-ggg W G* — 73 £ cc 2 —c #.= £ j2 'g S 5 g sgoaS 55 . . g •■UI§ T3 -fr< . rt ..° J-* g., s: i) rt «—i *-• g .§ § fe« ^ > •« S g 1..2 c o o i 1/1 '7 'S o“ _ ***• r> c'j p g -a ^ go *N u 9 — ^ G. n ^ bo a) cö —r — . 5DC u O « G •- -r »c« -o •r: bo • G 5» 31! E w~ • M (t Ä - 73 ^CQ 73 O G -Hä T- G7,t/} 05 rt ®2 N tT . W „ s g-“ S=*g2 £-§ « ^=■5 B ■S js-i s * j™3 O d-■ &G 2 « B -Q H ?22 * g*« "Irt rt~ rt § o c O 5:s G ' fa G:G* rt * G G h .G <5> 1^» 73 ar* oo O) o *-< ^ ” £>bji . h-3 rt m TO c Se a r‘ v) *N M m '.— c-° G ? G ."G -G.J2 ^ {_ , o ^ a, o n*oj£0) ?n-9 o oo a> a3 tfi'xp . 03 2 n 3 H ; i) X) ’ Š-?J*> 1 iSä&jj 43 S ^ ? M Ä r- L- G 05 - .2 o Ü fl « * ! J o' i»! ^ ^ .c ‘ 1 rA =* '1:2^ <1) s?-* O <*4 o i3?iw ° ^ ö S,s s '5 ; ► o o C _2 »O <*« o o £ ^ go W3 00 o •c d 0) •*■ S'g’iS ..■ ^ T3 V3 .H J2 ^ c g.-g"“ a; * • — rt bo -p“ir-na: g l .. . CS ' B * co rt a H 73 G SS S rt' o.Sž — G .O . Q, 3 > G*-^ ^ 2 SL ®ä g .2 'C o y ct ® • ® s-is s ffl ,2t3 . 3 P, 3 2 »- -o ^*,5^ A ' £ tu N ^ |P > s O a ta ^ Jd ^ M Ž « ° J N S -■Sg^ m i - ®»-N ■2 -3:N 3-9 £2 -Mr. - J £ m3,2'5jS C ,, « •S ö cc U .o üf.s h is »O D rt c-s J5“® “’s-'g i •^.rtfc “ P G 'S co 0) o — t>0 - «5 m J S c ^ CJ2 G ^ « »a Jji ° . -2 <5* J?, o rt ^ n rt cö rt a; G ° ^ ga. . o G rr3 rt 73 J-c 73 G G i ‘53 hJ .a •■ bb - G ^ o N o- O "Z N ! 1 -S g — rt f/j o> c- —. C G g :a «GO^ 3 '‘c O) > ^iD-^ >-Q N GO?3 i> bo ^ .SNk’ -u: . ^ 55M' -S l 'S, . to JU -• '—" ctt :g» o) £> . C/} bo G CC G r§ H C-S2 i-s.s 5 4) ^ O) ■ izt.); Maksimilijan I., cesar mehikanski (4 izt.); Ljubezen do mamice (0 izt ). Po darovih: A. Koblar: Zmaga pri Sisku (20 izt.); I. v. Radios: Zur Siegesfeier der Schlacht bei Sissek (10 izt.); Veseli otroci (1 izt-.), Umek: Pesmi (1 izt.); Erjavec: Naše škodljive živali (l izt.); Domače in tuje živali, I. zv. (1 izt.); Drobtinice (1 izt.); Reinelt: Lesebuch II., 111., IV., V. Theil (a 1 izt.); Heinrich II. Theil (l izt.); Reinelt: Lesebuch für Bürgerschulen L, II., III. Theil (ä 1 izt.); Tupetz: Bilder aus der Geschichte, I., II., III. Theil (a 1 izt.); Gindely: Lehrbuch der Geschichte für Bürgerschulen, I., H., III. Theil (a 1 izt.); Schindler: Naturlehre für Volksschulen (l izt.). Knjige so darovali: Vsi. deželni odbor, sl. mestni magistrat, knjigarna Tempsky, g. vod. A. Žumer in učenci. Izposodilo se je 79 učencem 1003 knjige. Knjižnica za rokodelske učence šteje koncem leta 200, ona za učitelje pa 771 zvezkov. Knjižničar: Ivan Belč. E. Zbirka učil, s katero je združena stalna razstava. Zbirki so prirasla sledeča učila: K. Jansky v Tabru, 10 podob za nazorni nauk. J. Bittner v Pragi, posnetki: 1 čelada s šlemom, l oklep, 1 meč, I sulica, 1 buzdovan, I bojni cep, 2 bojna beta, 3 turške zastave, 1 turška sablja, I lok, 1 tul j s pušicami in drugo viteško in turško orožje. Soba s hišnim orodjem (modeli). Molzel na Dunaji: 4 podobe za nazorni nauk. Zastava z avstrijskim in cesarskim grbom. Tabla za spoznavanje barv. K. Jansky, 5 stenskih podob za prirodopisni pouk. Podmašena čaplja. Načrt bitve pri Sisku (slikal uč. I. 1. strokovne šole .T. Sirnjk.) Podoba Andreja Turjaškega (risala uč. I. 1. strokovne šole Smitek). Slikana fotografija podobe bitve pri Sisku v muzeji. Podoba k narodni pesmi „Ravbar“. Podoba k narodni pesmi „Lambergar in Pegam“. (Zadnjih pet podob dar iz slavnostnega šotora ob tristoletnici zmage pri Sisku.) Zemljevid okolice ljubljanske. Svetilnica za fizikalične poskuse. K. Jansky, stenske table za pouk o pokončni pisavi. VViniker v Brnu, Schreibvorlagen. Šolski boben. Šolska trobenta. F. Zaloga ubožnih knjig. Ta zaloga se popolnjuje oziroma vzdržuje iz podpore c. kr šolsko-knjiznc zaloge na Dunaji, iz podpore knjigotržnice pl. Kleinmayr in Hamber letos ni porabila, ker vrt, kolikor ga je pred vhodom v šolsko poslopje, ne more prej dobiti ograje, preden ni uravnan konec Poljskih ulic proti Kravji dolini; nameravani ribnik na vrtu za šolskim poslopjem pa se tudi do sedaj še ni mogel prirediti, ker bode treba iz poslopja napeljati vodovod. Sicer pa je bilo na vrtu v tem šolskem letu toliko napredka, da so dobila drevesca in znamonitnejše rastline lepe napisne tablice (bele, strupene rastline pa črne) v slovenskem, nemškem in latinskem jeziku. Rabate ob obzidji so bile tako obdelane, kakor vlansko leto, one na dvorišči pa so se podaljšale. Napravilo se je tudi K prenosnih dolgih klopij, da otroci morejo na vrtu ali na dvorišči tudi sedeti. H. Zdravstveno stanje. Zdravstveno stanje šolske mladine je bilo to leto ugodnejše, kakor vlansko leto. Zlasti je bilo po zimi in spomladi šolsko obiskovanje prav dobro, ker ni bilo nobene otroške bolezni. Proti konci šolskega leta pa se je med šolsko mladino prikazala Škrlatica, vsled katere sta umrla dva učenca. Navzlic temu primeroma dobremu zdravstvenemu stanju pa je vender poleg teh dveh umrlo na drugih boleznih še pet učencev. Umrli pa so: Jančar Frančišek, učenec 1. a razreda Kosmač Janez, učenec I. a razreda. Ježek Jožef, učenec II. a razreda. Šarabon Jane/, učenec II. b razreda. Kavčič Anton, učenec tVr. a razreda. Stefančič Jožef, učenec IV. b razreda. Treven Rafael, učenec V. razreda. Vsi so bili dobri in ubogljivi učenci in poleg roditeljev žaluje za njimi tudi šola. Božja previdnost jih je poklicala k sebi še v nedolžni otroški dobi. Pri vpisovanji v šolo se je od otrok zahtevalo, da se izkažejo, ali imajo koze stavljene. Dotični zapisnik ima nastopne podatke: Spričalo o stavljenji koz je imelo 878 učencev. K6z ni imelo stavljenih 21 učencev. Koze je imelo stavljene brez uspeha 7 učencev, z uspehom pa brez spričevala 80 učencev. V šoli so se koze stavile v prvič 21 učencem, v drugič ali tretjič 71 učencem, skupaj 92 učencem. Z uspehom 04 učencem, brez uspeha 28 učencem, skupaj 5)2 učencem. Koze je v šoli stavil mestni zdravnik gosp. dr. J. Drč. I. Stalna razstava učil. Kakor se je v zadnjem letnem poročilu naznanilo, spremenila se je razstava učil, ki jo je šola priredila povodom deželne učiteljske kon-ferencije leta 1891., v stalno razstavo. Ta razstava dobiva od mestne občine letne dotacije 50 gld. in je tudi letos dobila 30 gld. podpore od sl. kranjske hranilnice. Popolnoma pa se bode uredila ta razstava šele, ko se iz poslopja izseli mestna nemška deška ljudska šola, katera sedaj tu vporablja dve šolski sobi in torej ni za razstavo nobene sobe prazne. Razstava je združena z zbirko učil I. mestne deške ljudske šolo in so učila deloma razobešena po hodnikih, deloma shranjena v sobi za učila in v knjižnični sobi. Imenik učil se je priobčil v vlanskem letnem poročilu. Letošnji prirastek pa je razviden v oddelku „E. Učila“. K. Letopis. Šolsko leto 1892./93. se je pričelo dne IG. kimovca 1892. 1. z vpisovanjem učencev, dne 17. kimovca s sv. mašo in z rednim poukom dne 19. kimovca 1892. 1. — Od dne 1. listopada dalje do dne 1. mal. travna se je v I. in 11. razredu dopoludanski pouk pričenjal ob 9. uri (po razpisu c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 25. mal. srpana 1892 št. 312), od dne I. vel. travna dalje pa popoludanski pouk ob 3. uri. — Šolska naznanila so prejeli učenci dne 30. listopada 1892. 1., 11. svečana, 30. malega travna 1893. 1. in na dan sklepa šolskega leta. Ker se je pri vpisovanji učencev pokazalo, da se jih je za 1. razred toliko oglasilo, da jih je preveč za jeden oddelek, moral se je opustiti IV. c razred in se je dotična učna moč porabila v to, da se je mogel 1. razred deliti v a in h oddelek. Sola je torej v tem letu imela 2 prva, 2 druga, 2 tretja, 2 četrta in 1 peti, skupaj <) razredov. Namestu kateheta Mihaela Trčka je c. kr. deželni šolski svet z dekretom z dne 13. vel. srpana 1892 št. 18Ö1- imenoval kornega vikarja in stolnega kaplana Mavrilija Šarabona stalnim katehetom na tej in na mestni nemški dekliški ljudski šoli in uvrstil katehetsko službinsko mesto v i. plačilno vrsto. — Zavod je po triletnem službovanji zapustil namestni učitelj Jože! Armič, ki je nastopil službo učitelja-voditelja na jednorazrednici v Sorici. Učiteljski zbor je v I. letošnji mesečni kon-ferenciji sklenil izreči mu zahvalo za njegovo prijazno, odkritosrčno in uslužno kolegijalnost. — Ker je namestni učitelj 'Frančišek Jaklič tudi v tem šolskem letu še ostal na zavodu, sprejelo je šolsko vodstvo po dovoljenji c. kr. mestnega šolskega sveta za druzega namestnega učitelja izprašanega učiteljskega kandidata Karola Javorška. Šolska mladina je imela nastopne bogoslužne vaje: Dne 4. vinotoka 1892. 1. je šola praznovala god Njega Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. in dne 19. listopada 1892. 1. god Nje Veličanstva presvetle cesarice Elizabete s slovesno sv. mašo v cerkvi presvetega Srca Jezusovega. — Dne 18. svečana 1893. 1. je šola praznovala škofovsko petdesetletnico svetega Očeta Leona XIII. Ko je bil katehet šolsko mladino v šoli dobro poučil o pomenu te slavnosti, bila je v cerkvi presv. Srca Jezusovega slovesna sveta maša, pri kateri so* otroci poleg mašnih pesmij zapeli tudi „zahvalno pesem“. Ta dan jo bil pouka prost. Zvečer je bilo šolsko poslopje na mestne stroške lepo razsvetljeno. — Od meseca velikega travna dalje je bila v isti cerkvi vsak vtorek in petek ob '/i8. uro šolska sv. maša, katero je oskrboval katehet Mavri lij Šarabon in katere se je udeleževala šolska mladina z učiteljstvom vred. C. o. o. lazaristi so v ta namen radovoljno šoli prepustili cerkev in orgije. Pri sv. maši je popevala zborno vsa šolska mladina. Cerkveno petje je vodil učitelj Jožef Maier. Pele so se te-le cerkvene pesmi: I. Sv. maša: a) „Jezus male k sebi kliče“, b) Haydnov „Pred Bogom pokleknimo“. 2. Marijine pesmi: a) Naj bolj blaga (po napevu o sanctissima), b) Marija mati ljubljena. 3. Obhajilne pesmi: a) Ne-dvedova „Tebe molim Jezusa“, b) Potočnikova „O kam Gospod. 4. Be-larjeva Alojzijeva pesem. 5. Haydnova zahvalna pesem. — Procesije sv. Rešnjega Telesa se letos šola zaradi neugodnega vremena ni mogla udeležiti. — Praznik sv. Alojzija se je dne 21. rožnika s slovesno sv. mašo obhajal. — Prvo sv. obhajilo je prejelo 54 učencev dne 14. rožnika. Dotični otroci so prejeli od kateheta v spomin na ta dan spominske podobe. — V teku leta je šolska mladina trikrat prejela zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa. Okrajna učiteljska konferenoija učiteljstva mestnih slovenskih in utrakvističnih šol je bila dne 28. rožnika. Domačih konferenci j je imelo učiteljstvo v teku leta 11, pri katerih se je obravnavalo o došlih razpisih in ukazih, o šolskem redu, o podporni zalogi za uboge učence, o oproščenji od ukovine, o učnem načrtu obrtne pripravljalne šole, o načrtu za praznovanje tristoletnice bitve pri Sisku, o učnih knjigah, o učnih uspehih in napredku pri pouku in o šolskih stvareh sploh. Dne 6. svečana 1893. 1. je šolo počastil s svojim pohodom c. k r. de ž e 1 n i predsednik, preb 1 a goro d n i g. Viktor baron Ilcin, v spremstvu c. kr. deželnega šolskega nadzornika g. Jožefa Sumana. Bival je 4 ure v poslopji, poslušal je pouk v več razredih, ogledal si je telovadnico, šolarsko knjižnico in bogato zbirko učil in vse prostore v vzornem šolskem poslopji. — C. kr. okrajni šolski nadzornik profesor Frančišek Levec je šolo nadzoroval dnč 30. vel. travna, 3., 17., 24. in 26. rožnika 1., 3. in 5. inal. srpana. Ogledal si je pismene in risalne izdelke vseh razredov od vsega leta, nadzoroval pouk v raznih predmetih v vseh razredih ter učence tudi sam izpraševal, pregledal razredne uradne spise in vodstveno poslovanje v voditeljevi pisarmci. Po izvršenem nadzorovanji je sklical učiteljstvo k posebni konferenciji. Tu je razpravljal stanje pouka in vzgoje, s katerim stanjem je bil v obče prav zadovoljen in podal potrebna navodila. — Dne 7. in 11. listopada 1892. 1., 13., 15. in 18. sušca 1893. 1. jo nadzoroval pouk v verstvu nadzornik za verouk č. g. kanonik A n d rej Zameji c. Šolskih slavnostij je imela šola v teku leta več. Dne 12. vinotoka 1892. 1. kot štiristoletnega dne odkritje Amerike so je priredila v šoli Kolumbova slavnost. V telovadnici in na hodniku se je sestavila mala „Kolumbova razstava“, ki je obsezala podobe in zemljevide, ki se tičejo Kolumba in odkritja Amerike; kulturne rastline in pridelke, ki so došle in še dohajajo iz Amerike k nam, „in natura“; vse podobe iz zbirke učil, ki predstavljajo amerikanske prebivalce, živali in,rastline, licenci višjih razredov so se zbrali v telovadnici. Po primernem uvodnem nagovoru šolskega voditelja je učitelj I. Bele popisal in kazal Kolumbovo potovanju v Indijo. H konci so otroci ob spremljovanji na harmonij zapeli zahvalno in cesarsko pesem. — Šolski izlet jo imela šola dne 31. vol. travna na Gorenji Rožnik, kjer so se otroci po sv. maši pogostili in z raznimi otroškimi igrami razvedrovali. — Razven tega izleta pa so se posamezni razredi tudi izpeljavah v prosto prirodo v svrho praktičnega pouka v zemljepisji in spoznavanja prirode, ter v ta namen tudi pohajali deželni muzej Rudolfinum. — Dne 22. rožnika je šola praznovala tristoletnico zmage pri Sisku, katera slavnost jo opisana o uvodnem članku tega poročila. Kakor druga leta, imela je šola oziroma šolska mladina tudi v letošnjem šolskem letu mnogo p o d pomikov in dobrotniko v. Poleg mnogih dobrotnikov, ki so naklonih podpore za prireditev slavnosti zmage pri Sisku, imenovati je v prvi vrsti slavno kranjsko hranilnico, ki je velikodušno darovala v podporo ubogim učencem vsakdanje šole 200 gld., rokodelčičem v obrtni pripravljalni šoli pa 50 gld. Iz te podpore so dobivali ubogi učenci vse leto pisalno in risalno orodje in v začetku leta šolske knjige. Nadalje je isti zavod, kakor že na dotičnem mestu omenjeno, v tem letu daroval za razstavo učil 30 gld. — Iz podpore c. kr. šolsko-knjižne zaloge na Dunaji je c. kr. mestni šolski svet odmeril tej šoji ubožnih knjig v vrednosti 13 gld. 59 kr. — Za oddane kupone iz učnih knjig pl. Kleinmayr-Bambergove zaloge je šola dobila ubožnih knjig v vrednosti 4 gld. 12 kr. in iz P. Tempškega zaloge v Pragi v vrednosti 4 gld. — O d b o r n a r o d n i h gos p a i n gospodič in, kateremu je na čelu gospa Murnikova1, preskrbel je 18 ubogim učencem te šole zimsko obleko, katera se jim je razdelila kot, božično darilo. — Povodom šolske veselice na Rožniku jo mestni župan ljubljanski, g. Peter Grasselli daroval za uboge učence 15 gld., gdč. I< riderika Gert scher pa v isti namen 10 gld. tako, da se je moglo 125 ubožnih učencev udeležiti veselice. Pri tej priliki je katehet M. barabon podaril otrokom sodček pi ve. — Gospa ljudmi la Miličeva je tudi letos o božici za uboge otroke podarila več zabavnih in poučnih lcnj'g- — Kakor druga leta, dobivali so nekateri ubogi učenci tudi lotos brezplačno hrano in sicer: 1. v hiralnici sv. Jožefa .... 8 učencev (s stanovanjem) 2. v knezoškofijski Alojznici . . 1 učenec 3. v knezoškofijskem semenišči . 2 učenca 4. v zasobnih hišah ..........8 učencev 5. pri č. č. m. m. uršulinkah . . 4 učenci (>. pri č. č. o. o. frančiškanih . . 3 „ 7. v ljudski in dijaški kuhinji . . 14 učencev 8. v deželni bolnici................ 1 učenec Skupaj . 41 učencev. Vsem tem milim dobrotnikom in p o d p i ra te l j e m šole in šolske mladine bodi prisrčna zahvala: Bog povrni! Bog nam jih ohrani od prvega do zadnjega tudi nadalje še naklonjeni šoli in ubogi Šolski mladini! Šolsko leto se je sklenilo dne 15. malega srpana. Po slovesni sv. maši, po kateri so otroci navdušeno peli zahvalno pesem in avstrijsko himno, vrnila se je mladina z učiteljstvom v šolo, kjer so se razdelila šolska naznanila in letna poročila. L. Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblaste v. Razpis c. kr. in e s t n e g a šolskega sveta z d n 6 30. k i m o v c a 1892 št. 552 razglaša pouk o koleri in sredstvih zoper kolero ter opozarja na prejšnje predpise o ubranitvi nalezljivih boleznij v šolah. Razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 27. vinotoka 1892 št. 2072 razglaša določila, po katerih se ljudsko-šolskim otrokom v svrho šolskega obiskovanja dovoljuje vožnja po državnih železnicah za polovico vozne cene. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 9. listo-pada 1892 št. 523 določuje, naj se ljudstvo in šolska mladina opozori na šolski zavod c. in kr. mornarice za mlade mornarje in se seznani z upravo tega zavoda. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 19. grudna 1892 št. 721 naznanja vodstvu in učiteljskemu zboru te šole priznanje za lepe učne uspehe v šolskem letu 1891./2. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 19. grudna 1892 št. 734 pozivlje šolsko vodstvo te šole, da sestavi načrt za tristoletnico bitve pri Sisku. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dn6 G. svečana 1893 št. 09 določuje sklep prvega polletja. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 15. svečana 1893 št. 84 določuje, da se dne 18. svečana primerno praznuje škofovska petdesetletnica sv. Očeta Leona XIII. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 20. svečana 1893 št. 744 določuje pot, po katerem naj se rešujejo prošnje za prestop kakega šolskega otroka iz jedne mestne šolo na drugo med šolskim letom. Okrožnica deželnega odbora kranjskega z dn6 29. s u š c a 1893 št. 2840 glede pokončevanja škodljivih mrčesov in varstva ptic. Razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 25. vel. travna 1893 št. 1025 naznanja, da je deželni odbor kranjski dovolil učiteljem III. plačilne vrste na ljubljanskih ljudskih šolah v pokojnino nevštevno osobno doklado letnih 100 gld. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 11. rožnika 1893 št. 275 določuje, da se v tiskanih letnih poročilih slovenskih šol ljubljanskih pri statistiki otrok uvedi namesto rubrike „občevalni jezik“ rubrika „narodnost“, kakor v letnih poročilih srednjih šol. Okrožnica c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 11. rožnika 1893 št. 203 razveljavlja okrožnico istega šolskega sveta z dne 25. mal. srpana 1892 št. 312 ter določuje, da se v zimskem času v vseh razredih dopoludanski pouk začenjaj na vseh ljubljanskih ljudskih šolah ob 8. uri, oziroma na uršulinskih dekliških šolah ob pol 9. uri. Okrožnica c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 12. rožnika 1893 št. 198 nalaga šolskemu vodstvu in učiteljstvu pregled uvedenih učnih knjig glede tiskovnih in stvarnih napak in zahteva poročilo o tem pregledu. M. Začetek šolskega leta 1893/4. Šolsko leto 1893/94. se prične dne 16. in 17. kimovca 1893. 1. z vpisovanjem bivših in sprejemanjem novih učencev; dne 18. kimovca je poklicanje sv. Duha in dnč 19. kimovca 1893. 1. se prične redni pouk. Vpisovanje se bode vršilo v šolskem poslopji v Poljskih ulicah. Zglašati se je s šolskim naznanilom. — Učenci, ki na novo vstopijo v šolo, prineso naj krstni listek s seboj. — Vsak učenec, ki še iii pohajal te šole, mora se izkazati o stavljenji koz, ako so se mu že stavile in ima dotično spričevalo. V Ljubljani dne 15. malega srpana 1893. 1. Voditelj. III. Imenik učencev.*> I. a razred. Babnik Alojzij iz Tomačevega. Bizin Alojzij od sv. Križa pri Trstu. Busbach Rudolf iz Ptuja. Cunder Nikolaj iz Ljubljane. Črtanee Frančišek iz Št. Vida nad Ljubljano. Erklavec Avguštin iz Ljubljane. (iale Frančišek iz Ljubljane. Hribar Jožef iz Ljubljane. Jager Melhior iz Ljubljane. Jaklič Milan iz Dobrepolj. Jakopič Frančišek iz Ljubljane. Jerovšek Valentin iz Volčjega Potoka. Jurjevec Leopold iz Ljubljane. Južina Ivan iz Ljubljane. Kalan Viktor iz Borovnice. Kastelic Anton iz Ljubljane. Kit ■mene Frančišek iz Zaloga. Kos Jožef iz Ljubljane. Košenina Frančišek iz Ljubljani. Kregar Ferdinand iz Ljubljane. Kristan Karol iz Ljubljane. Lipovšek Jožef iz Ljubljane. Maier Anton iz Ljubljane. Medič Pavel iz Ljubljane. Mulačck Frančišek iz Ljubljane. Novak Ivan iz Ljubljane. Ogrinec Anton iz Ljubljane. Ogrinec Frančišek iz Ribnice. Pajek Frančišek iz Ljubljane. Pavlič Frančišek iz Gline. Pustotnik Rudolf iz Šiške. Kupnik Maku iz Črnega Vrba. Svetek Stanko iz Ljubljane. Šuštar Peter z Vinj. Vadnal Ludovik v/. Borovnice. Vadnov Jožef iz Širij (Štaj.). Vrhovnik Ivan iz Studenca. Zabavnik Frančišek iz M»ngSa. Zorec Anton iz Ljubljane. I. b razred. Ran Viktor iz Ljubljane. Rudan Karol iz Ljubljane, črne Ludovik iz Ljubljane. Dolenec Janez iz Repenj. Hlebš Janez iz Ljubljane. Jager Feliks iz Ljubljane. Janežič Frančišek iz Ljubljane. Jelovčan Avguštin iz Ljubljane. Jernejec Anton iz Tomačevega. Jerše Anton iz Ljubljane. Juvan lliidolf iz Ljubljane. Kandare Albin iz Ljubljane. Koleša Frančišek iz Ljubljane. Kotnik Jakob iz Borovnice. Krištof Jožef od M. I). v Polji. Kruleč Janez iz Ljubljane. Orebek Rudolf iz Ljubljane. 1’aplcr Frančišek iz Ljubljane. Papier Pavel iz Ljubljane. Perme Friderik od M. Ü. v Polji. Petrič Julij iz Rudolfovega. Pezdir Matija iz Ljubljane. Polše Jožef iz Litije. Prepeluh Jožef iz Ljubljane. Primic Jožef iz Ljubljane. Remšgar Janez iz Ljubljane. Schulz Jožef iz Ljubljane. Selan Frančišek iz Prežganja. Semič Alojzij iz Ljubljano, Smrkolj Albin iz Kormonsa. Stele Pavel iz Ljubljane. Stritar Albin iz Zagorja. Sturm Rudolf iz Ljubljane. Šihic Filip iz Ljubljane. Škrjanec Metod od Sv. Helene. Štrukelj Alojzij iz Ljubljane. Vdovič Stanko s Turjaka. Zaletel Vinko iz Ljubljano. Zidar Janez iz Ljubljane. Zorč Gustav iz Ljubljane. a razred. Anžič Janez iz Štepanje Vasi. Bergant Jožef iz Šeni.-Vida pri Ljubljani. Bricelj Janez iz Štepanje Vasi. Bučar Frančišek iz Štepanje Vasi. Cerar Ernest iz Ljubljane. Relakorda Janez iz Ljubljane. Ilichi Karol iz Godoviča. Dolhar Jožef iz Ljubljane. Dolinšek Vinko iz Ljubljane. Dornik Jožef iz Ljubljane. Groschel Andrej iz Ljubljane. Guzi Janez iz Ljubljane. Habič Avguštin iz Ljubljane. Kavčič Karol iz Ljubljane. *) Debelo tiskani so odličnjaki. Kleinenee Matija iz Reke. Koleša Avguštin iz Ljubljane. Koprivec Frančišek iz Vodmala: Kovač Jožef iz Ljubljane. Kovačič Frančišek iz Ljubljane. Kregar Anton iz Ljubljane. Kristan Anton iz Ljubljane. Lončar Karol iz Ljubljane. Lnkežlč Alojzij iz Ljubljane. Medic Frančišek iz Ljubljane Medič Jakob iz Ljubljane. Mihelič Jožef ix Ljubljane. Nagode Jožef iz Ljubljane. Nosan Frančišek iz Ljuhljarte. Pajk Miroslav iz Ljubljane. Petrič Rudolf iz Ljubljane. Piskar Alojzij iz Ljubljane. Prijatelj Jožef iz Ljubljane. Radovan Martin iz Ljubljane, llavnikar Jane/ iz Ljubljane. Rožič Janez iz Ljubljane. Slabina Jakob iz Ljubljane. Sovinec Andrej iz Ljubljane. Strehar Anton iz Ljubljane. Trtnik Frančišek iz Sostrega. Trtnik Lovro iz Sostrega. Valenčič Henrik iz Ljubljane. Vesel Frančišek iz Ljubljane. Zupanc Viktor iz Ljubljane. Zupančič Anton iz Ljubljane. II. b razred. Avbelj Jernej iz Tomačevega. Relič Janez iz Šiške. Bernik Janez z Dunaja. Bezlaj Frančišek iz Ljubljane. Brodar Janez iz Ljubljane. Busbach Janez iz Gradačca (Bosna), ('eri n Leopold iz Stepanje Vasi. (.rtanec Fortunat iz St. Vida nat Dejak Rudolf iz Št. Jerneja. Rovič Jernej iz Tomačevega. Drofenik Janez iz Ljubljane. Eberle Jožef iz Ljubljane. Ferkov Avguštin iz Most Fröhlich Frančišek iz Ljubljane Gruden Janez iz Idrije. Herfort Viktor iz Most. Hladnik Janez iz Ptuja. Jeraj Janez iz Smlednika. Jurjevec Avguštin iz Ljubljane. Komatar Peter iz Ljubljane. Kos Karol iz Ljubljane. Kremžar Martin iz Most. Majee Karol iz Vodmala. Moškerc Janez iz Stepanje Vasi. Marinšek Mihael iz Naklega. Marsič Emil iz Trsta. Novak Mihael iz Tacna. Pavlin Andrej iz Gameljnov. ul Ljubljano. Penko Alojzij s Pivke. Perič Henrik iz Ljubljane. Stritar Julij iz Zagorja. Štrekelj Leopold iz Medvod. Štrukelj Leopold iz Ljubljane. Šuster Frančišek iz Ljubljane. Vadnal Frančišek iz Borovnice. Vidmar Jožef iz Boh. Bistrice. Vončina Valentin iz Vodmala. Vrančič Rudolf iz Ljubljane. Vrtačnik Alojzij iz Ljubljane. Vrtačnik Ignacij z Viča. Založnik Jakob iz Ljubljane. Zor Sava iz Gradca. Anžič Albin iz Ljubljane. Avbelj Frančišek iz Ljubljane. Avbelj Jožef iz Ljubljane. Načni k Jakob iz Smlednika. Bahar Anton iz Ljubljane. Bernot Jožef iz Ljubljane. Bonač Vincencij iz Ljubljane. Carli Frančišek iz Ljubljane. Cerar Frančišek iz Ljubljane. Cotman Frančišek iz Ljubljane. Cunder Janez iz Tomačevega. Crnč Gabrijel iz Ljubljane. Erklavec Rajmund iz Most. Gabršek Peter iz Ljubljane. Gostinčar Peter iz Ljubljane. Gruber Feliks iz Rojane. Inglič Janez iz Stepanje Vasi. Janež Janez iz Ljubljane. Jerančič Leopold iz Ljubljane: Kern Janez iz Ljubljane. Kržič Janez iz Ljubljane. III. a razred. Knific Emil s Planine (Staj.). Kregar Frančišek iz Ljubljane. Križnar Janez iz Ljubljane. Lavrič Ignacij iz Vodmala. Logar Janez iz Horjula. Magister Vinko iz Ljubljane. Marolt Alojzij iz Dobrepolj, Mehkota Karol iz Ljubljane. Mekina Alojzij iz Ljubljane. Mulaček Hajko iz Ljubljane. Novak Anton iz Dobrepolj. Odlasek Jožef iz Braunaua. Potočnik Ludovik iz Št. Gotarda. Potokar Anton iz Stepanje Vasi. Povhe Jožef iz Ljubljane. Puhar Frančišek iz Ljubljane. Repar Alojzij s Krke. Rudolf Janez iz Ljubljane. Bžen Vinko iz Ljubljane. Sedej Teodor iz Ljubljane. Simončič Janez iz Ljubljane. Slapničar Henrik s Sola. Snoj Frančišek iz Nadgorice. Strehovec Alojzij iz Studenega. Šajn Matija iz Ljubljane. Šiška Janez iz Ljubljane. Škulj Karol iz Dobrepolj. Šmuc Rudolf iz Ljubljane. Štefančič Janez iz Zgornje Bele (Koroško). Trček Alojzij iz Most. Trtnik Janez iz Sostrega. Troha Janez iz Babnega Polja. Urbas Janez z Block. Večaj Alojzij iz Ljubljane. Zupančič Otokar iz Dragatuša. III. b razred. Acetto Avguštin iz Ljubljane. Ajdišek Jožef iz Trebelnega. Anžič Silvester iz Ljubliano. Bahar Anton iz Ljubljane. Bambič Jožef iz Dobrepolj. Benedikt Evald iz Rudolfovega. Blaž Karol iz Ljubljane. Blaž Ludovik iz Ljubljane. Blaž Rudolf iz Ljubljane. Bric Matevž iz Dolenjega ogatca Brolili Jožef iz Ljubljane. Cirar Janez s Svete gore. Čepon Janez iz Horjula. Dolenec Henrik iz Ljubljane. Dolinar Anton iz Ljubljane. Dolinar Jožef iz Ljubljane. Dostal Karol iz Šiške. Drašček Karol iz Ljubljane. Govekar Bogomir z Iga. Hladnik Janez iz Črnega Vrha. Jager Frančišek iz Ljubljane. Jere Frančišek iz Lipoglava. Karlin Gregor iz Škofje Loke. Kavšek Janez iz Ljubljane. Keber Herman iz Ljubljane. Križaj Frančišek iz Ljubljane. Kruleč Rudolf iz Ljubljane. Mandič Avguštin iz Ljubljano. Mesojedec Rudolf iz Šmartnega. Moškere Frančišek iz Stepanje Vasi. Novak Viktor iz Ljubljane. Oblak Valentin iz Horjula Ogrin Frančišek iz Ljubljane. Ogrinec Rudolf iz Ljubljane. Ošaben Henrik iz Divače. Plaveč' Janez iz Ljubljane. Podkrajšek Adolf iz Trsta. Pogačar Anton iz Ljubljane. Ponikvar Anton z Blok. Ponikvar Jernej z Blok. Potrato Gilbert iz Kamnika. Razinger Jožef iz Ljubljane. Samotorčan Albin iz Ljubljane. Sartori Jurij iz Serajevega. Seifert Avguštin iz Črnomlja. Seifert Viktor iz Šmartnega pri Litiji. Slabina Frančišek iz Ljubljane. Snoj Jožef iz Nadgorice. Somrak Frančišek iz Ljubljane. Strle Janez iz Ljubljane. Tekavec Frančišek od Sv. Vida. Tomažič Martin iz Zaloga. Vojska Valentin z Ježice. Vrhovnik Alojzij iz Šmartnega. Zupančič Anton iz Št. Lenarta. IV. a razred. Acetto Ferdinand iz Št. Vida nad Ljubljano. Atnan Frančišek iz Koprivnice (Štaj.). Avbelj Janez s Trate. Itoltežar Frančišek iz Šiške. Chladek Alojzij iz Impolce. Cunder Ludovik iz Male Vasi. Čižman Janez iz Tacnja pod Šmarno Goro. Črne Janez iz Ljubljane. Dield Robert iz Trsta. Dolar Frančišek iz Šmartna pod Šmarno Goro. Galle Rudolf iz Ljubljane. Grdina Karol iz Reke. Groscliel Frančišek iz Ljubljane. Habič Frančišek iz Ljubljane. Hacin Jožef iz Češnjevka. Hafner Jožef iz Novega Grada (I)alm.). Hribar Frančišek iz Gameljnov. Iglič Frančišek iz Ljubljane. Jan Janez iz Ljubljane. Jančar Anton iz Ljubljane. Janežič Vinko iz Domžal. Jenčič Frančišek iz Mengša. Joralla Frančišek iz Budapešte. Jerman Anton iz Ljubljane. Juhart Julijan iz Ljubljano. Juvan Frančišek iz Srednjih Gameljnov. Kapelj Karol iz Ljubljane. Kastelec Frančišek iz Ljubljane. Kavčič Karol iz Medvod. Kinčič Anton iz Šiške. Kobal Janez iz Ljubljane. Kopitar Maks iz Ljubnega (Štaj.). Korče Jožef iz Hotedršice. Kovačič Alfonz iz Ljubljane. Kristan Janez iz Ljubljane. Kveder Alojzij iz Loža. Lavrič Alojzij iz Jurjeviče. Lončar Luka iz Prapreč. Lončar Frančišek iz Zagreba. Lnkežič Avguštin iz Ljubljane. Majce Avguštin iz Vodmata. Marolt Ferdinand iz Sodražice Medič Frančišek iz Ljubljane. Mlač Janez iz Št. Andreja (Istr.). Nartnik Andrej iz Brezovice. Novak Frančišek iz Trojan. Nučič Henrik iz Ljubljane. Opeka Janez z Vrhnike. Orehek Frančišek iz Moravč. Osanič Janez iz Zagreba. Pire Anton iz Beričevega. Pirnat Rajko iz Ljubljane. Podkrajšek Maks iz Ljubljane. Pollak Jošef iz Ljubljane. Potočnik Janez iz Rovt. Praprotnik Edvard iz Kočevja. Predovič Janez iz Ljubljane. Pušenjak Alojzij iz Kamenščaka (staj.). Radovan Rudolf iz Ljubljane. Rozman Frančišek iz Trboj. Rudolf Karol iz Črnega Vrha. Slapničar Janez s Sela. Šajn Peter iz Št. Petra na Notranjskem Škrl Frančišek iz Ljubljane. Šušteršič Frančišek iz Seničiee. Vidmar Janez iz Ljubljane. Vrtačnik Pavel iz Ljubljane. Zalar Viktor iz Ljubljane. Zarnik Boris iz Ljubljane. Zupan Vinko iz Varaždina. Zupanc Ernest iz Krškega. IV. b razred. Ažman Ciril od Št. Jurija pri Kranji. Ažman Rudolf iz Kočevja. Babnik Frančišek s Fužin. Bajde Frančišek iz Hotiča. Barle Gustav iz Podzemlja. Bergant Janez iz Komende. Bitenc Budolf iz Ljubljane. Božič Jožef iz Tacna. Borštnik Matija iz Šmartna. Budan Janez iz Ljubljane. Bukovnik Janez iz Ljubljane. Golnar Janez iz Stožic. (jebul Jakob iz Adergaza. Črne Avguštin iz Ljubljane. Dejak Jožef iz Nemške Vasi. Dolar Janez iz Želeč. Dolenec Gvidon iz Ljubljane. Dragar Frančišek od Sv. Helene. Frjančič Jožef' iz Budanj. Gabrovšek Alojzij iz Gorenje Vasi. Gregorka Karol iz Ljubljane. Habe Jožef iz št. Vida pri Vipavi. Hodnik Frančišek iz Logatca. Jezeršek Frančišek iz Ljubljane. Ježek Matej iz Gameljnov Karlin Frančišek iz Škofje Loke. KI avžar Janez iz črnega Vrha. Klobučar Jožef iz Divače. Koželj Avguštin iz Št. Gotarda. Kralj Alojzij iz Višnje Gore. Kralj Anton iz Kamne Gorice. Lipovec Jožef iz Babnega Polja. Ljubič Alojzij iz Višnje Gore. Lončar Anton iz Prapreč. Macoratti Frančišek iz Ljubljano. Mali Budolf iz Ljubljane! Martinčič Friderik iz Kostanjevice Mazi Frančišek iz Borovnice! Nežič Frančišek iz Ljubljane. Oblak Janez od Sv. Gregorja. Oselj Andrej iz Dragočanja. Pavšič Frančišek iz Ljubljane. Petrič Frančišek iz Selščeka. Pretnar Jožef iz Podbrezja. Prijatelj Janez iz Ljubljane. Prijatelj Vladimir iz Rudolfovega. Princ Miliael iz Kamne Gorice. Pukelstein Mihael iz Ljubljane. Reinhart Luka iz Železnikov. Rus Jakob iz Brež. Rus Viktor iz Matenje Vasi. Skala Matevž iz Ljubnega. Srša Frančišek iz Gorenjega Tuhinja Svetlič Vinko iz Ljubljane. Šega Leopold iz Banjaluke. Tomazin Frančišek iz Ljubljane. Tomšič Janez in Borovnice. Tosti Avguštin iz Trsta. Trdina Janez iz Domžal. Verbič Frančišek iz Mengša. Vidrih Jernej iz Dobrepolj. Zagradnik Janez iz Šiške. Završnik Janez iz Gornjega Tuhinja. Zupančič Valentin iz Most. Žagar Frančišek iz Stranj. V. razred. Bukovnik Vinko iz Ljubljane. Blaž Frančišek iz Senožet. Clemenz Jožef iz.L jubljane. Clemenz Ludovik iz Ljubljane. Dimic Janez iz Ljubljane. Drašček Anton iz Ljubljane. Hočevar Janez iz Logatca. I. ocldelelc. Kavčič Frančišek iz Ljubljane Kilar Anton iz Tržiča. Kiichler Alojzij iz Ljubljane. Kuhelj Karol iz Ljubljane. Kunaver Jožef iz Ljubljane. Magister Hinko iz Ljubljane. Mahnič Budolf iz Ljubljane, Merala Ferdinand iz Ljubljane. Novak Alojzij iz Trnovega pri Bistrici. Perne Viktor iz Ljubljane. Pogačar Frančišek iz Kranja. Regali Janez iz Ljubljane. Heinžgar Ernest iz Most. Koliniiann Viktor iz Ljubljane. Sedej Frnčlšck iz Ljubljane. Sluga Avguštin iz Šiške. Sovinec Frančišek iz Ljubljane. Stele Jurij iz Ljubljane, Steyer Frančišek iz Ljubljane. Šmuc Karol z Dunaja. Štrekelj Janez iz Ljubljane. Vahtar Karol iz Ljubljane. Gluhonem privatist: črne Anion iz Ljubljane. II. oddelek;. Brian Ludovik iz Javorja na Dolenjskem. Črne Frančišek iz Stepanje Vasi. Droll Jožef iz Ljubljane. Engelmann Vinko iz Starega Trga. Fattur Miroslav s Sela pri Brežicah. Gorjup Jožef iz Unca. Hauptmann Viktor iz Ljubljane. Holeček Pavel iz Spodnje ftiške. Janežič Anton iz Ljubljane. Kobal Viljem iz Ljubljune. Kralj Frančišek iz Krope. Krek Alojzij iz Smlednika. Langof Frančišek iz Ljubljane. Meden Frančišek iz Ljubljane. Mulaček Frančišek iz Ljubljane. Peterca Janez iz Ljubljano. Podkrajšek Karol iz Ljubljane. Puppis Leopold iz Logatca, lteyer Hoiromir iz Kostanjevica Rozman.Edvin iz Ljubljane. Slai in Viktor iz Ljubljane. Stupica Konrad iz Ljubljane. Udouzh Miha iz Ljubljane. IV. Obrtna pripravljalna šola. A. Uredba šole. Z ljudsko šolo jo bila v zvezi obrtna pripravljalna šola za take rokodelce. ki niso dosti poučeni, da bi obiskovali obrtno nadaljevalno šolo, ki je v zvezi z državno višjo realko, ki se pa morajo vender toliko izobraziti, da morejo v imenovano nadaljevalno šolo prestopiti ali pa na podstava znanja, ki so si ga v pripravljalni šoli pridobili, po prestani!) učnih letih se obrtnega učenja oprostiti. Šolsko leto se je pričelo dne 18. ki m ovca 1892. leta, končalo pa se je dne 9. malega srpana 1893. leta. Poučevalo se je v dveh oddelkih po 5 tedenskih ur in sicer v torkih in petkih od '/a 8. do */* 9. ure zvečer in v nedeljah od 9. do 12. ure dopoludne. Razven teh ur so se rokodelčiči obeh oddelkov skupaj poučevali v verstvu ob nedeljah popoludne po župnijskih skupinah, ker se je v tem šolskem letu poučeval verouk v vsaki župniji posebej. Poučevalo se je v ljudsko-šolskih predmetih s posebnim ozirom na obrtni stan. B. Učiteljsko osobje. Andrej Žumer, voditelj šole. Jožef Maier je poučeval vse predmete v 1. oddelku po 5 tedenskih ur. Jakob Furlan je poučeval vse predmete v II. oddelku po 5 tedenskih ur. C. Učne knjige. I. oddelek. Učni jezik: A. Praprotnikov slovenski abecednik, M. Gerber 20 kr. Četrto berilo za občne ljudske in nadaljevalne šole. P. Končnik, 1888, c. kr, šolsko-knjižna zaloga, GO kr. Nemški jezik: Slovensko-nemška začetnica za občne ljudske šole, Ivan Miklošič, 1889, c. kr. šolsko-knjižna zaloga, 20 kr Računstvo: Tretja računica, dr. Fr. vitez Mocmk, 1891, c. kr. solsko-knjižna zaloga, 13 kr. (za učitelja). II. oddelek. Učni jezik: Berilo glej I. oddelek! Nemški jezik: Lehr- und Lesebuch für Schüler der gewerblichen Vorbereitungs- und Fortbildungsschulen, 1884, Karl Graeser, öi kr. Računstvo: Četrta računica, dr. Fr. vitez Močnik, 1891, c. kr. šolsko-knjižna zaioga, 10 kr. (za učitelja). C. Statistični pregled učencev. n) Po številu. Od- delek Število učencev 18./1X. 1S92 Med letom | jih je Število učencev 9./VII. 1893 Starost j Vera Po narodnosti je Stanuje jih Šolo jih jo obiskovalo vstopilo izostalo umrlo 12—13 let 13-14 let nad 14 let rimsko-kato- liška Slovencev Nemcev v Ljubljani j zunaj Ljubljane prav pridno pridno manj pridno j zanikamo i. 59 “29 26 - 62 — 6 82 88 88 — 78 10 60 18 9 i H. 61 31 28 - 4 88 92 90 2 81 11 70 14 4 4 Skupaj 120 60 54 126 - 10 170 180 178 a 159 21 i:to 32 13 5 7» -HI- 99 1 88 ia jj7a-as 1 7’77 7-*i 2-„ Opomnja i/.' tu CL. Oh o- 7110 P* h ü •d n D. Začetek šolskega leta 1893./94. Šolsko loto 1S93./1H. se prične z vpisovanjem dne 24. kimovca ISO:?. I. V Ljubljani dne 15. malega srpana 1893. Voditelj. E. Imenik učencev.*) I. oddelek;. Ahlin Janez iz Jerove Vasi. Anžič Jožef iz Škofeljpe. Ažman Janez iz Kamnika. (Ažman Lovro iz Mošenj. Babnik Janez iz Malega Vrha. (Baloh Matija z Breznice. Bajec Janez iz Vipave. Benčina Ivan od M. D. v Polji. Bučar Jakob iz Stepanje Vasi. Cerar Janez iz Škocijana pri Brdu. Cirk Frančišek iz Ljubljane. (Ciuha Andrej iz Gameljnov. Crn6 Janez z Dvora. Crnč Jožef iz Stepanje Vasi. Cežar Janez iz Mošenj. Dodič Janez iz Most. Dolinar Valentin iz St. Vida nad Ljubljano. (Ferkov Janez iz Podmolnika. (Finžgar Gregor iz Mošenj. (Fugec Janez iz Kamnika. Gorišek Jožef s Sela. Gradišar Frančišek iz Stepanje Vasi. Gubanec Frančišek iz Vodic. Hlebš Bobert iz Ljubljane. Hodnik Janez iz Ljubljane. (Hočevar Frančišek iz Hrušice. Hrovat Anton z Dobrave pri Radovljici. Iglič Jožef z Vrholj pri Brdu. Jakoš Luka iz Kresnic. Janša Lorene z Brezij. (Japelj Jožef iz Bevk. Jerala Frančišek iz Ljubljane. Jeretina Janez iz Bafolč. Jeiinec Frančišek iz Kosez. Jerinec Jernej iz Vodic. Jurgele Lorene iz Mošenj. (Justin Simon iz Ljubljane. Kajdiž Frančišek z Breznice. Kerničar Frančišek iz Gorij. Kordež Matija iz Globokega. Kos Jožef iz Stepanje Vasi. Kovač Janez iz Iške Loke. Kregar Karol iz Ljubljane. Križnar Pavel iz Poljan. Krištofus Anton iz Stepanje Vasi. Krošelj Frančišek iz Pečke pri Slov. Bistrici. (Kruleč Frančišek iz Ljubljane. Lukman Frančišek s Krtine. Mihelič Frančišek iz Mošenj. Miklavec Malija iz Dobrunj. Moder Janez s Sela. (Modic Jožef z Vrbljen pri Igu. Modic Martin iz Iške Loke. Mulej Alojzij iz Begunj Noč Lorene iz Most. Nučič Jožef iz Šmarjete. Oblak Fi ančišek iz Bateč. Osterman Anton iz Mokronoga. Pavlič Matija iz Matenje pri Igu. (Pavlin Peter iz Št. Vida nad Ljubljano. Pavšek Frančišek iz Ljubljane. Ptjčnikar Frančišek iz Pšate. Pirc Jakob iz Rudnika. Pogačar Jožef iz Hrušice. Pogačar Miha iz Hrušice. Prijatelj Frančišek iz Mokronoga. Prošek Matija z Dolskega. (Habič Frančišek iz Mojstrane. Kadi voj Jožef iz Beke. Bepar Janez z Iga. Repinec Nikolaj iz Boh. Bistrice. Kode Frančišek od D. M. v Polji. (Slajko Frančišek iz Šiške. Snoj Frančišek iz Matenje pri Igu Stančič Frančišek iz Vrem. Sumrak Ignacij iz Škofje Loke. (Šari Janez iz Begunj. Šemrov Jernej iz Ljubljane. Škander Alojzij iz Šiške. Škander Jožef iz Šiške. Štrukelj Frančišek iz Dravelj. (Švara Rudolf iz Komna. Tomažič Frančišek iz Ljubljane. Traven Gašper iz Kamnika. Triplat Janez z Breznice. Valant Anton iz Zasp. Žagar Martin iz Iške Vasi. (Žnidar Pavel iz Boh. Bistrice. II. oddelek:. (Altmann Jožef iz Ljubljane. Berčič Valentin iz Ljubljane. (Bizjak Anton s Trate. (Bizjak Janez s Trate. (Bricelj Janez iz Ljubljane. Brtoncelj Gašpar iz Godešič. (Budan Anton iz Ljubljane. Capuder Janez iz Vošič. Cvirn Avguštin iz Kranja. Črne Karol iz Ljubljane. Dolinar Frančišek iz Št. Vida. Dolžan Frančišek iz Gline. Drmota Janez iz Loke. Eržen Frančišek iz Podgore. *) Oklepaj pomeni, da je učenec med letom dobil spričevalo in seje rokodelskega pouka oprostil. (Finz Adalberl iz Trebnjega. Gabrič Jakob iz Kranja. (Giuletti Frančišek iz Šiške. (Gogala Frančišek iz Vevč. (Gradišar Frančišek iz Ljubljane. Gregorka Frančišek iz Ljubljane. Guzelj Blaž iz Hotavelj. Hartmann Oto iz Bregenza. (Hren Janez iz Žužemberka. Jakopič Jurij iz Ljubljane. Jama Frančišek iz Št. Vida. Janežič Avguštin iz Ljubljane. (Janežič Frančišek iz Šmarij a. Jankar Tomaž iz Ljuhljane. Janše Janez iz Ljubljane. (Jelovšek Karol iz Beke. Jezeršek Anton iz Ljubljane. Juvan Jožef' iz Most. Kalan Janez iz Kranja. Kikelj Matija iz Iške Loke. Kobav Vencel iz Idrije. Kravos Janez iz Ajdovščino. Kremžar Anton iz Št. Vidi*. (Kremžar Jožef iz Št. Vida. Krmavner Matija z Laz. Kruševec Frančišek iz Podgore. Lampič Janez iz Šiške. Lavrin Frančišek iz Ljubljane. Letnar Frančišek iz Kamnika. (Maček Jožef iz Ljubljane. Matičič Janez iz Kamnika. Mlakar Karol iz Trsta. Mozetič Frančišek iz Ljubljane. Mrhar Jožef iz Šiške. (Mubovec Janez iz Mošenj. (Naglič Janez iz Ljubljane. Novak Frančišek iz Peržan. Novak Frančišek iz Šiške. Omejec Frančišek iz Žapuž. Palčič Janez z Vrhnike. Pavšek Maks iz Ljubljane. Petrič Frančišek z Vrholj. Pikuš Valentin iz Loke. Pirc Anton iz Trsta. (Polc Frančišek iz Št. Hipolita (Niž. Avslr.). Presetnik Frančišek iz Ljubljane. (Prosen Feliks iz Ajdovščine. Bakuš Albin iz Ljubljane. (Bamovš Frančišek iz Most. Bemžgar Janez iz Most. Schwarz Arnold z Dunaja. Sovinec Jožef iz Ljubljane. Srčnik Janez iz Vodmata. Stari Engelbert iz Krškega. (Strle Frančišek iz Ljubljane, Surman Anton iz Borovnice. Svelšak Jožef iz Loke. Šetina Anton iz Šiške. (Škrjanec Frančišek iz Šiške. Šliber Janez iz Krope. Štebernik Jakob iz Ljubljane. (Štepic Janez iz Ljubljane. (Štrukelj Frančišek iz Ljubljane. (Štupica Milan iz Ljubljane. Tomc Janez iz Ljubljane. Triller Janez iz Loke. (Vahtar Anton iz Ljubljane. Vahtar Milan iz Ljubljane. Vovk Frančišek z Gline. Vrbovec Janez iz Ljuhljane. (Vute Alojzij od D. M. v Polji. Winter Maks iz Ljubljane. (Zabavnik Frančišek iz Kosez. (Zabivnik Frančišek iz Ljubljane. Zakotnik Andrej iz Ljubljane. Zor Janez iz Šiške. Zrimšek Janez iz Dobrunj. Žigon Janez iz Ajdovščine.