JP O p 1 S 1» Iz Litijskega Okraja. Kakor je bilo uže naznanjeno, imelo je učiteljstvo našega okraja v 2. dan oktobra t. 1. običajno letno konferencijo. Došlo je vse učiteljstvo (34), kar je c. kr. okrajni nadzornik g. baron Taufferer v nagovoru z veseljem konstatiral, češ, da se mu je to v teku 12. let le letos prigodilo. Namestnikom je imenoval g. Plhaka, a zapisnikarjem sta bila voljena g. Škrbinec in gspdč. Dolinar-jeva. Ker je g. nadzornik večino napak popravil pri dotičnih šolah, je to točko skrčil. Se splošnim uspehom je bil zelo zadovoljen, a pri posamnih predmetih hudo grajal. Posebno dolgo se je mudil pri slovenščini, kajti po njegovi izjavi se ta predmet vse premalo goji, zlasti uči se premalo slovnice. Grajal je pa samo jednorazrednice. Pritrditi bi mn moral, da je temu res tako, a le čudno se mi dozdeva, da so le jednorazrednice v tem prizadete, kajti, ako smem po sluhu soditi, bilo bi i pri kaki večrazrednici več želeti. V računstvu naj se krog 1—100 temeljiteje razpravlja, ker se učitelji višjih oddelkov pritožujejo, da morajo, ako hočejo kaj doseči, vedno znova začenjati. Vsaj je to menda v vsakem slučaji neizogibno potrebno. — V zgodovini in zemIjepisji naj se goji patrijotizem. 0 telovadbi in petji ni nič opazil. Tem opazkam sledil je izvrstni slavnostni govor g. Črnologarja, kakoršnega naj bi govoril učitelj svojim učencem o priliki praznovanja 401etnega vladanja našega presvetlega cesarja. Iz vsega govora se je pa spoznalo, da je g. poročevalec zgodovinar. Kakor je minula ta točka brez razprave, toliko živahneje je bila pa pri naslednej točki. G. Zajec je govoril o šolskih zamudah: Kako naj bi se jednakomerno ravnalo; stori li krajni šolski svet svojo dolžnost in kako vplivajo župnije brez šol na šolski obisk šolskih občin? G. poročevalec razpravljal je vse to strogo po postavah in silil na to, da se vse po črkah izpolnuje. Akoravno se mu ne more v tej zadevi nič oporekati, vender sta gg. Adlešič in Toman dokazovala, da se i z dobroto nekaj doseže iu podpirala to se svojimi izkušnjami. Sploh pa mislim o tem še posebej kaj izpregovoriti. — Pri zadnji točki opomnil je g. poročevalec naša zastopnika, da se i brezšolnim krajem šole ustanove. G. Cepuder mu je odgovoril, da sta pač vedno na to delala, a radi neugodnih okolištin nista mogla več doseči, sicer se je pa vsako leto kaka šola odprla. G. Zajec mu je 8icer to pritrdil, a se izrekel, da bi se morale šole bolj primerno ustanavljati ko na sv. Gori. — Naj o tej šoli kaj več izpregovorim. Zavarovati se pa moram uže naprej, da nečem nikogar žaliti, kajti prizadeti ne bodo tega brali. Povedal bi lehko vs>e, a ravno v sedanjih razmerah ne morem in nečem. Torej sv. Gora 849 m nad morjem, 600 in nad železniškim tirom ima razven cerkve, župnijske hiše in cerkovnijo sedaj i šolo. Najbližja hiša je oddaljena '/4 >n bližnja vas pa '/2 ure- To je pač posebnest, katere ne najdeš z lepa. Zadnje poročilo: Kako more učitelj vplivati na spodobno vedenje svojih učencev v šoli in izven šole? brala je gspdč. Kronabethvogel-nova in je svojo nalogo prav dobro rešila. Samo to se mi čudno dozdeva, zakaj se gspdč. učiteljice rade slovenščini izogibajo. Knjižnični odbor objavlja, da je knjižnica imela 153 gld. 46 kr. dohodka, a prebitkn 80 gld. 91 '/<j kr., ker se je hranilo za opis našega glavarstva, kateri pa, žal, še ni dovršen. Ustanovi se novi odbor: gg. Adlešič, Cepuder (predsednik), Janowsky, Škrbinec, Toman (knjižničar) in Zajec. V stalnem odboru so vsled nasveta ostali prejšuji: gg. Cepuder, Janowsky, Gros, Škrbinec in Zajec. Zadnja točka bila je volitev zastopnikov v okrajni šolski svet, izvoljen je bil g. Cepudei1 s 30 glasi in g. Kovač v ožjej volitvi proti g. Škrbincu s 17 glasi (2 listka sta bila prazna). Ker se je g. Gros radovoljno odpovedal zastopništvu, vsled želje Zatiškega kraja učiteljev in radi tega ni bil zopet zastopnikom voljen, mu je izrekel g. Toman v imenu vseh učiteljev najlepšo zaupnico in presrčno zahvalo za njegov dosedanji 61etni trud, čemur je vse učiteljstvo r<idostno pritrjevalo. Vem, da čudežev pač ne more nikdo delati, vender prosim naša zastopnika naj delujeta na to, da se i po drugih krajih kakor Sava, Polšnik i. t. d. kaj stori za šolstvo. Kdor trka, temu odpro! Ko se jo g. nadzornik zabvalil vsem udeležencem, zlasti še gg. poročevalcem in sklenil sejo s trikratnim slava na presvetlega cesarja, zahvalil se mu je g. Gros za njegovo nepristranost. Potem smo šli še telo okrepčat. I tu je vladala nekaka dosedaj nepoznana vzajemnost. Prvi se oglasi g. Cepuder in napije v kratkih a izbranih besedah presv. cesarju. Živio- in slavaklici so zagromeli po sobani ter zapeli smo navdušeni cesarsko pesen. Napivalo se je i g. glavarju in g. nadzorniku, katera gg. pač vse učiteljstvo ljubi in spoštuje. Slišali srao i izborno petje, posebno presenečil me je Nedvedov »Nazaj v planinski raj!« Peli so ga oni, katere je g. Nedved pred 2 leti sam naučil. Tako smo preživeli prav veselo in prijateljsko ves dan, in zabilježiti morem, da je bila to prva konferencija, katero more Litijskega okraja učiteljstvo v belo knjigo zabilježiti. Novoustanovljeni slogi pa kličem: Živela! Iz Boštailja. Slavno društvo »Narodna Šola« v Ljubljani je blagovolila mnogo raznoterega šolskega blaga ubogim učencem tukajšnje dvorazredne šole brezplačno podariti. Za ta blagodušni dar izreka v imenu obdarovane šolske mladine najprisrčnejšo zahvalo o. Spetzler, nadučitelj. Iz Sežaiie. Učiteljsko društvo za Sežanski okraj bode zborovalo v Sežani dne 18. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoludne. Dnevni red: 1. Veriflkovanje zapisnika; 2. Nazorni nauk v II. razredu; 3. Predavanje 0 šolskih vrteh; 4. Poročilo glede zaveze slovenskega učiteljstva; 5. Kazni nasveti. Odbor. Od Št. Jakoba ob Savi. V 23. dan septembra t. 1. obhajali smo pri nas slavnost v proslavo 401etnega vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Uže prešnji večer razlegalo se je slovesno streljanje in zvonenje. — V nedeljo ob 10. uri bila je slovesna sv. maša, katero je pel častiti gospod Anton Keržič, nunski katehet iz Ljubljane. Po cerkvenem opravilu šli smo s šolsko mladino h krasno ovenčani lipi, katera se je v stalni spomin te slavnosti prešnji dan zasadila. Tu so šolarji deklamovali in peli. Tudi blagorodni c. kr. okrajni glavar gospod Junez Mahkot, kateri nas je počastil in k nam prišel, govoril je prav ganljive besede starišem in otrokom. Razdelilo se je potem učencem in učenkam 100 iztisov »Naš cesar« in mnogo štruc. — Popoludne po litanijah zbrali smo se zopet pri »cesar Franc Jožefovi« lipi. Tii je učitelj otrokom razlagal v jedernatih besedah pomen današnje slavnosti. Potem je bila ljudska veselica na »Petračevem« vrtu z godbo, otroško igro in s prosto zabavo. Šolarji so dobili kruha in vina. Dolgo, dolgo bode otrokom in odraslim ta radosten dan ostal v spominu. R. Ziegler. Iz Ljubljauske okolice. (Konec.) Med letom bila je gospdč. učiteljica premeščena iz Dobrove v Kropo; njeno mesto podeljeno bilo je pa izprašanemu uuiteljskemu kandidatu in bivšemu suplentu na vadnici c. kr. učiteljižča Ljubljanskega g. Štef. Piimožiču. Učitelj L. Subadobnik v Šmartinem pod Šmarijno Goro bil je upokojen; njegovo mesto podnljeno bilo je učitelju g. J. Črnagoju. Piimož Ušeničnik nadučitelj Ižanski je umrl. Večni mir in pokoj prahu njegovemu, duši pa nebeški raj! Šolska poslopja so sploh v dobrem, nekaj tudi v prav dobrem stanu; le na treh krajih taista svojemu namenu ne zadostujejo. Tudi v tem obziru se je v pretečenih letih precej zboljšalo, če tudi ne ravno povsod. Šolska hiša bi morala uže po svoji vzunanjosti se od drugih po snagi in čednosti odlikovati. Voditelji šol naj v tem obziru vplivajo na krajne šolske svete, jim vsako pomanjkljivost sproti javijo, da se tako vsaka reparatura sproti, gotoveje in tudi z manjšimi troški dožene in izgotovi. Prezračevanju šolskih sob naj se nekoliko več skrbi posveti. Šolska oprava je na 7 šolah prav dobra, na 15 dobra, na 3 zadostna in na 2 pa nezadostna. Prav stare klopi so na 9, popolno nove pa na 3 šolah. Šolska voditeljstva naj vplivajo na to, da se stare, nevkretne klopi odstranijo in z novimi sedanjimi zahtevam primernimi nadomeste. Želeti bi bilo, da bi se povsod za uCne pripomočke posebne, a za šolske knjižnice tudi posebne omare nahajale, kakor to ministerski razglas zahteva. — Pri nekaterih šolah potrebno je šolske table z barvo na novo nategniti ali prebarvati, kar se more najsigurneje med velikimi počitnicami dognati. Z učnimi pripomočki preskrbljenih je v tem okraji 6 šol prav dobro, 9 šol dobro, 9 šol zadostno in 3 šole nezadostno. Prirodopisne zbirke se preveč pogrešajo, kar je tudi glavni vzrok, da se je iz tega predmeta primeroma le bolj skromni napredek dosegel. Šolske knjižnice ukoristujejo se prernalo. Dobra vzpodbudna knjiga je prav važen pripomoček za duševno in moraliono naobražbo. Ob izposojevanji knjig iz šolskih knjižnic treba je pedagogično postopati; pri tem trcba se je ozirati na otrokovo naobraženost in njegovo individualiteto ter na krajne razmere, katere ga obdajajo. Šolski voditelji naj na to vplivajo, da se slednje leto pri vsaki šoli kak primerni znesek za nakup bukvarničnih knjig v šolski proračun postavi. Osobito bi se pa ne smelo pri nobeni šoli več pogrešati »Vrteca« in pa »Kmetovalca« s prilogo »Vrtnar«. Na rednih šolah bilo je za šolo zadosta starih 6115, na šolah za silo pa 422, torej vsega vkup 6537 otrok. Od teh obiskovalo je redne šole v domačem okraji 4003 otroci; 16 bilo jih je na srednjih, 17 pa v privatnih šolah; 3 otroci bili so pa na domu poučevani. Torej je redne šole obiskovalo vsega vkup 4939 otrok ali 76^ od vseh. Od drugih ostalih 1598 otrok obiskovalo je šole za silo 314, v drugih okrajih poučevanili je bilo 252 otrok; 501 otroka je pa c. kr. okrajni šolski svet bil iz postavnih vzrokov šolskega obiska oprostil. Tedaj bilo je v tem okraji 1067 otrok, kateri niso brez opravičenih vzrokov redne šole obiskovali. Drugih 531 otrok, kateri niso bili nikjer poučevani, bili so sploh od šolskih krajev tako oddaljeni, da se jih ni moglo v šolo siliti. Šolsko obiskovanje bilo je zavoljo epidemičnih bolezni, katere so med šolskim letom v tem okraji izredno hudo razsajale, neredno. Več šol moralo se je radi tega rednemu pouku na 1, 2, da celo na 3 mesece zapreti. Veliko šolskih otrok pobrala je nemila smrt. Šolska disciplina bila je dobra, (tii in tam tudi prav dobra), le na dveh šolah primerilo se je, da učitelj celo med poukom miru, reda in pazljivosti pri otrocih ohraniti in vzdržati ni mogel. Vzrok temu bil je pa nemikaven in suhoparen pouk. Da bi otroci med poukom roke z vskliki: »jaz, jaz« itd. kvišku vzdigovali, ne sme se v šoli trpeti. Vkupni govor (govor v koru) naj bode bolj tib, a posamezni odgovori naj bodo bolj glasni. Obnašanje otrok zunaj šole bilo je sploh lepo. Šola naj otroke v lepovedne in uljudne ljudi vzgoja. Ob vstopu učitelja v šolsko sobo naj vsakikrat vsi otroci lepo aiirno vstanejo in ga lepo pozdravijo; isto ima se zgoditi, kadar on iz šolske sobe odhaja. Uradni spisi bili so sploh v dobretn redu; brez vsakih pomanjkljivosti pa tudi pri teh ni bilo. Na nekaterih šolah bil je v šolski matriki »vkupni pregled« neizvršen. Ti pregledi morajo se vsako leto zadnji čas ob koncu I. četrtletja v red spraviti in pravilno izgotoviti. V tednik zapisuje naj se le ona tvarina, katera se je v šoli z mladino tudi resnično obravnavala in prebavila. Tudi ni pravilno, v tednik samo število obravnavanih berilnih vaj (brez njihovega naslova) vpisovati. Več učiteljev tega okraja tudi letos še ni podrobnega učnega črteža spisovalo. Pri nekaterih šolah pogrešal se je izposojevalni zapisuik o šolskih knjižnicah popolno: znamenje, da se na takih šolah tudi knjige izposojevale niso. Take zapisnike predpisuje § 10. reda o ljudskošolskih knjižnicah. TJradni spisi spisujejo naj se čedno z dobro, črno tinto; tudi njihova zunanja oblika naj bode lepa in čedna. Šotskib vrtov bilo jo v tem okniji letos 19; na 16 vrtih podueevalo se je v sadjarstvu in zelenjadoreji, na 3 pa. saino v sadjarstvu. V vseh teh gol.-Jrih vrtih nahajalo se je 8845 divjačkov, 134 stalnih (maternih) dreves in pa 6456 požlahtnječkov; poleg tega bilo je v njib še 30 brajd in ]ia 21 panjev čebel, katerib število se je pa po rojih gotovo uže podvojilo. Iz šolskih vrtov razdoljenih bilo je med obOinarje 680 dvolutnih divjakov in pa 305 požUihtnjonili dievesec. V teku zime in pieteeene vz| omladi požlabtnili so učitclji s pomočjo učcncev svojih v tein okraji 3010 drevesec. Šolslri vtti naj bodo vzgledni; malomarno obdelovan in zaiiemarjen šolski vrt je učitelju v veliko sramoto. Kuko naj se žolski vrt pravilno in redno obdeluje, pouče učitelja sledeči spisi: listič »Vrtnar«, »Ovočarstvo I. del« (spisal vodja Rihard Dolenec), »Vrtnarstvo« (G. Pirčevo) in Langauer-jevi »Dei- Schulgarten«. Iztned predpisanih predmetov se le v telovadbi in ženskih roenih delib na vseh šolab tega okraja ni poučevalo. Za ročna dela naj voditelji dotičnih šol prcskrbe v to sposobnih priviitnili oseb, kiitorim bode potem za tiud pri tem pouku primenia denaniii nagrada v delež. Tflovadnice se splob pogrešajo; pri vsem tem n;ij se pa vsaj v šolskih sobah telovadi, in to, kjer drugače tnogoče ni, po manjšib oddelkib ali grupah. Telovadba naj so pod nikakoršnimi pogoji ne zanpinarja; važna je tako dobro v telesno, kakor i daševno krepilo mladine, kar je uže Pestalozzi poudnrjal in priznaval. Učni us[tehi bili so z malimi izjomami ugodni in povoljni, to je, kolikor se je moglo doseči ob tako neugodnih razmerah, kot bile so letos v tem okraji. — Sklepčno priporoča gospod predsednik nazočim prav toplo, da naj se v poklicu svojem tudi dalje pridno izobražujejo in povsod uzorno obnašajo, ker le resnično in stvarno izvežban učitelj v svojcm pnklicu more učence svoje koristno in temeljito poučevati in le učitelj, katerega obnašanje je vsestransko neomadeževano, more lepoveiine učence in učenke tudi v take z uspehom vzgojevati. K 3. točki dnevnega reda bili so referenti gg. učitelja Miirn in Pin ter gospdč. učiteljica Pour; k 4. točki pa gg. učitelja Bnjec in Miillner ter gospdč. Wruss. Vsi polnonaslovljeni referenti in referentinji so svojo nalogo knj častno in v splošno pobvalo rešili. (Dotični referati slede deloma uredništvu »Uč. Tovariša« v prepisih) v povoljno uporabo.*) K 5. točki dnevnega reda določilo se je vzajenmo, da se bodu tudi v bodočem šolskem letu po šolah tega okraja rabile vse one učne knjige, katere rabile so se pri pouku v pretečenem šolskem letu. Le na 3- in 4razrednicah vpeljati ima se za nemški pouk »T. nemška slovnica«, katero sta izdala Eazinger-Žumer. K 6. točki dnevnega reda poroča g. Adamič o stanu okrajne učiteljske bukvarnice in njenib računih. (Ta poročila slede v prepisih). Pregledovalcema ničunov odbrana bila sta gospoda Borstnik in Punčuh, katera sta račune koj pregledala in tudi odobrila. K tej tučki poroča dalje referent g. Govekar nekako tako-le: Sestavil sem zapisnik onili slovenskih knjižic, katere so v naobražbo mladine namenjene. Ako se zahteva, ta zapisnik prečitam, če se pa določi, bode se ta zapisnik vsera šolam litografovan duposlal. Zadnji nasvet obvelja. Gospod c. k. okrajni glavar prostovoljno dovoli, da se bode ta zapisnik pri c. k. okrajnein šolskem svetu litografoval. Potem nadaljuje gospod referent: Pri razsojevanji, ali je kaka knjiga za mladino tudi primerna, ali no, ne more in ne sme se na časniška priporočila kaj prida dižati in jim verjeti. V dokaz temu naj le navedem delce: »Kakoršno delo, tako plačilo«; to je knjižica, katera se ,je po časnikih kot popolno primerna za mladino kaj toplo priporočala. Dovoljujem si na kratko zapopadek te knjižice navesti; taki-le je: Nek učitelj, kateri bil je sploh kot pobožni mož na glasu, postane lovski (zverinski) tat, ustreli gozdarskega pomagača ter poskuša tudi gozdarja samega umoriti. Spoznalo se ga je in vjelo, ko je ravno nekega dečka vtopiti hotel; bil je zaprt iu se v kehi sam — umoril. — Ali se sme taka knjiga mladini v roke dajati? Je li tako berilo za njeno naobra/.bo primerno? Si bode učitelj pri mlitdini, katera take spise čita, mogel šo neomadeževano ime ohraniti in si spoštovanje pri njej zagotoviti? Odgovori si vsakdo sam lehko. — Dubro bilo bi založnika opozoriti, da enakih spisov v prihodnje več v zalogo in posledici tudi v tisk n« vzprejema. K točki 7. objavi načelnik okrajne učiteljske knjižnico sledeče: G^spod Vagaja prepušča naši knjižnici po '/.•-'u znižani ceni sledeče knjige: Magcr Johannes, »Padagogisches Jahrbnch«; Cassau, »Friedrich F iibel und die Piidagogik des Kindergartcns« ; Močnik, »Guometrische Formenlehre in der Volksschule«; Adam, »Der Recbenlebrer« ; Adam, »Der Eechenschuler« ; Benda, »Der katho- *) Hvala! Uredn. lische Dnteniclit in der Volksschule«; Hausmann, »Das Turnen in der Volksschule«; Albrecht, »Stenograpbie I, und II. Curs«; »Stenogniphiscbe Bliitter« ; Legat, Maliats Franz »Sprachlehre« ; Heinricb, »Die deutsclie Ortograpbie«; »Gesetze und Verordnungen liber das Volksschuhvesen und die zusammenliiingenden Materien«; »Vives ausgewilhlte Schriften«; Frobel, »Uber Meiischencrziebung«; Boss, »Die Erzieliungskunst in der Fumilie« ; Jakotot, »Der Universalunterricht«; »Vollstiindiges Ortschaften - Verzeicbnis« ; »Die osterr. arktische Beobacbtungsstation auf Jan Mayen« ; VVieland, »Agathon«. Vseh teb 19 knjig piepusti nuditelj knjižnici za 24 gld. 95 kr.; naj bi se torej kupile. Konferenca tennu nakupu soglasno pritrdi. Gospod Gregorin nasvetuje, da naj se spisi Jurčičevi in Levstikovi za bukvuruico nakupijo; nasvet bil je soglasno vzprejet. Gospod nadzornik priporoča v nakup »Letnik pedagogičnega društva Krškega«. Vzprejme se. K točki 8. nasvetuje gosp. okrajni šolski nadzoniik, da naj se okrajna učiteljska knjigarna premesti iz Ljubljane v Šiško, ker se jo gospod Adamič določno izrazil, da on knjigarne v svojem stanovanji dalje več brez primerne odškodnine imeti ne more. Gosp. Eemic poudarja, da naj knjigarna tudi v prihodnje v Ljubljani ostunc ter nasvetuje, da naj se gospodu Adamiču prizna in določi primerna denarna nagrada kot odškodnina za prostor, ki ga, knjižnica v njegovem stanovanji zavzema. Gospod nadzornik k temu opomni, da je oskrbovanje okrajne učiteljske knjižnice častna služba, za katero se ne more nikakoršnih nagrad dajati. Gospod c. k. okrajni glavar na to odvrne, da se pač more za prostor, katerega zavzema bukvarna v gosp. Adamičevem stanovanji, primerna odškodnina dovoliti in izplačati, kar nobeni pnstavi ne nasprotuje. Gospod Lovšin se oglasi in predlaga, da naj se knjižnica v Šiško preseli, kjer bode v šolski pisarni brezplačno na svo.jem mestu; gosp. Biegar temu še dostavlja, da dosedanji gosp. predsednik bukvarnični nobenih sej knjižničnega odbora sklicoval ni, kar se bode pa v Šišlri redneje izvrševalo. Nasvet, da se knjižnica učiteljska iz Ljubljane v Šiško premesti, bil je potem z veliko večino glasov vzprejet. K točki 9. izvoli se soglasno: a) v knjižnični odbor učiteljsko osobje Šišensko z g. Bregarjem vred. Na gosp. Miillnerjevi nasvet izreče se gosp. Adaraiču za njegov 91etni trud, katerega je z bukvarnico kot prvomestnik imel, soglasna iskrena zahvala. b) V stalni odbor bili so po listkih gg. Govekar z 20, Papler s 14, Gregorin s 13 in Kermavner z 12 glasovi izvoljeni. Škiutinij izvršila sta gospoda Lovšin in Punčuh. K 10. točki ni bilo nobenih posameznib nasvetov. Kakor ob pričetku, spominjal se je tudi ob konci konference g. nadzoinik Njihovega Veličastva presvetlega in premilostnega cesarja Franca Josipa I. z navdušenimi besedami, čemujosledil trikiatni ognjeviti »slava« in navdušeno se zapela cesarska pesem. Gospod Papler zabvali se gospodu nadzorniku v imenu konference za v resnici uzorno izvršeno voditev vseh obravnav pri konferenciji, katera trajala je cele 41/,, ure. Vkupni obed bil je pri »Frlincu«, katerega udeležil bil se je tudi naš, za šolo prezasluženi c. k. okrajni glavar gosp. J. Mahkot. Napivalo in popevalo se je pri tej priliki navdušeno. Prva napitnica veljala je presvetlemu cesarju, potem vrSile so se druge običajne. Kaj laskava bila je ona p. n. g. okrajnega glavarja, umerjena na učiteljstvo tega okraja. Odzdravil mu je v imenu učiteljstva gospod nadzornik. Da se šolstvo glede pouka in discipline v tem okraji tako čvrsto razvija, gre vsa čast in zasluga našemu g. c. k. okr. šol. nadzornikn V. Levstiku. Bog ga živi! Iz Ljubljane. VaMlo k slaTiiostnemu konccrtu, ki ga »Slovensko učiteljsko društvo« priredi vproslavo cesarjeve 401etniceink občnim zborom »društva v pomoč učiteljem in njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem«, »Slovenskega učiteljskega društva« in »Narodne Šole«, ki bodo v četrtek, v 25. dan oktobra t. 1. v Ljubljani v redutni dvorani in sicer po tem-le vzporedu: v sredo zvečer ob 7. uri je v redutni dvorani pevska skušnja, h kateri naj pridejo z napevi vsi p. n. g. g. pevci in pevke, ki se bodo udeleževali slavnostnega koncerta. V četrtek je ob 8. uri zjutraj v ŠentJakobski cerkvi sv. maša in potem ob 9. uri zboruje najpred »vdovsko«, potem pa »u č i teljsko društvo« in »Narodna Šola« po navadnem redu. Posamezni nasveti naj se vsaj dva dni pred zborovanjem naznanijo dotičnim predsedništvom. Po zborovanji o poludnd bode ravno tii glavna pevska skušnja z vojaško godbo. Ob 2. popoludne bode v gostilnici »pri Frlincu« kratko vkupno kosilo. Zvečer točno ob 7. uri bode slavnostni koncert, kjer se bode pri blagajnici dobil natančni koncertni program, prolog in besede k pesmim, ki se bodo tu pele. Nadejaje se, da se število p. n. g. g. pevcev in pevk (katcrili se je do zdaj uže oglasilo nad 100) še poninoži in s tem kolikor mogoče priredi sijajen kon cert, kličemo: Na veseld svidenje! V Ljubljani v 9. dan oktobra 1888. 1. Slavnostni odbor. — Preizkušnje učiteljske sposobnosti za splošne ljudske in meščanske šole bodo pri Ljubljanski izpraševalni komisiji v 5. dan no vem br a t 1. in naslednje dneve. Kandidatje in kandidatinje, ki hočeju priti k preizkušnji, naj prošnje za dovoljenje k preizkušnji v smislu ministertkega ukaza z 31. julija 1886. i., št. 6033 o novem predpisu za preizkušnje učiteljske sposobnosti potom šolskega voditeljstva oddajo pri svoji okrajni šolski oblasti, in če niso v službi, pa se svojimi spiičali in z uradnim zdiavniškim spričalom neposredno pri tisti okrajni šolski oblasti, pri kateri so poslednjič služili in sicer o pravem času tako, da bode okrajna šolska oblast mogla do 2 5. oktobra t. 1. oddati prošnje izpraševalni komisiji. Kandidatji in kandidatinje, ki so svoje prošnje za dovoljenje k preizkušnji o pravera času vložili, naj pridejo k preizkušnji v 5. dan novembra t. 1. zjutraj ob 8. uri na c. kr. izobraževališče za učitelje in učiteljice v Ljubljani — ne da bi čakali še posebnega poziva. — Deželni zbor je dovolil podpore iz deželnega zaklada za zgradbe ljudskih šol sledečim občinam: 1. Cirknica 100 gld., 2. Babno Polje 100 gld., 3. Radeče na Gorenjskem 200 gld., 4. Sv. Gora 100 gld., 5. Sv. Trojica 200 gld., 6. Radomlje 300 gld., 7. Grahovo 300 gld., 8. Radence 100 gld., 9. Podgora 100 gld., 10. Češnjice 200 gld., 11. Bojance 100 gld., 12. Strekljevec 200 gld., 13. Stari Trg pri Poljanah 100 gld., 14. Črnomelj 1000 gld., 15. Metlika 1000 gld., 16. Šent-Vid pri Vipavi 200 gld., 17. Kropa 200 gld., 18. Trboje 400 gld., 19. Šturija 400. gld., 20. Petrova Vas 200 gld. i. t. d., vkup 5500 gld. — Vabilo na LXXXI. odborovo skupščino »Matice Slovenske« v sredo 17. oktobra 1888. 1. ob 5. uri popoludne ? društveni hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnikov o XXIII. rednem velikem zboru in o LXXX. odborovi seji. 2. Naznanila predsedništva. 3. Poročilo književnega odseka. 4. Poročilo gospodarskega odseka. 5. Ukrepi glede 401etnice Nj. Veličastva. 6. Poročilo tajnikovo. 7. Druge posameznosti. V Ljubljani 4. oktobra 1888. Josip Marn, predsedntk. — Vabilo k pevski vaji. Za časa sadne razstave utegne več g. g. učiteljev (posebno iz bližnjih krajev) priti v Ljubljano, Ker se slavnostni koncert (zaradi deželnega zbora) vrši v 25. dan oktobra t. ]., vabimo vse p. n. g. g. učitelje pevce, kateri bodo morda v 18. dan okt. 1.1. v Ljubljani, da se udeleže pevske vaje za moške zbore v šolskem poslopji II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti točno ob treb popoludne. Slavnostni odbov.