Boj zadružnih vinogradnikov proti peronospori Dipl. ing. Zorec Egon Najnevarnejši in najhujši sovražnik vi-nogradov je nedvomno peronospora (pa-lež) ali strupena rosa, kakor so jo ime-novali v prejšnjih časih Palež lahko v nekaj dncvih uniči ves pndelck in tudi trto tako oslabi. da je pridelek drugega leta dvomliiv Sredstva proti pcronospori in njih učinek Vsa sredstva proti peronospori so stru-pcne so!i Najučmkovitejše lzmed njih so bakrene soli Med tcmi ie najbolj zna-na in najcenejša modra ^alica Vsa ta Bredstva so nam potrebna. da z njimi za-strupljarno pomladne in poletne trose pe-ronospore v času. ko začno kaliti Če po-škropimo list z modro ^alico še predcn je okužen. ie zavarovan proti bolezni V^sa nje^ova površina ie namreč potrošena z drobnimi kapljicami strupene ^alice Če pade na list tros peronospore, ta ne more izk.iliti dokler pri zadostni toploti ne najdc vla^e Če je nc najde, pogine v ne-koliko dneh Kakor hitro pa pade dež ali močna rosa prično v vodnih kapliicah tekom po) ure kaliti trosi peronospore. Med tem pa sc raztopi v teh kapljicah tudi že nekai strupene ^alice in ta za-strupi klicu trosa kakor hitro se razvije. lako da usahtie in se ne more zarasti v notranjost lista Če ie v pol drugem mi-lijonu delov vode raztoplien le en del galice, je" tekočina že tako strupena, da uniči kaleče trose peronospore. Nasprot-nopasezgodi da še tako močno galično raztopino rabitno šcle potem. ko se je klica ^Hvice že zarastla v list, ne moremo več bolezni prcprečiti, ker v list galica ne pride. Treba si je torej zapomniti: Škropljenje trtc proti pero-nospori je le preprečevalno - zaščitno-profilaktično, ne pa zdravilno sredstvo. Z njim se da le doslej zdravo trto obvarovati pred bo-leznijo, nc pa že bolno trto ozdraviti, Kdor škropi šele takrat, ko se žc pokaže bolezcn. ]e zavrjjel vsaj polovico prideika. Čas škropljenja Iz vsega navedenega je razvidno, da mora biti trta od pomladi do časa zoritve na listju in grozdju vedno dobro zava-rovana z zadostno množino galice Prvič je potrebno škropiti zgodaj. da zavaruie-nio mlade liste in zarod Škropljenje mo-ramo seveda v kraiših ali daljših pre-sledkih ponavljati. da zavaruiemo tudi pozneje zrastle dele trt in da nadomesti-mo po dežju izprano galico Kolikokrat jc treba Skropiti. je odvisno predvsem od rasti trte in od padavin fdežja. rose. me^lc). Boljše jc večkrat škropiti z malo ga-hce kakor škroptti poredkoma z oiočno raztopinc Trto ic trcba takrat škropiti, ko najbolj rastc to je od konca maja do srede julija Poznejše Skropljenje je ne-potrebno. Če dotlei nismo ohranili zdrave trte, je tudi pozneie nc bomo vcč rešili, Po izkušnjah je trcba trto škropitj v na-ˇedenetn času najmanj trikrat in iicer prvič konccra maja, drugič tik pred cvet-iem in tretjič takoj po cvetju, ko se cvet očisti in sc prikažcjo iagode. Mcd prvim in drugim škfopljenjem ne sme preteči več kot 14 dni, tned drugim xn tretiim pa ne več kot 20 dni. Le v mokrem po-letju škropimo še v četrtič sredi ali v dru^i polovici julija. Ako pade toča, je treba trto škropiti takoj po toči, kajti ranjcno listje in grozdje je bolj izpo-stavljeno napadom peronospore kakor zdravo. Mlade trte v trtnici ali v vino-gradu je treba škropiti vsakih 10—14 dni, ker so posebno izpostavljene bolezni. Če pade dež predno se galica na trti posuši, jc treba škropljenje čimprej ponoviti Vsak vinogradnik dobro ve, kako je od-visen uspeh škropljenja od pravega tre-nutka, v katerem škropimo. Dostikrat od-loča le nekaj dni, včasih celo nekaj ur, zlasti v mokrih letih Ko nas med škrop-Ijeniem pogostoma ovira dež ali drugo delo. moramo paziti, da za škroplienje prikladnega trenutka nc zamudimo Od časa. ko se nakaže list peronospore, do časa, ko se prikažejo trosi na njegovi spodnji strani, preteče neka doba. to je inkubacijska (razvojna) doba Ta doba znaša srcdi maia 15—18 dni, sredi iunija 9—11 dni (ob izdatnem dežiu 8-—10 dni) sredi julija 6—7 dni fob i/datnem dcžju 4—5 dni). juliia in aviJusta oa po 5—b dni, ob izdatnem dežju 4—5 dni Razvoi bolezni je tem hujši. če dežuje tudi proti koncu te dobe. ker to pospeši razvoi po-letnih trosov Pripravlianfe škropilnc zmcsi Za prvo škrophenje iemliemo običajno nekoliko šibkejšo škropilno zrnes kot za poznejše škropljenie Za prvo škroplienje zadostuje 1-odstoina za drugo in tretje ena in pol odstotna galična apnena zmes. Lc v močno mokrotnih letih rabimo kveč-jemu 2-odstotno zmes. Da pripravimo 100 litrov škropilne zmesi, vzamemo torei v prvem slučaju 1" kg (l°/o), v dru«5em 1V$ kg [VA%), y tretjem pa 2 kg f2%| modrc jjalice. Ker bi dež prehiiro izpral samo galico in ker bi galica zažgala trto, moramo dodati apna. Apna pa ne smerao dodati več kot je potrebno. Preobilo apna zmanjiuje ucinkovitost galice in prehudo obsenčuje trto, kar ji škoduje Na težo galicc vzamemo toliko oeugašenega apna Ugašencga apna pa vzamemo dva in pol-krat toliko kot galice, torej na vsaki ki-logram galice 1 kg neugašenega ali dva in pol kg ugašencga mastncga apna. Čc ni apna, se lahko vzame soda in sicer prav toliko ali mato več sode kakor ^a-lice. Če vzamemo prcmalo apna. postane galica kisla in zažjje trto Preveč apna pa lahko poleg ostalega povzroči tudi to. da je tekočina prcgosta, ki grc težko skozi Skropilnico in dela na trtnem listu de-belo skorjico, ki na soncu razpoka in odpade. vsled česar škropljenje malo do-maga Pravilno se tako pripravlja škropilna /mes: Galico raztopimo v polovici 50 li-trov vode Apno razmcšamo najprej v kakih 20 litrih vode v redko apneno bc-lilo, ki ga precedimo v večjo leseno po-sodo Tam dodamo še ostalih 30 litrov vode, kar znaša skupaj 50 litrov Nato vlijemo raztopino galice (50 li(rov) med mcšanjem v apneno belilo (50 litrov) m vse dobro premešamo Z bclirn fenolfta-leinovim preizkusnim papiriem preizku-simo. ali ^rao vzeli dovolj apna Če je v zrnes namočen fenolftaleinov pat>ir. ta pordeči. kar je dokaz. da je apna dovolj, sicer jja ie trcba še nekaj dodati Pri nas se večkrat dela obratno Vlivamo namreč apneno belilo v galico ali pa kar ie 4e posebno slabo. mcšamo kar cele kepe apna v raztopljeni galici Tako pnprav-ljena škropilna zmcs ie veliko slabša ker se njcna vscdlina prebitro poleže in na listu slabo drži Pravilno pripravljena zmcs pa ostatie rahla in sluznala in se dalje časa obdrži in bolje učinkuje. Pri-pravlienc §kropilno zmes moramo tekom istcjja dne porabiti. kajii že drugi dan je skoro nerabna Stara zmes n« učinkuje, kisla zioe« zaž^« t r t o To jc treba vedeti. Cc pa dodamo raztopini v sveže pnpravlieni škropilni zmesi na vsakih 100 litrov rmesi za ap-nom še 100 gramov (10 dkg) sladkorja ali pa po 1 liter mleka, ostane zmes vsai že 10—14 dni porabna Sama galična raz-topina brez apna se poljubno dolgo drži Zato je ne mešajmo nikoli poprei z ap-nom. dokler ni mogoče škropiti Način škropljenja Škropiti je treba ab suhem, mirnem vremenu, ne pa v najhujši vročini Le v najhujši stiski se lahko škropi tudi v su-hem vremenu, trcba pa ie škropljenje po-novitl takoj pri lepem vrcmenu Prcdno pride prvi dcž, se mora galica na trii po-sušiti. Ticer je škroplienje brezuspešno Glcdati ie treba na to. da so dobro in pravilno poškropljene zlasti spodnie strani listov. kajti od tod se naberc Hs< bolezni Zato rabimo razpršilnike, ki fim razpršijo, 90 pfitrjcni na ceveh in omo oočajo, da se iisti poškrope od spodaj Grozdje je treba tako škropiti da ic z galico dobro oblito. od lista pa ne sme nikoli kaf.ljati Prcdno škropimo frto. jo moramo povezati Če io škropirr.o takoi po vezi, bomo laže poškropili spodnje strani listov in grozdja Pri drudcm »n trctjem škrt>pljenju torej tik prcd