v Ljubljani Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1892/93 Založila I. mestna deška ljudska šola v Ljubljani Tisk R. Miličeve tiskarne. ‘111 n i i i 11 l ixi i i J 111 i-;i.,i,ii^™«ariiB™i»iiriii!»»iiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmai TTi Letno poročilo I. mestne petra/redne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1892/93. Založila 1. mestna deška ljudska šola v Ljubljani. Tisk R. Miličeve tiskarne. OiieO' £7 č) /(/1 Tristoletnica zmage pri Sisku. lavnust, katero so praznovale ljubljanske ljudske šole dne 22. junija v-) 1893, dopoludne Bogu v zalivalo, cesarju in domovini na slavo, popolini ne pa sebi in vsi Ljubljani na čast in veselje, je toliko redka in znamenita, da je dobil podpisanec nalog, spisati o njej v stalen spomin sledeče natančno poročilo. Dné 23. decembra Iti‘J 2 ju došel vodstvi 1. m. d. Ij. šolo od c- kr. mestnega šolskega sveta nasledili razpis : „Štev. 734- m. š. sv. Vodstvu I. mestne deške ljudske šole v Ljubljani. Okrajna učiteljska konferenci ja za slovenske in slovensko-nemške šole Jo dne 30. junija t. 1. vzprejela nastopni nasvet gospoda učitelja Ivana Beleta: „„Učiteljska skupščina priporoča slavnemu c. kr. mestnemu šolskemu ®v«tu, naj blagoizvoli ukreniti, da se bode drugo leto, t. j. dné 22. junija '^'13, z izredno slavnostjo praznovala tristoletnica bitve pri Sisku, in sicer : 1. z zahvalno sv. mašo, katera naj se daruje skupno za vse ljudske s°le v znanem zgodovinskem mašnem plašči, 2. s šolsko slavnostjo, 3. popoludne s šolsko veselico za učence v velikem stilu. 4. Prihodnji dan bodi nauka prost. V Ljubljani, dné 30. junija 1892. Ivan Belò s. r.““ G. kr.' mestni šolski svet je v svoji soji dné 3. decembru v principu Jj'^egnil temu samostalnemu predlogu gosp. učitelja Ivana Beleta ter sklenil, ,a jo pozvali učiteljski zbor 1. mestne šole, čegar član je g. Bele, naj v Veh mesecih c. kr. mestnemu šolskemu svetu predloži natančni podrobni ylU:G o nameravanem slovesnem praznovanji tristoletnice bitve pri Sisku. ... . pa se naroča ondotnemu učiteljskemu zboru, da sestavi približuj! pro-(1 ',;Un> koliko bi ta slavnost stala, ter potom šolskega vodstva tu sem po-L|’ kako bi bilo preskrbeti potrebne novce. G. kr. mestni šolski svèt. V Ljubljani, dné 19. decembra 1892. Predsednik : Grasselli s. r. - Odgovarjajo temu naročilu ponovil je učiteljski zbor I. m. d. lj. šole po šolskem vodstvu splošni načrt s pristavkom : „Ako bi bilo dne 22. junija slabo vreme, z vrši se ta dan samo 1. in 2. točka programa, 3. točka se pa prenese. Podrobni program za 3. točko določi posebni odbor. Da se more vse to zvršiti, blagoizvòli klavni mestni šolski svèt: 1. obrniti se do sl. mestnega zbora, da v ta namen daruje 200 gld. ; 2. sklicati posebni odbor učiteljev vseh mestnih šol. Ta odbor sestavi podrobni program, obrni se do sl. kranjske hranilnice za podporo in tudi drugod nabiraj denarja, kruha, jedil in pijač, izprosi vojaško godbo in skrbi za vse, da se program izvrši. Vodstvo I. m. d. lj. šole v Ljubljani, dné 2 7. ja n uva rij a 1803. A. Žumer s. r. voditelj.“ Dne 8. aprila 1893 je došel vodstvom mestnih javnih deških ljudskih šol razpis št. 63, glaseč se : „C. kr. mestni šolski svet je v svoji seji dné 18. marcija letos sklenil, da je tristoletnico bitve pri Sisku (dan 22, junija 1893) na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih primerno praznovati. Skrb za vse priprave in za zvršitev podrobnega načrta je izročena posebnemu odseku, sestavljenemu iz zastopnikov učiteljstva tukajšnjih javnih mestnih deških ljudskih šol. Zategadelj izberi ondotni učiteljski zbor tri (uč. zbor šlirirazrednice dva) učitelje za svoje zastopnike v omenjenem odseku in vodstvo zglasi semkaj imena izvoljenih, da jih mestni šolski svet pozove na prvi sestanek. G. kr. m. š. svèt, i. t. d.“ Dné 18. aprila je došla gospodoma nadzornikoma in v odsek izvoljenim učiteljem nasledna „ Okrožnica Gospode člane odseka za priprave k praznovanju tristoletnice bitve pri Sisku vabim k seji, katero bo imel omenjeni odsek v sredo 19. dan aprila 1893 ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. V Ljubljani, dné 18. aprila 1893. Grasselli s. r. Prejmi gospod: Armič Leopold, Bahovec Frančišek, Bele Ivan, Furlan Jakob, Janovski Josip, Kokalj Frančišek, Kummer Valentin, prof. Levec Frančišek, prof. Wallner Julij, Maier Anton!“ K seji so prišli vsi pozvani razven g. prof. Levca, ki je bil zadržan. Po ogovoru gospoda predsednika c. kr. mestnega šolskega sveta sklenilo se je najprej, da se ima glavni odbor razcepiti na tri odseke : cerkvenega, finančnega in veseliškega s pristavkom, da se vsak odsek s kooptacijo lahko pomnoži. Predsedstvo velicega odbora je blagovolil prevzeti gospod župan Petek Grasselli, podpredsednikoma sta se izvolila gospoda nadzornika prof. Fr-Levec in prof. Julij Wallner, tajnikom pa učitelj J. Furlan. V pododsek za cerkveno slavnost so se izvolili gospodje : prof. Fr-Levec načelnikom, Janez Smrekar, Mavrilij Šarabon, Fr. Kokalj in J. Maier- V finančni odsek gospodje : prof. Julij Wallner, Fr. Bahovec, J. Kruleč-V. Kummer, Ant. Maier in dr. J. Waldherr. Ili V odsek za šolsko veselico gospodje : I. Belò načelnikom, L. Armič, J. Furlan, Jož. Janovski in Ant.. Razinger. Sklenilo se je povabiti tudi c. kr. vadnico in za se b n el j udske šole ljubljanske k udeležbi. Predsednik vsake sekcije naj sklicuje zborovanja. — Posamezni odseki naj takoj prično delovanje. Dné 2 0. aprila je stavil načelnik veseliškega odseka pismeno nastopni nujni predlog: „Misel, da priredi na dan siseškega zmagoslavja vsaka šola domačo slavnost sama zase, naj se opusti. Namestu tega naj se priredi skupna slavnost za vse slovenske in nemške deške ljudske šole, in sicer v veliki dvorani „Tonhalle“ z naslednim programom (sledi program). Ker čas pritiska, naj se ta nasvet pošlje po okrožnici, in ako se mu pritrdi, naj se poveri odsek za veselico, da ga premotri in pripravi njegovo izvršitev.“ Na prošnjo gospoda župana je odgovoril direktor filharmoničnega društva, gospod vladni svetnik dr. Friderik Kee s ba c h e r dné 2 G. a p ri la, „da je vodstvo (Uh. društva v svoji seji dné 25. aprila z največjo radovoljnostjo in z izrazom posebnega veselja enoglasno sklenilo, prostore v „Tonhalle“ za nameravano patrijotično zmagoslavje brezplačno prepustiti.“ Dné 15. maja sta se sešla veseliški in finančni odsek v skupno sejo v 1- ni. d. Ij. šoli. Te seje so se tudi udeležili g. c. kr. vadniški učitelj Gerkmanu (ad informandum), g. voditelj zasebne šole nemškega šolskega društva ». Benda, ki je izjavil, da se njegova šola udeleži cerkvene in šolske slavnosti, za udeležitev pri popoludanjšnji veselici pa ni poverjen, in g. dr. J. Waldherr. Sprejel se je program za šolsko slavnost v „Tonhalle“ in so se razdelile uže pripravljene pesmi in deklamacije za posamezne šole. Načelnik Veseliškega, odseka se je poveril, naj sestavi poziv na proslavo v slovenskem 111 nemškem jeziku. Načelnikom finančnemu odseku se je izvolil g. prof. J,l|ij VVallner. Na 18. dan maja je sklical načelnik finančnega odseka člane tega odbora in načelnika veseliškega odseka v sejo. Sklenilo se je nabirati posebne vsote po nabiralnih polah, ki bodo deloma ležale v podpis v pro-'Mlalnicah, deloma pa se bodo izročile gospem, gospodičinam in gospodom, vl bodo nanje nabirali prispevkov. V ta namen naj se hektografuje 40 s Pečatom c, kr. m. šolskega sveta označenih pol. Dne 21. maja je izšel v uradni „Laibacher Zeitung“ in v „Slovenskem mirodu“ drugi dan pa v „Slovencu“ nastopni ”poziv na proslavo tristoletnice zmage pri Sisku I. 1593. . , Bliža se nam tristoletnica najslavnejšega dné v kranjski zgodo- V|,d; zmage nad Turki pri Sisku, 2 2. dné junija 1 5 93. Dvesto let skoraj je hudi Turek razsajal po naši deželi, požigal, moril ,n skrunil in na tisoči in tisoči čvrstih sinov in hčera odgnal v grozno suž-d°st. 8 pripasanim mečem je obdeloval kmet svoje polje; vsak grič, vsako P°kopališče se je jzpremenilo v tabor, in samo sloga, ki je vodila kmeta, le*čana in graščaka v boj, neomuhljivo zaupanje v božjo pomoč in v svojo 0cj sveta gorečnost za krščansko vero in za rojstveni dom, ki je vse na-uševala, jv ohranila naš narod, da je v nejodnakem boji trdno obstal na raniku krščanstva, da nikdar ni obupal in se nikdar udal. Nazadnje je vendar-le prišel dan plačila. Sredi junija 1593. 1. so naznanjale plamteče grmade z gora, da zopet grozi nevarnost. Bosenski Hasan-paša je bil s 30.000 možmi pridrl pod Sisek, da bi najprej v oblast dobil to trdnjavo, potem pa si podjarmil sosedna slovenska mesta in dežele. Nevarnost je bila velika; kajti — kakor pravi narodna pesem — Tur’k če vzel nam Sisek hude, Nam narobe vse, vse pojde. Mest' Ljubljana bo pokraj’na, Kranjska dežel turška drajna. Zato so se brž začela zbirati hrvaška, kranjska, štajerska in cesarska krdela, da pobite obkoljenemu mestu na pomoč. A kaj bo peščica 4000 mož proti toliki sili nevernikov ! In res začetkoma v vojnem svelti večina ni bila za lo, da bi Turke prijeli. Toda na Andreja Turjačan a pogumni vzklik, „naj ne gledajo na število, ampak naj Boga prosijo za zmago“, odločili so se za boj. Drugi dan, 22. junija, na god sv. Aliča 1593, je Hasan-paša z 18.000 svojih najboljših vojakov prekoračil Kolpo in v prvem pritisku zagnal krščansko prednjo vojsko v beg. Usoda bitve in vse dežele je visela na nili. Zdaj pa poseže zopet Turjačan vmes. S kratkimi navdušenimi besedami razvname svojim rojakom srce, da z bojnim krikom „Kristus in sv. Ahac!“ kakor vihar planejo na sovražnika. Kakor snopje so na desno in na levo padali Turki pod meči kranjskih oklepnik e v ; v odprto gaz pa so za njimi pritisnile druge četč. Tudi Hrvatje so se zopet uredili in so znova šli na Turke ; po kratkem boji je neverna vojska pogum zgubila, ter se je v divji beg spustila proli Kolpi. Toda drug Kranjec, Šle la n g rol' Blagaj je že zasedel most, in vsa turška vojska je popadala pod krščanskim mečem ali pa potonila v Kolpi. Samo 3000 nevernikov je smrti uteklo. Hasan-paša sam in več osmanskih cesarskih princev je prišlo v tej bitvi ob življenje. Velik je bil plen, ki so ga kristijani našli v turških šotorih ; še večja pa je bila njih slava, da so nevernika v veliki bitvi na planem popolnoma pobili, kar se že davno, davno ni bilo več zgodilo. Pred vsemi pa je zaslovelo kranjsko ime po svetu. Cesar Rudolf II. je poslal zmagovalcu Andreju Tur jačanu zlato častno verigo ovratnico ; sveti oče papež Klemen Vlil. pa mu je pisal svojeročno pismo, v katerem je Andreju, „ki je bil v vojnem svetu z besedo, v boji samem pa s pestjo na j pr v i% svoje občudovanje in zahvalo izrekel in ga Bogu priporočil. Drugemu poveljniku kranjskih konjikov, Adamu Ravbarju, pa je hvaležni slovenski narod s svojo prekrasno pesmijo spletel nevenljiv zmagalčev venec. Od tega dné je imela naša dežela mir pred Turki. Dolžnost nam je pač, da se letos na sv. Ahca dan spomnimo stiske svojih očetov in hrabrih junakov, ki so nas iz nje rešili ! Uvažujoč veliki pomen praznovanja spominskih dnij za povzdigo ljubezni do domovine, sklenil je c. kr. mestni šolski svèt za stolno mesto Ljubljano, naj tristoletnico zmage pri Sisku vse njemu podrejene ljudske šole svečano obhajajo. Iz članov c. kr. mestnega šolskega svéta in odposlancev učiteljskih zborov javnih in zasebnih ljudskih šol ljubljanskih sestavljeni odbor je določil sledeči slavnostni vspored za 22. dan junija t. I. : 1.) Skupna zahvalna sv. maša vseli tukajšnjih ljudskih šol v stolni cerkve 2.) Skupna, šolska slavnost za vse tukajšnje deške ljudske šole v dvorani „Tonhalle“ filharmoničnega društva. 3.) (Popoludne :) Javna šolska veselica za učence mestnih deških ljudskih šol na igriškem travniku Podturnom. Prvi dve točki tega vsporeda se bosta vršili v šolskem krogu in slav-noslnemu odboru ne prizadevata posebnih skrbi j. Uspeh tretje točke pa je popolnoma zaviscn od dejanske pomoči javnih korporacij in prebivalstva ljubljanskega. Za slavnostni odbor: Župan Grasselli, c. kr. mestnega šolskega sveta predsednik. Prot. Julij Wallner, Prof. Frančišek Levec. r. kr. nkr. šolski nadzornik. c. kr. o kr. šol. nadzornik. Ivan Lele, mestni učitelj.1 Ko je izšel poziv, izdale so se tudi pole in se je začelo nabiranje prispevkov za veselico. _____ Na prošnjo slavnostnega odbora je dovolil gospod polkovnik vitez pl. *>ari bol di brezplačno godbo za šolsko slavnost in za veselico. Veseliški odsek je naprosil g. A. Försferja, da zloži po pesmih, namenjenih za šolsko slavnost in drugih slavnostno koračnico, in ji je poiskal založnika; posredoval je, da je g. založnik uradne „Laibacber Zeitung“ g. Utlomar Bamberg dobil od g. P. pl. Radiosa obširen spis o turških bojih lr> bitvi pri Sisku, ki se je imel potem ponatisniti v slavnostnem spisu; naprosil je g. Ant. Funteka, da je preložil slovenske za slavnost namenjene Pesmi na nemški in nemške na slovenski jezik ; stopil je v dogovor z dunajskim slikarjem za izvršenje nekaterih slavnosti primernih podob. G. dež. arhivar Ant. Koblar obljubil mu je slovenski mladini in pri prostemu narodu namenjen slavnostni spis. Vslav. deželni odbor je na njegovo prošnjo dovolil izvršenje poslikane fotografije podobe bit ve pri Sisku v muzeji. G. vodja Marijanišča prof. dr. Fr. Lampe je prepustil blagohotno dve podobi za slavnostni spis. Slavno vodstvo strokovne šole je dovolilo izvršenje velike doprsne Podobe Andreja Turjaškega in slike bitve pri Sisku po učencih te šole pod na vodom g. J. Vesela, dalje lepega izrezljanega okvirja za podobo bitve pri Sisku po g. E. Cigoju, dveh velikih za lučalno vajo namenjenih turških glav Po g. J. Springerju in originalne smešne zastave za šolske prvence po gospe M- Hlavki. G. A. Aškerc je prepustil svojo pesem „Mea Kulpa“ za slovenski, Crotke v Berolinu je pa privolil v ponatis nekaterih Anast. Grünovih prevodov slovenskih narodnih pesmij iz „Volkslieder aus Krain“ v nemškem slavnostnem spisu. Dalje je veseliški odsek preskrbel natis teksta za slavnostim koračnico in drugih tiskovin, konečno ureditev slavnostnih knjižic, njih korekturo i. dr. Poleg teh za stalen spomin na tristoletnico namenjenih umetniških ali 'ndaktiških predmetov je naročal odsek igrač za veselico, naprosil g. Bittnerja Zl1 prireditev smešnega cirkusa in se pri svojih shodih dogovarjal o programu za veselico. Učenci so se tačas pod svojimi učitelji in vrhnim vodstvom gg. A. Maierja, ' ' Maierja in A. Razingerja vadili v pelji za slavnost in pod poveljem gg. naduč. B. Valente in uč„ J. Furlana in A. Kcelja v kretanji in nastopu. h Nadučileljice in učenke najvišjih razredov m. slov. in nem. dekliške šole pa so pripravljale kokarde, prevoze i. dr. Darovi so dohajali v obilni meri : Živil so darovali : gg. Jean Sclirey, Fr. Ks. Slatnar, J. Gad in J. Zalaznik; — gg. Or. Dolenec, Avg. Tschinkl, gsa. Jo-sipina Schumi in g. J. Spoljarič ; gospa P. Mauser in g. BuzzoHni ; — gg. Jos. Lenče, llija Predovič, Fr. Ferlinc, Ant. Zu liani in A. Vilfan ; — gg. J. Auer, bratje Kosler, M. Stare v Mengši in br. Reininghaus ; gg. Gost.. Fischer in Iv. Kunčič. Tiskarna Rud. Miličeva je prevzela brezplačni natis g. Koblarjevega spisa, ki je najprej izšel v „Učiteljskem tovarišu“ ; Narodna in Katoliška liskama pa sla zgotovili natis pozivov, programov in podob po znatno znižani ceni. Gospoda Avg. Drclse in Eberl sta podarila odbora 30 turških glav, namenjenih za dekoracijo slavnostnega prostora in za spominske darove. Za zastave so pripomogli gg. J. Mathian, Sr. Nolli in preč. gspe. Uršulinke. Igrač za otroška darila so podarili gg. Feni. Schmitt, E. Jen n iker, K. Karinger, J. Giontini in K. Till. Slavna uredništva ljubljanskih treh dnevnikov so vedno blagovoljno priobčevala objavo daril in so sploh na vsak način podpirala vesel iški in finančni odsek v njunem delovanji. D né 17. junija so se zbrale gospe in gospodičine, ki so s prelivale -vredno požrtvovalnostjo prevzele pogoščenje šolske mladine, pri voditeljici gosp. Juliji Moos ter si izbrale za načelnico gospo Marijo Murnikov o. Blizu štirideset dam, med njimi gospé in gospodičine, ki se vsak dan požrt-vujejo v ljudski kuhinji, dalje nadučileljice in učiteljice mestnih dekliških šol, med katerimi je še posebno omeniti gène. Frid. Konscheggove, so s čudovito urnostjo in preglednostjo z vrši le vse priprave, vsa naročila in vse priredile, kar je bilo treba za nasičenje 1300 dečkov. Ravno isti dan pokazale so se pri prvotno nameravanem, riajpriprav-nejšem prostoru na treh travnikih za kolizejem nekatere slučajne nedostat-nosti, katerih ni bilo moči odstraniti, in treba je bilo misliti na drug približno ugoden prostor. V ponedeljek Ib. junija smo dobili tako veselišče na travnikih pod Gekinovim gradom, katere so gospodje br. Kosler z veliko prijaznostjo postavili odboru na razpolaganje. V torek, 20. junija je bila prva in edina skupna skušnja za nastop in za petje z godbo v „Tonhalle“. Po skušnji je bil zbor celotnega odbora. V njem se je določil red za cerkveno in za šolsko slavnost, za sprevod i. t. d. V sredo so se razpošiljala povabila za akademijo v „Tonhalle“, katerih je pa bilo zaradi pretesnega prostora samo 130, — postavljala so se na veselišči strelišča, mlaji i. t d., razposlali se slavnostni knjižici i. dr. Barometer je padal nižje in nižje ; zvečer pa se je usul dež, ki je lil potem celo noč in žugal uničiti vse veselje. Napočil je sv. Aliča dan, željno pričakovani praznik tristoletnice. Žalosten je bil pogled na nebo, ki je bilo na vse strani z debelimi temnimi oblaki zagačeno. Kljub temu so se na veselišči vršile neumorno konečne poglavitne priprave. Gg. Or. Dolenec in Plehan sta postavljala z veliko posl režiji vostjo posojene šotore za pogostitev, za godbo i. t. d., g. dr. Fai escimi! je dal brezplačno postaviti mize, klopi i. dr., gg. Predovič, Auer in Divise so dali privažati lope, telovadsko orodje in živila, g. J. Mathian |>n je pod lastnimi stroški s svojim in deloma od vsi. deželnega odbora posojenim blagom z vršil jako okusno okrašenje celega veselišča. Ob '7« 8 korakali so s svojimi cerkvenimi zastavami v najlepšem redu praznično oblečeni dečki vseli javnih in zasebnih ljudskih šol ljubljanskih proli stolni cerkvi, kjer so se točno postavili na določene jim prostore. Učenke štirih višjih razredov slovenske in nemške dekliške ljudske šole so bile uže prej zasedle odločene jim klopi. Udeležili so se Le zahvalne maše tudi g. župan kot načelnik mestnega šolskega sveta, gospoda nadzornika, nekateri drugi odličnjaki in mnogo pobožnega občinstva. Daroval je sv. mašo preč. g. kanonik in šolski nadzornik And. Za meji c v spominskem plašči, narejen iz plašča Hasan paše, katerega so si ta dan ljudje zelò ogledovali v zakristiji stolne cerkve. Veličastno so se iz več kot tisoč otroških grl glasile pri proste cerkvene pesmi, in marsikako oko se je porosilo, ko je po odpetem » te Deum“ zadonela zahvalna pesem Bogu, da je podelil našim očetom zmago, katere spomin smo praznovali ta dan. Dekliška javna in notranja šola pri prečastitih gospeh Uršulinkah sta praznovali tristoletnico s cerkveno slavnostjo, po kateri je bilo mnogo učenk pogoščenih na samostanskem vrtu. Zmagovito je solnce prodrlo skozi oblake in sc nam veselo smejalo, ko smo se iz cerkve vračali v šolo. V šolski sobi je 'dobil vsak slovensk učenec slavnostno knjižico „Tristoletnica zmage pri Sisku. Spisal Anton Koblar. Z dodatkom prazniku primernih pesmij“ — nemški pa „Zur Siegesfeier der Schlacht bei Sissek von Peter v. Radies. Mit einem Anhänge von der Feier angemessenen Gedichten“. Po '/» 10. uri so korakali z vihrajočimi novimi zastavami, z bobni in trobentami učenci vseh udeleženih šol — namreč I. in 11. slov. m. Ij. šole, mestne nemške deške šole, zasebne šole nemškega šolskega društva in zasebne šole v Marijanišči — proti „Tonhalle“, kjer se je imela praznovati skupna šolska slavnost z nastopnim vsporedom: 1. Rili. Wagner. Vstop gostov iz „Tanhäuserja“. S vira vojaška godba. 2. J. llimmel. Molitev med bitvo. Pesem Th. Komarjeva, poslovenil Ant. Fu n tek. Slov. in nem. petje s spremljevanjem vojaške godbe. d. Mea Kulpa. (22. junija 1593. leta.) Balada A. Aškerčeva. Deklamacija. 4. Ant. Foerster. Danes je taisti dan. (Slavnostne koračnice 1. del.) Slovenska narodna pesem. Slovensko petje s spremljevanjem vojaške godbe. V zvezi s tem : 5. Anton Foerster. Kranjska slavnostna koračnica. (11. del.) S vira vojaška godba. <>. Pesem od Dunaja. (1683.) Slovenska narodna pesem. Deklamacija. 7. Prinz Eugenius, der edle Ritter. (1717.) Pesem Freiligrathova. deklamacija. — V zvezi s tem: 8. Prinz Eugen, der edle Ritter. Nemška narodna pesem. Nemško tl('tje s spremljevanjem vojaške godbe. 9. Ant. Foerster. Oj stojaj, stojaj Beligrad. (1789.) Slavnostne koračnice HI. del. Slovenska narodna pesem. Petje s spremljevanjem vojaške godbe. 10. J. Schmidt. Filipovic-koračnica. (1878.) Svira vojaška godba. .. II. J. Haydn. Cesarska pesem. Slovensko in nemško petje s spremljanjem vojaške godbe. Sola za šolo je prikorakala v dvorano, in kakor izvežbani vojaki so "ustopili učenci mirno in natančno po določenih prostorih. Na odru je že sedela vojaška godba ; na galeriji in v ozadji pritličja pa so zasedali povab- Vili Ijenci svoje sedeže. (Joste so sprejemali gospodje : župan Grasselli kol načelnik slavnostnega odbora, gg. nadzornika Levee in Wallner in gg. voditelji mestnih šol : Fr. Raktelj, B. Valenta in A. Žumer. Počastili so to slavnost s svojo navzočnostjo : gospod deželni predsednik baron H ein z gospo soprogo, njeg. prevzviš. g. knezoškof Miss i a, gg. dež. glavar Detela, dež. odborniki ces. svet. Murnik, dr. Papež, dr. Schaffer in dr. V o š n j a k , polkovnik g. vitez Gariboldi; trg. in obrt. zbornice predsednik g. Perdan, podžupan g. P e tri Čič, not. zbornice predsednik g. dr. Zupanec, člani deželnega in mestnega šolskega sveta, duhovniki, učitelji, učiteljice in več odličnih dam. G gm. Fux je izgovoril svojo odsotnost. Točno ob 10. m i se je začelo izvrševanje vsporeda. Ob Uspehu koncerta naj posnamemo poročila po ljubljanskih dnevnikih. „Velikansk je bil uspeh, mogočen učinek in nepozabljiv ul is v dvorani „Tonhalle“ prirejenega koncerta.“ (Laib. Ztg.) — „Prav srečna je bila misel, združiti v proslavo lega znamenitega dne v prvi vrsti šolsko mladino in tako prirediti slavnost, katere se je z zanimanjem udeležilo tudi ostalo občinstvo . . Ves vsporod se je izvršil prav točno in precizno, in so mladi pevci pokazali veliko spretnost.“ (Sl. N.) — „Najbolj nam je ugajala „Molitev med bitvo“, zložil J. Himmel ; velik učinek je napravil pri fermali boben, posnemaje top. Ravno tako je dopadla in očarala „Kranjska slavnostna koračnica", zložil Ant. Foerster.“ (Sl.) — „Izmej treh deklamacij je najbolj dopadla izborna Aškerčeva balada „Mea Kulpa“, katero je prav krepko in dobro premišljeno deklamoval učenec V. R. Tudi dekla mat or ja ostalih dveh točk „Pesem od Dunaja“ (J. K.) in „Prinz Kugenius“ (K. L. sta rešila svoji ulogi po voljno.“ (Sl. N.) — „Najveličastnejši utis je napravila prekrasna „Cesarska pesem“, ki je častitljivo končala koncert, o katerem se najboljša sodba lahko izreče kratko in točno : Dobra celota od začetka do konca. Tako je tudi umetnost pomagala to slavnost povikšati.“ (Laib. Ztg.) Iz „Tonhalle“ so odšli učenci redoma v šole in so se tam razšli. S tem je bil svečani del praznovanja končan. Še p redno je bila ura dve popoludne, začele so se kazati okoli šolskih poslopij nenavadne prikazni : otroci v naj-raznovrstncjši vojaški opravi. Z glasnim smehom so se pozdravljali in občudovali ti čudni junaki, iri tem glasnejši je bil vrišč, čim bolj nenavadna in nemogoča je bila suknja, čaka ali sablja, katero je imel novodošli rekrut Ob ’/ü 3 so se začele urejati trume učencev po razredih pri svojih šolah in so od tarn odrinile ob 3/4 3 proti zbirališču. Nad mesarskim mostom sta se sešli mestna nemška in I. slov. m. d. lj. šola ter odkorakali po sv. Petra cesti proti Marijinemu trgu, kamor je ravno prav dospela II. m. d. lj. šola. Izpred mestne hiše se je zdaj začel pravi sprevod. V lepih vrstah po štirje in štirje so po taktu trobentačev, piskačev, orgija v cev in odličnih bobnarjev korakale pisane trume po glavnem trgu, čez Turjaški trg, okoli zvezde, po hclenburgovi ulici in po Dunajski cesti proti Koslerju. Take armade še ni nikdar videla Ljubljana. Pred vsako šolo naprej je vihrala nova abecedarska zastava ; med njimi je bila posebno izvrstno pogojena ona, katero je podarila c. kr. strokovna šola I. m. d. lj. šoli in na kateri je bral vsakdo, ki je znal, v podobah znano puščico : „A, b, c, krave so večje kot ovce ; krave bezljajo, ovce pa ne znajo.“ Za zastavo pa so stopali v polni zavesti svojo imenitnosti resno in ponosno junaki tega dne, ta v popolnem novi častniški obleki, brhko sabljo v roki, drugi s pri prosto papirnato kapo in lesenim mečem, kakor so mu ja oče v naglici naredili ; pešci in konji ki, Turki in kri- stijani, s puškami, sabljami, samostreli in loki, s čakami in klobuki vseh armad, kar jih je ali jih nikdar ne bo. Potem je zopet prišel cel razred enako pokrit s pisanimi turbani, ki je na znamenje svojega učitelja urezal na enake piščalčice nezaslišano turško muziko. Pred tretjim razredom je prišla pri vsaki šoli nova zastava, s cesarskim, deželnim ali mestnim grbom. Nazadnje prijaha na konji, katerega je gonil na treh kolesih, Andrej Turjaški sam, v oklepu in čeladi, ogrnen s tigrovo kožo karlovških oklepnikov. Pred njim so nesli veliki poveljniški meč ; za njim pa so gnali njegovi hrabri junaki ujetega pesoglavca. Vse ulice so bile polne gledalcev, posebno Šelenburgova ulica, Dunajska in Marije Terezije cesta so bile kar natlačene. Neizmeren smeh je spremljal dolgo, dolgo (bilo je nad 1300 dečkov) pritlikavo vojsko, ki je modro in neutrujena korakala po glasu vojaških in nevojaških godal. Proti 4. uri je dospel sprevod, katerega je uže od daleč pozdravljal grom šišenskih topičev, ki so potem veselo pokali do večera, na veselišče, ki je bilo ob tem času uže natlačeno polno. V najlepšem redu so se posamezni razredi na levo in na pravo cepili proti igriščem, kjer so se pridružili tudi gojenci Marijanišča, in kmalu so se začele raznovrstne igre : streljanje z žogami na glave, streljanje v tarče s puškami in samokresi, pobijanje loncev, skakanje v višavo in daljavo, skakanje čez kozla in plezanje. Gospodičine so delile odlikovancem trakove in majhna darila. Pravega igranja seveda ni bilo, ker je bila prevelika goječa (nabralo se je čez 10.000 ljudi). Najhujši pritisk je bil okoli vojaške godbe, ki je sredi igrišča neumorno svirala. Ko se je dalo z rogovi znamenje za zbiranje, napotil se je razred za razredom proti trem šotorom, kjer so gospe in gospodičine pod zvedenim poveljništvom gospe Murnikove na papirnatih platnikih pripravile vsakemu učencu posebe njegov vabljivi delež. (Okpli šotorov in na igriščih je skrbel za red oddelek ljubljanske požarne hrambe pod vodstvom g. Alb. Ahčina.) Ko je dobil vsak svoje, posedli in polegli so učenci po trati ter se mastili z mesom, mrzlo pečenko, štruklji in kruhom in to potem pod očetovsko skrbnostjo svojih učiteljev zamakali s pivom in vinom. Ko so se pokrepčali, odšli so zopet na igre. Nekateri razredi so si ogledali slavnostni šotor, nad katerim je vihrala zastava posneta po krščanski zastavi izza turških bojev, ki se nahaja v ljubljanskem muzeji. Znotraj je bil šotor okrašen s turškimi glavami, z viteškim in turškim orožjem ; po stenah pa so visele podoba Andreja Turjaškega, dve podobi bitve pri Sisku, 'lustracije k narodnima pesmima o „Ravbarji“ in „Lambergarji in Pegamu“ 'o dve zanimivi oljnati sliki : Mea Kulpa — Mea cul pa ! Drugi so šli z močnimi samostreli streljat deset metrov visoko pribite orle, ali lučat v velikanski leseni glavi. Največ pa se jih napotilo proti cirkuzu, kjer so se na prostem kazali Indijanci in divji zamurci, učeni osel in krotki lev in druge enake burke na veliko veselje tistim tisočem gledalcev, ki so sploh kaj videli. Solnce se je pomikalo proti zatonu, in treba je bilo misliti na odhod. se enkrat so se razredje podali k zapeljivim trem šotorom, kjer je dobil vsak deček nekaj sladčic in malo pijače, potem so vsak svojo zapeli ter se s tužnim SI'cem pa glasnimi živio-klici poslovili od veselišča in se v največjem redu Podali v mesto nazaj. Zadnji razredi so bili še tako srečni, da so videli uwetalni ogenj in rakete, ki so švigale proti nebu. Uradni list je pisal drugi dan: „8 popolnim zadoščenjem lahko trdimo, da so vsi v jeden glas hvalili Vzgledno vedenje šolske mladine, da se ni pripetila niti najmanjša nezgoda 'n neprilika in da je bilo vsakemu žal, da je ta veseli praznik tako hitro hlinil. V teku popoldneva počastila sta gospod deželni predsednik baron Hein in gospa soproga veselico s svojim obiskom, in je ostala večina dostojanstvenikov do konca na veselišči. — Nepozaben bo ostal vsem udeležencem ta prekrasni spominski dan, Legar sijajni uspeh je prekosil najsmelejše nade“. Dne 28. junija popoludne so se zbrali na dvorišči 1. mestne deške ljudske šole učenci treh razredov, ki so na veselišči malo zamudili, ter se pogostili s štruklji in češnjami. Med tem časom so se postavili v telovadnici, okrašeni s spominki na tristoletnico, ki so prešli v lasi stalne razstave učil, ter še enkrat v pričo nekaterih povabljencev in mestnih učiteljic, ki so prišle pogoščenim učencem postreč, zapeli in deklamovali slavnostne pesmi. Potem stopi pred učence g. nadzornik prof. Levec in jih ogovori blizu takole: „Dragi dečki ! Dan 22. junija 1593. je z zlatimi črkami zapisan v zgodovini kranjski. Pred tristo leti na sv. Alicà dan je pri Sisku mala peščica krščankili junakov pod vodstvom naših rojakov, pod vodstvom vrlega Turjaškega, Ravbarja in Blagaja premagala, uničila, v Kolpi utopila ogromno četo besnih Turkov, ter s lem jasno pokazala kaj more izvršiti pravo junaštvo, ljubezen do domovine in do vladarja združena z zaupanjem v božjo milost. Da se dostojno proslavi ta, lahko rečem, -najlepši dan v naši zgodovini, ukrenil je slavni mestni šolski svèt, prirediti celo vrsto svečanostij, njih uprizoritev pa prepustiti vam, da se pri tem ob vzgledu naših slavnih junakov tem ože oklenete z vsem srcem svoje domovine in svojega vladarja. Zaupanje, katero je imel slavni c. kr. mestni šolski svèt do vas, ste do cela opravičili. Ob raznih prilikah zadnjih dnij ste vrlo nastopali, lepo peli ter se sploh brez izjeme dostojno vedli, tako da se je o vašem vedenji čnla po vsem mestu sama hvala. Da bi vam slavni c. kr. mestni šolski svet pokazal svoje priznanje, poslal je tukaj nekaj daril tistim izmed vas, ki so se zadnje slavnostne dni odlikovali bodisi pri petji, bodisi pri igrah. Vzprejmite ta darila v spomin na preteklo tristoletnico in nikdar ne pozabite slavnih kranjskih junakov, katerim na čast smo jo praznovali ! Turjaški, Ravbar in Blagaj naj vam bodo vselej in povsod svetal vzgled pravega junaštva in prave ljubezni do domovine in vladarja. Spomin na njih junaški čin dné 22. junija 1593 pri Sisku naj vam prešine vaše srce, da bodete, kakor oni, tudi vi, kadar pride vrsta na vas, branili svojo domovino, vedno pripravljeni ravnati se po besedah cesarske himne : Vse za dom in za cesarja Za cesarja blago kri ! V to ime vas pozivam, da našemu vladarju in gospodarju, presvetlemu cesarju Francu Jožefu t. s krepko donečim glasom trikrat zakličete : Slava!" S cesarsko pesmijo se je potem končala ta kratka slavnost, po kateri so bili še nekateri učenci, ki so se na kakoršen koli način odlikovali na slavnostni dan, obdarjeni z dobitki. Dne 10. julija se je zbral finančni odsek za računski sklep v končno sejo. Izdalo se je bilo 37 s pečatom c. kr. mestnega šolskega sveta označenih pol, ki so imele nastopni uspeh : Pola 1.*) 12 gld. ; pola 2. (Giontini) 29 gld. 10 kr. ; pola 3. (Karinger) 4-5 gld.; pola 4. 10 gld.; pola 5. (knjig. Kleinm. in Bamb.) 22 gld. 50 kr.; pola G. G gld. ; pola 7. — gld. ; pola 8. G gld. ; pola 9. 8 gld. ; pola 10- *) Imenom so navedene pole, ki so zdale nad 20 gld. 7 gld. ; pola 11. 12 gld. ; pola 12. — gld. ; pola 13. (Waliner) 39 gld. ; pola 14. (g. župan — sl. kranj. hranilnica s 100 gld.) 135 gld. ; pola 15. (ga. dr. Jenko) 41 gld. 20 kr. ; pola 16. (gč. Jenny Rechcr) 101 gld. I kr. ; pola 17. (ge. Frid. Konschegg) 64 gld. 50 kr. ; pola 18. 7 gld. ; pola 19. (gč. Erna Bandi) 117 gld. 10 kr.; pola 20. 17 gld. 40 kr.; pola 21. 6 gld.; pola 22. (g. Val. Kummer) 33 gld. 85 kr. ; pola 23. 8 gld. 50 kr. ; pola 24. 6 gld. 30 kr. ; pola 25. (g. Fr. Kokalj) 37 gld. 50 kr. ; pola 26. (g. J. Furlan) 23 gld. ; pola 27. — gld. ; pola 28. (ga. Gottlob) 30 gld. ; pola 29. 7 gld. ; pola 30. 13 gld. 10 kr. ; pola 31. 12 gld. 50 kr. ; pola 32. — gld. ; pola 33. 3 gld. 50 kr. ; pola 34. (gč. Bauer) 32 gld. 10 kr. ; pola 35. (ga. Pov.še) 93 gld.; pola 36. 13 gld.; pola 37. (g. Al. Jenič) 45 gld. 20 kr. Skupna vsota 37 nabiralnih pol znaša . . gld. 1044.36 Skupilo za neporabljeno pijačo i. dr. ... „ 126.05 Vsota dohodkov . gld. 1170.41 Vsota z računi podprtih stroškov . . . „ 922.73 Prebitek . gld. 247.68 Ta račun se ima predložiti celotnemu odboru v odobrenje ; potem se razpolože pole v magistralnem ekspeditu v kontrolo in se konečno s celim aktom založe v arhivu. Jako ugodni denarni uspeh kaže, v koliki meri se je ljubljansko občinstvo zanimalo za tristoletnico. Kakor je načelnik ljubljanskega mesta, preblagorodni gospod župan Peter Grasselli od prvega začetka spoznal odgojni pomen in veseli namen cele slavnosti in ni bil odboru predsednik na papirji, temuč je mladini na ljubo z občudovanja vredno potrpežljivostjo in z lastno mu obzirnostjo in spretnostjo storil vse, kar je koli moglo pripravljali srečni izid slavnosti, ter je ostal kakor kapitan na ladji do zadnjega in gledal, da se je obvarovalo, kar se je obvarovati dalo, tako je tudi vsa Ljubljana od najvišjega dostojanstvenika do pri prostega težaka s prispevki v denarji in v blagu tekmovala, da napravi svojim otrokom vesel, zares spomina vreden dan. Otroci, glejte, da se vselej pokažete vredni te ljubezni ! Bog poživi belo Ljubljano, taisti dan : našo Ljubljano ! Dne 11. julija 1893. Ivan Belè. Šolska poročila. A. Učiteljsko osobje. 1. Šolski voditelj: Andrej Žumer, stalni nadučitelj in voditelj (I. učno mesto), e. kr. okrajni šolski nadzornik in zastopnik učiteljstva v c. kr. mestnem šolskem svetu; razrednik I. b razreda, poučeval je vse predmete v tem razredu, 18 tedenskih ur. 2. Katehet: Mavrilij Šarabon, svetni duhovnik, stalni veroučitelj, poučeval je v vseli razredih verouk, 14 tedenskih ur. Razven lega je v poletnem času služil šolsko mašo in šolsko mladino pripravljal za sprejem sv. zakramentov. 3. Učitelji: Valentin Kummer, stalni učitelj (II. učno mesto), razrednik II. a razjeda, poučeval je v tem razredu vse predmete, lit tedenskih ur. Jožef Hai er, stalni učitelj (III. učno mesto), voditelj cerkvenega petja pri šolski maši, razrednik I. a razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete in petje v IV. b razredu, 19 tedenskih ur. Ivan Belč, stalni učitelj (IV. učno mesto), knjižničar in varuh zbirki učil, razrednik V. razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete, 25 tedenskih ur. Jožef Travnar, stalni učitelj (V. učno mesto), razrednik III. a razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete razven petja in telovadbe, 20 tedenskih ur. Jakob Furlan, stalni učitelj (VI. učno mesto), varuh zaloge ubožnih knjig, razrednik IV. a razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete, 2i tedenskih ur. Maks Josin, stalni učitelj (VII. učno mesto), razrednik IV. b razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete razven petja 23 tedenskih ur. Frančišek Jaklič, nam estui učitelj (na VIII. učnem mestu), razrednik Ul. b razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete in petje v III. a razredu, 24 tedenskih ur. Karol Javoršek, namestili učitelj, razrednik II. b razreda, poučeval je v tem razredu vse predmete in telovadbo v III. a razredu, 21 tedenskih ur. Šolski sluga: Frančišek Novak. B. Statistični pre- na konci šolskega leloi l’o narodnosti jo §3 S” Gfj Razrec III. a 55 IV. a IV. b 327 Si-IS I V primeri z I vlanskim le- I tom več (-)-) T * II ali manj (—) *) Černuče 2, Fužine i, Hrušica 1, Ježica 1, Mosto + 20 9, Solo 3, Šiška 16, Štepan. Vas 12, Tomačevo S, Vodmat 21, Zalog 1 • gle d učencev leta 1892./93 Za višji razred, oziroma za izpust je Šol, M S 3 S sl CŠ -dl 5. «n 150 1)8 74-78 0.65 ,81-68 Učne knjige v šolskem letu 1892 93. N i I . 5 g» g>rt[2 D rt -U - fj a: c o-cg S i2 05 C OOD N C ^ • ‘ Ì2 « J2 e - 6c S U oi> 'O rt ti ■sf-S aè ».= Eè *> « « o « 5 03 55 m . . g iu25 *5 .E ^ £ M a, — ?; o i. • : “ g* 53 rt ' do Z ~ 2 V) 02 5 o?° i.ScS r™ C h 3- iató > o 2 kS £ S,r = S -. £ ‘C C D u _c c c O L M ‘7 *S cT = ^ C2 o ^ -o ^ GO •N C d —* ^ ^ O-N ^60 HB 2 O ® 2 — --. •»; 33 'S S s d 5 5-n V 3 S Ò , ti ^ — 'P»'^ 02 Z s l.-d1,5 o? .5, c cc 32 ^ ^ |=Sg -«Ji-j o 3 'O e,- 2 « in* ui Ì/J "oj .£ £ J2 ‘U 4) rt _ rt Ud 03 SÙTÌ g rt£ V, '5* os 3 - ? ^ c m g>m ; « g o 1 ti '8 : s'a : rt ti ti h 0) »r- — -1^ ■u d e n » "Š-d = 4) 4) -a; rtfc ° 5 CZ) ti > ‘N L ' E r/j II: *N P «Q 4) S6 , ÌJ) C ™ c c S H O E*S3~ rti ce 5 £ c cu u ö 5 0/5» .5 ce rt s ti - E cJB ce .-p o m Z o ce i - c ^ Dti ^ -2 s s « * « >c- .c Jž a rt — "3 ''=* I '2 ^=>-tf O ^ 4) Z . *“ C -^ — o ‘O ^ 02 §>•5 0 22 ^ O -V) — A? rt ^ 1 "a* os i o.*! ^ «j >>6ti •• u 7 rt u. 'S-s" "* C^" N . "ti Q ^ 3ZLZ L "5 .- 5 9 »o ‘E rt o >3CQg ^ -H,rd g ^ .s£t2 °.. o 'a*, 02 ■Sa.* S £ ■§ GO - « & P E J2 Is??] »I«* 3 SooM i|i?1 ..- |s £-P . CS- .2 o »- a 1 D :3 DEI G> 5 "7 - ° (D S?”^ a^o ^ o« _r- ~ je o Jd D i C c 2ji O O rt ' O M 'C d 4) •- -o ^2 H rt3 s ti — ' rt ' ' » a 2 42 £ J2 oo '2U‘ V) CZ) 5 "E* ce 77 c ce > ?5 •2 ^ ^ cd N I .. . rt ' ti u ‘2 CT; :ti,^ o .E 5S S.« i'a = • »5 CJ r Ž^M 5 »3 I - =33 ^ _3a 2 ® -2,2 MjC #_; H Qi« S : L « j-r _. 3> s o I ;«s3" •= 2 s -' I = s2. & M 00 Id J »3 Sii ti u rt ^ -U 6Cq ^5 O rt rt ^ rt ce § .-.E O 4) £ C;‘8 . »o ti ^ rt -2^ 42 rt ^ M c - Vj ,N - w a; ^ -n —" «- C 3 :a"® "5 '5 &.2.. u|h=| ® 33 ^ ^ ' •E -g«odS 'S -Q ^ J2" i *5 vj . O CCI a. L. - rt ~>t) — ^ rt 1: »i On P 1> »o «-i co ^ H S . rt o c C o rt . 02 N kN CZ) rt M w .E 6 rt ti ^ Lv > 4) O O -P -P ó S •* c ò h % o "E .r, • • • - o :tia : 4) co - ti p . co :n 4) > -O 'ti I ."P* E E ‘N r > to 4) i ti - 1 = 5 « ®'Sg 4) tiß r* N m - - 4) rt 4) 00 ' "rt , ■ __ 'E* E ^i Tcjg .2ž, ^ « n rt "E ^ 3 S 7 s c/3 g rt . > -2 B ce N 2.8' L. L (J. Uredba pouka. Ves pouk je urejen v zmislu razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta od d né 11). velikega srpana 1885. 1. št. 1232. Porazdelitev učencev v posamezne razrede in oddelke, število učnih ur za posamezne predmete, učni smoter in razdelitev učne tvarine določuje „učni načrt za petrazredne ljudske šole, na katerih je drugi deželni jezik obvezen predmet“, kateri načrt se je objavil z razpisom deželnega ■šolskega sveta Kranjskega od dne 25. kimovca 188(5, št. 2431) ex 1884. I). Knjižnica. Otroška knjižnica za vsakdanje učence dobiva od mestne občine letne dotacije 22 gld. 50 kr., knjižnica za rokodelske učence in učiteljska knjižnica nimata stalnih dohodkov. Otroška knjižnica je štela koncem leta 1060 zvezkov (lani 1)45) : pomnožila se je deloma po nakupu, deloma po darovih za 115 zvezkov. Po nakupu so se pridobile : Hofmann-Funtek : Bog pomaga (4 izt.), Kako vzgaja usoda (4 izt.) ; Kar Bog stori, vse prav stori (4 izt.) ; Peter Prostak (4 izt.) ; Kosi : Zabavna knjižnica, II. zv. (4 izt.) ; Venček pravljic in pripovedek (4 izt.) ; Rutar : Slovenska zemlja (1 izt.) ; Slovenske Večernice 181)1 (2 izt.), 181)2 (3 izt.); Pomladni glasi, II. zv. (2 izt.), 111. zv. (2 izt.) ; Princ Evgenij (8 izt.) ; Cvetina Borograjska (4 izt.) ; Sv. Notburga (2 izt.); Vrtec 181)2 (1 izt.); Stanley v Afriki (0 izt.); Maksimilijan I., cesar mehikanski (4 izt.); Ljubezen do mamice ((> izt). Po darovih : A. Koblar : Zmaga pri Sisku (20 izt.) ; P. v. Rad ics : Zur Siegesfeier der Schlacht bei Sissek (10 izt.) ; Veseli otroci (1 izt.) ; Umek : Pesmi (1 izt.) ; Erjavec : Naše škodljive živali (1 izt.) ; Domače in tuje živali, I. zv. (1 izt.) ; Drobtinice (1 izt.) ; Reinelt : Lesebuch IL, III., iv., V. Theil (ìi 1 izt.) ; Heinrich II. Theil (1 izt.) ; Reinelt : Lesebuch für Bürgerschulen L, IL, 111. Theil (à 1 izt.); Tupetz: Bilder aus der Geschichte, L, IL, III. Theil (à 1 izt.); Gindely: Lehrbuch der Geschichte für Bürgerschulen, L, 11., 111. Theil (ii 1 izt.) ; Schindler : Naturlehre für Volksschulen (1 izt.). Knjige so darovali : Vsi. deželni odbor, sl. mestni magistrat, knjigarna Tempsky, g. vod. A. Žumer in učenci. Izposodilo se je 79 učencem 1003 knjige. Knjižnica za rokodelske učence šteje koncem leta 200, ona za učitelje pa 771 zvezkov. Knjižničar: Ivan Itvlč. E. Zbirka učil, s katero je združena stalna razstava. Zbirki so prirasla sledeča učila : K. Jansky v Tabru, 10 podob za nazorni nauk. J. Bittner v Pragi, posnetki : 1 čelada s šlemom, l oklep, 1 meč, I sulica, 1 buzdovan, I bojni cep, 2 bojna beta, 3 turške zastave, 1 turška sablja, 1 lok, 1 tulj s pušicami in drugo viteško in turško orožje. Soba s hišnim orodjem (modeli). Hölzel na Dunaji : 4 podobe za nazorni nauk. Zastava z avstrijskim in cesarskim grbom. Tabla za spoznavanje barv. K. Jansky, 5 stenskih podob za prirodopisni pouk. Podmašena čaplja. Načrt bitve pri Sisku (slikal uč. I. 1. strokovne šole J. Sirnik.) Podoba Andreja Turjaškega (risala uč. I. 1. strokovne šole Smitek). Slikana fotografija podobe bitve pri Sisku v muzeji. Podoba k narodni pesmi „Ravbar". Podoba k narodni pesmi „Lambergar in Pegam". (Zadnjih pet podob dar iz slavnostnega šotora ob tristoletnici zmage pri Sisku.) Zemljevid okolice ljubljanske. Svetilnica za fizikalične poskuse. K. Jansky, stenske table za pouk o pokončni pisavi. Winiker v Brnu, Schreibvorlagen. Šolski boben. Šolska trobenta. F. Zaloga ubožnih knjig. Ta zaloga se popolnjuje oziroma vzdržuje iz podpore c. kr. šolsko-knjižne zaloge na Dunaji, iz podpore knjigotržniee pl. Kleinmayr in Bambei'g v Ljubljani in Fr. Tempskega v Pragi in iz podpore kranjske hranilnice. Na konci toga šolskega leta je stanje te zaloge to-le : r c o M "c X > 0 « cfl z Mali katekizem I Kratki katekizem j Veliki katekizem Cti 1 'S. > n an Frančišek iz Trboj. Rudolf Karol iz Onega Vrba. Slapničar Janez s Sela. Šajn Peter iz St. Petra na Notranjskem Skrl Frančišek iz Ljubljane. Šušteršič Frančišek iz Šeničice. Vidmar Janez iz Ljubljane. Vrtačnik Pavel iz Ljubljane. Zalar Viktor iz Ljubljane. Zarnik Boris iz Ljubljane. Zupan Vinko iz Varaždina. Zupanc Ernest iz Krškega. IV. Ažman Ciril od Št. Jurija pri Kranj!. Ažman Budolf iz Kočevja. Babnik Frančišek s Fužin. Bajde Frančišek iz Hotiča Barle Gustav iz Podzemlja. Bergant Janez iz Komende. Bitenc Budolf iz Ljubljane. Božič Jožef iz Tacna. Borštnik Matija iz Šmartno. Budan Janez iz Ljubljane. Bukovnik Janez iz Ljubljane. Golnar Janez iz Stožic. (leliul Jakob iz Adergaza. One Avguštin iz Ljubljane. Dejak Jožef iz Nemške Vasi. Dolar Janez iz Želeč. Dolenec Gvidon iz Ljubljane. Dragar Frančišek od Sv. Helene. Frjančič Jožef iz Budanj. Gabrovšek Alojzij iz Gorenje Vasi. Gregorka Karol iz Ljubljane. Habe Jožef iz Št. Vida pri Vipavi. Hodnik Frančišek iz Logatca. Jezeršek Frančišek iz Ljubljane. Ježek Matej iz Gameljnov, Karlin Frančišek iz Škofje Loko. Klavžar Janez iz črnega Vrha. Klobučar Jožef iz Divače. Koželj Avguštin iz Št. Gotarda. Kralj Alojzij iz Višnje Gore. Kralj Anton iz Kamne Gorice. Lipovec Jožef iz Babnega Polja. Ljubič Alojzij iz Višnje Gore. b razred. Lončar Anton iz Prapreč. Macoratti Frančišek iz Ljubljane. Mali Budolf iz Ljubljane. Martinčič Friderik iz Kostanjevice Mazi Frančišek iz Borovnice. Nežič Frančišek iz Ljubljane. Oblak Janez od Sv. Gregorja. Oselj Andrej iz Dragočanja. Pavšič Frančišek iz Ljubljane. Petrič, Frančišek iz Selščeka. Pretnar Jožef iz Podbrezja. Prijatelj Janez iz Ljubljane. Prijatelj Vladimir iz Budolfovega. Princ Mihael iz Kamne Gorice. Pukelstein Mihael iz Ljubljano. Beinhart Luka iz Železnikov. Bus Jakob iz Brež. Bus Viktor iz Matenje Vasi. Skala Matevž iz Ljubnega. Srša Frančišek iz Gorenjega Tuhinja Svetlič Vinko iz Ljubljane. Šega Leopold iz Banjaluke. Tomazin Frančišek iz Ljubljano. Tomšič Janez in Borovnice. Tosti Avguštin iz Trsta. Trdina Janez iz Domžal. Verbič Frančišek iz Mengša. Vidrih Jernej iz Dobrepolj. Zagradnik Janez iz Šiške. Završnik Janez iz Gornjega Tuhinja. Zupančič Valentin iz Most. Žagar Frančišek iz Stranj. V. razred. Bukovnik Vinko iz Ljubljane. Blaž Frančišek iz Senožet. Gtemenz Jožef izL jubljane. Glemenz Ludovik iz Ljubljane. Dimic Janez iz Ljubljane. Drašček Anton iz Ljubljane. Hočevar Janez iz Logatca. 1. oddelek. Kavčič Frančišek iz Ljubljane Kilar Anton iz Tržiča. Köchler Alojzij iz Ljubljane. Kuhelj K uro 1 iz Ljubljane. Kunaver Jožef iz Ljubljane. Magister Hinko iz Ljubljane. Mahnič Budolf iz Ljubljane. Merala Ferdinand iz Ljubljane. Novak Alojzij iz Trnovega pri Bistrici. Perne Viktor iz Ljubljane. Pogačar Frančišek iz Kranja. Begali Janez iz Ljubljane. Retnžgar Ernest iz Most. Bobnimo» Viktor iz Ljubljane. Sedej Frnčišek iz Ljubljano. Sluga Avguštin iz Šiške. Sovinec Frančišek iz Ljubljane. Stele Jurij iz Ljubljane. St.cyer Frančišek iz Ljubljane. Smuč Karol z Dunaja. Strekelj Janez iz Ljubljane. Vahtar Karol iz Ljubljane. Gluhonem privatisi: Črnč Anton iz Ljubljane. 11. oddelek. Brian Ludovik iz Javorja na Dolenjskem, (irne Frančišek iz Stepanje Vasi. Droll Jožef iz Ljubljane. Engelmann Vinko iz Starega Trga. Fattur Miroslav s Sela pri Brežicah. Gorjup Jožef iz Unca. Hauptmann Viktor iz Ljubljane. Holeček Pavel iz Spodnje Šiško. Janežič Anton iz Ljubljane. Kobal Viljem iz Ljubljune, Kralj Frančišek iz Krope. Krek Alojzij iz Smlednika. Langof Frančišek iz Ljubljane. Meden Frančišek iz Ljubljane. Mulaček Frančišek iz Ljubljane. Peterca Janez iz Ljubljane. Podkrajšek Karol iz Ljubljane. Puppis Leopold iz Logatca. Beyer Bogomir iz Kostanjevica. Bozman Edvin iz Ljubljano. Starin Viktor iz Ljubljane. Stupica Konrad iz Ljubljane. Udouzh Miha iz Ljubljane. IV. Obrtna pripravljalna šola. A. Uredba šole. Z ljudsko šolo je bila v zvezi obrtna pripravljalna šola za take roko-dclčičc, ki niso dosti poučeni, da bi obiskovali obrtno nadaljevalno šolo, ki je v zvezi z državno višjo realko, ki se pa morajo vender toliko izobrazili, da morejo v imenovano nadaljevalno šolo prestopiti ali pa na podstavi znanja, ki so si ga v pripravljalni šoli pridobili, po prest a ni li učnih letih se obrtnega učenja oprostiti. Šolsko leto se je pričelo d né 18. ki m ovca 1892. leta, končalo pa se je dné 9. malega srpana 1893. leta. Poučevalo se je v dveh oddelkih po 5 tedenskih ur in sicer v torkih in petkih od '/a 8. do '/a 9. ure zvečer in v nedeljah od 9. do 12. ure dopoludne. Razven teh ur so se rokodelčiči obeh oddelkov skupaj poučevali v verslvu ob nedeljah popoludne po župnijskih skupinah, ker se jo v tem šolskem letu poučeval verouk v vsaki župniji posebej. Poučevalo se je v ljudsko-šolskih predmetih s posebnim ozirom na obrtni stan. B. Učiteljsko osobje. Andrej Žumer, voditelj šole. Jožef Maier je poučeval vse predmete v I. oddelku po 5 tedenskih ur. Jakob Furlan je poučeval vse predmete v II. oddelku po 5 tedenskih ur. C. Učne knjige. I. oddelek. Učni jezik: A. Praprotnikov slovenski abecednik, M. Gerber 20 kr. Četrto berilo za občne ljudske in nadaljevalne šole. P. Končnik. 1888, c. kr. šolsko-knjižna zaloga, 60 kr. Nemški jezik: Slovensko-nemška začetnica za občne ljudske šole, Ivan Miklošič, 1889, c. kr. šolsko-knjižna zaloga, 20 kr. Računstvo: Tretja računica, dr. Fr. vitez Močnik, 1891, c. kr. šolsko-knjižna zaloga, 13 kr. (za učitelja). II. oddelek. Učni jezik: Berilo glej I. oddelek ! Nemški jezik: Lehr- und Lesebuch für Schüler der gewerblichen Vorbereitungs- und Fortbildungsschulen, 1884-, Karl Graeser, 54 kr. Računst vo: Četrta računica, dr. Fr. vitez Močnik, 1891, c. kr. šolsko-knjižna zaloga, 16 kr. (za učitelja). C. Statistični pregled učencev. n) Po Številu. Od- delek Število učencev 18./IX. 189-2 Med letom jih je Število učencev 9./VII. 1893 Starost Vera Po narodnosti je Stanuje jih Šolo jih je obiskovalo vstopilo izostalo umrlo 12—13 let 13-14 let nad 14 let rimsko-kato- liška Slovencev Nemcev v Ljubljani zunaj Ljubljane prav pridno pridno manj pridno J zanikamo i. 59 29 20 — 62 — 0 82 88 88 — 78 10 00 18 9 11 ii. 01 at 28 — 04 — 4 88 92 90 2 81 11 70 14 4 4 Skupaj 1-20 00 54 — 120 - 10 170 180 178 2 I 159 21 130 32 13 . °/o 1- — — - — — 100 99 1 88 12 72',» 1 7*77 7'su 2'77 Opomnja bu Ou D. P- n D. Začetek šolskega leta 1893./94. Šolsko loto 1893./91. se prične z vpisovanjem dne 24. kimovca 1893. 1. V Ljubljani d né 15. malega srpana 1893. Voditelj. E. Imenik učencev.*) I. oddelek. Ahlin Janez iz Jerove Vasi. Anžič Jožef iz Škofeljce, Ažman Janez iz Kamnika. (Ažman Lovro iz Mošenj. Lahni k Janez iz Malega Vrha. (Baloh Matija z Breznice. Bajec Janez iz Vipave. Benčina Ivan od M. D. v Polji. Bučar Jakob iz Stepanje Vasi. Cerar Janez iz Škocijana pri Brdu. Cirk Frančišek iz Ljubljane. (Ciuha Andrej iz Gameljnov. Crnè Janez z Dvora. Crnè Jožef' iz Stepanje Vasi. Cežar Janez iz Mošenj. Dodič Janez iz Most. Dolinar Valentin iz Št. Vida nad Ljubljano. (Ferkov Janez iz Podmolnika. (Finžgar Gregor iz Mošenj. (Fugec Janez iz Kamnika. Gorišek Jožef s Sela. Gradišar Frančišek iz Stepanje Vasi. Gubanec Frančišek iz Vodic. Hlebš Robert iz Ljubljane. Hodnik Janez iz Ljubljane. (Hočevar Frančišek iz Hrušice. Hrovat Anton z Dobrave pri Radovljici. Iglič Jožef z Vrholj pri Brdu. Jakoš Luka iz Kresnic. Janša Lorene z Brezij. (Japelj Jožef iz Bevk. Jerala Frančišek iz Ljubljane. Jeretina Janez iz Rafolč. Jeiinec Frančišek iz Kosez. Jerinec Jernej iz Vodic. Jurgele Lorene iz Mošenj. (Justin Simon iz Ljubljane. Kajdiž Frančišek z Breznice. Kerničar Frančišek iz Go rij. Kordež Matija iz Globokega. Kos Jožef iz Stepanje Vasi. Kovač Janez iz Iške Loke. Kregar Karol iz Ljubljane. Križnar Pavel iz Poljan. Krištofus Anton iz Stepanje Vasi. Krošelj Frančišek iz Pečke pri Slov. Bistrici. (Kruleč Frančišek iz Ljubljane. Lukman Frančišek s Krtine. Mihelič Frančišek iz Mošenj. Miklavec Matija iz Dobrunj. Moder Janez s Sela. (Modic Jožef z Vrbljen pri Igu. Modic Martin iz Iške Loke. Mulej Alojzij iz Begunj Noč Lorene iz Most. Nučič Jožef iz Šmarjete. Oblak Fiančišek iz Rateč. Osterman Anton iz Mokronoga. Pavlič Matija iz Matenje pri Igu. (Pavlin Peter iz Št. Vida nad Ljubljano. Pavšek Frančišek iz Ljubljane. Pečnikar Frančišek iz Pšate. Pirc Jakob iz Rudnika. Pogačar Jožef iz Hrušice. Pogačar Miha iz Hrušice. Prijatelj Frančišek iz Mokronoga. Prošek Matija z Dolskega. (Rabič Frančišek iz Mojstrane. Radi voj Jožef iz Reke. Repar Janez z Iga. Repinec Nikolaj iz Boh. Bistrice. Rode Frančišek od D. M. v Polji. (Slajko Frančišek iz Šiške. Snoj Frančišek iz Matenje pri Igu. Stančič Frančišek iz Vrem. Sumrak Ignacij iz Škofje Loke. (Šari Janez iz Begunj. Šemrov Jernej iz Ljubljane. Škander Alojzij iz Šiške. Škander Jožef iz Šiške. Štrukelj Frančišek iz Dravelj. (Švara Rudolf iz Komna. Tomažič Frančišek iz Ljubljane. Traven Gašper iz Kamnika. Tripla! Janez z Breznice. Valant Anton iz Zasp. Žagar Martin iz Iške Vasi. (Žnidar Pavel iz Boh. Bistrice. II. oddelek. (Allmann Jožef iz Ljubljane. Berčič Valentin iz Ljubljane. (Bizjak Anton s Trate. (Bizjak Janez s Trate. (Bricelj Janez iz Ljubljane. Brtoncelj Gašpar iz Godešič. (Budan Anton iz Ljubljane. Capuder Janez iz Vošič. Cvirn Avguštin iz Kranja. Črne Karol iz Ljubljane. , Dolinar Frančišek iz Št. Vida. Dolžan Frančišek iz Gline. Dr mota Janez iz Loke. Eržen Frančišek iz Podgore. *) Oklepaj pomeni, da je učenec med letom dobil spričevalo in se je rokodelskega pouka oprostil. (Finz Adalbert iz Trebnjega. Gabrič Jakob iz Kranja. (Giuletti Frančišek iz Šiške. (Gogala Frančišek iz Vevč. (Gradišar Frančišek iz Ljubljane. Gregorka Frančišek iz Ljubljane. Guzelj Blaž iz Hotavelj. Hartmann Oto iz Bregenza. (Hren Janez iz Žužemberka. Jakopič Jurij iz Ljubljane. Jama Frančišek iz Št. Vida. Janežič Avguštin iz Ljubljane. (Janežič Frančišek iz Šmarija. Jankar Tomaž iz Ljubljane. Janše Janez iz Ljubljane. (Jelovšek Karol iz Reke. Jezeršek Anton iz Ljubljane. Juvan Jožef iz Most. Kalan Janez iz Kranja. Kikelj Matija iz Iške Loke. Kobav Vencel iz Idrije. Kravos Janez iz Ajdovščine. Kremžar Anton iz Št. Vida. (Kremžar Jožef iz Št. Vida. Krinavner Matija z Laz. K ruševec Frančišek iz Podgore. Lampič Janez iz Šiške. Lavrin Frančišek iz Ljubljane. Letnar Frančišek iz Kamnika. (Maček Jožef iz Ljubljane. Matičič Janez iz Kamnika. Mlakar Karol iz Trsta. Mozetič Frančišek iz Ljubljane. Mrhar Jožef iz Šiške. (Muhovec Janez iz Mošenj. (Naglič Janez iz Ljubljane. Novak Frančišek iz Peržan. Novak Frančišek iz Šiške. Omejec Frančišek iz Žapuž. Palčič Janez z Vrhnike. Pavšek Maks iz Ljubljane. Petrič Frančišek z Vrliolj. Pikuš Valentin iz Loke. Pirc Anton iz Trsta. (Polc Frančišek iz Št. Hipolita (Niž. Avstr.). Presetnik Frančišek iz Ljubljane. (Prosen Feliks iz Ajdovščine. Rakuš Albin iz Ljubljane. (Ramovš Frančišek iz Most. Remigar Janez iz Most. Schwarz Arnold z Dunaja. Sovinec Jožef iz Ljubljane. Si čnik Janez iz Vodmata. Stari Engelbert iz Krškega. (Strle Frančišek iz Ljubljane. Surman Anton iz Borovnice. Svelšak Jožef iz Loke. Šetina Anton iz Šiške. (Škrjanec Frančišek iz Šiške. Šli ber Janez iz Krope. Štebernik Jakob iz Ljubljano. (Štepic Janez iz Ljubljane. (Štrukelj Frančišek iz Ljubljane. (Štupica Milan iz Ljubljane. Tomc Janez iz Ljubljane. Triller Janez iz Loke. (Vahtar Anton iz Ljubljane. Vahtar Milan iz Ljubljane. Vovk Frančišek z Gline. Vrhovec Janez iz Ljubljane. (Vute Alojzij od D. M. v Polji. Winter Maks iz Ljubljane. (Zabavnik Frančišek iz Kosez. (Zabivnik Frančišek iz Ljubljane. Zakotnik Andrej iz Ljubljane. Zor Janez iz Šiške. Zrimšek Janez iz Dobrunj. Žigon Janez iz Ajdovščine. ......: - 'vä&ÄF1' ' ' iS-V, K ČS D 467/1892/93 9011817 COBISS