Ullacfo

štev. 8
Nedelja, 25. februarja
1934
Antar
Arabska fnaalka zgedba
Drage poglavje.

Poslušajte!
Malek, Antarjev zahrbtni strte, J« Imel hči, ki ji je bilo Abla ime.
Abla je bila torej Antarjeva sestrifi-na. Bila je tako lepa, da je mogel le njen pogled na svetu ukrotiti divjega Antar ja.
Saj M lahko rrfsHte, kaj > ImM A»
tar iz dna srca. Da bi postala Abla nj*> gova žena. In povedal vam š« bom, dft je želela to tudi Abla.
Toda rekel sem že, da j* fted&d postal svojega sina med sužnje, ker m ga j* bal.
A	V
In Antar j« pel AbH slovo sredi noči
Pod njenim oknom:
»Kako si prekrasna, Abla, kakor jutranja zarja, ki se Iz teme rodi In s svojim svitom srce razsvetli, da ji služI«
Zato pa ni smel Antar misliti, da Ji bo dobil za ženo. Kje sme suženj pogia> dati za hčerjo imenitne družine?
Bolest je grizla Antarjevo sroe. Ve»» dar je tako spoštoval svojega očeta, da se mu ni upal upreti.
Samo mislil si Je;
»Nekaj velikega bom ttorfl tu oče ste
bo moral povišati za plemenitnika. Takrat bom lahko prosil za Ablo.«
Toda nasprotoval mu ni le oče Sed&d, ampak tudi Malek, Ablin oče.
Nekega dne je priredil poglavar sosedne države veliko praznovanje. Prišli so nanj tudi vsi poglavarji Beniabov.
Tisti dan je moral Antar pasti črede svojega očeta nedaleč od ondod, kjer so praznovali.
Zmeraj so ga vsi poniževali, zato ga tudi k temu praznovanju niso povabili.
Toda Antar je bil tako odkritega srca, da ga to poniževanje ni prav nič bolelo.
Kralj Zoheir je bil tisti, ki je napravil gostovanje. On pa se je spomnil An-tarja. Vstal je in dejal svojemu slugi:
»Pojdi po Antarja. Pravijo, da lepo poje. Razveselil nas bo s svojo pesmijo.«
Toda takoj se je uprl eden izmed poglavarjev:
»Tega sužnja preveč slavite. Vsakdo pripoveduje o njegovih junaštvih in slavi njegove pesmi. Ni treba, da bi prihajal sem!«
Komaj pa je rekel te besede, ko se je iznenada pokazala v oblaku prahu četa sovražnikovih jezdecev.
Vsi, ki so bili na gostiji, so vzdrhteli In niso vedeli, kaj naj store. Vsi zmedeni so planili k svojim konjem.
Toda kako se bodo branili? Vino jih Je že zmotilo in tudi premalo jih je.
Tedaj pa so zagledali Antarja, ki je pridrvel na konju, planil med napadalce in jih razpršil. Njegova sabla je kar plesala po njihovih glavah in v trenutku so se obrnili v beg.
Ce njega ne bi bilo, bi bilo vse mesto uničeno in bogve kaj bi se bilo zgodilo s poglavarji.
Hvaležni so mu bili vsi in povzdigovali so ga do neba.
»Antar,« mu je rekel kralj Zoheir, »zdaj ne boš več suženj in pastir, ampak vojščak!«
In dal mu je prinesti z zlatom tkano haljo, jekleno sablo damaščanko, ki so bih vanjo vrezani sveti izreki. Potem je velel:
»Nečastno bi bilo, da bd še nadalje pa sel črede svojega očeta. Živel boš na dvoru in če bo treba, se boš vojskoval.«
Ali bo to začetek Antarjevega slavnega življenja, polnega junaških dejanj?
Srce mu je poskakovalo od veselja. In spet se je spomnil Able, najlepše v deželi. Kako rad bi si jo izbral za ženo.
Zvečer je bil pri svoji materi Zelibi in povedal ji je, kaj misli
»O, moj sin,« je vzkliknila mati vsa v strahu. »Prosim te, ne glej tako visoka Kako bo dal Malek svojo hčer sužnju, ki je pasel črede njegovega brata?«
Toda Antar ji je odgovoril:
»O, mati, ali nisem Šedadov sin? Ali me že ni kralj Zoheir povzdignil med vojščake. Le verjemite mi, ne bo več dolgo, ko postanem plemič. In takrat bo Abla moja.«
Tretje poglavje.
Več dni je minilo, ko je prišla nekega jutra mati Zeliba v šator svojega sina in mu rekla.
»Antar, moj sin, žalostno novico ti prinašam.«
»Hitro mi povejte, kaj se je zgodilo, mati,« jo je nestrpno vprašal.
»Poslušaj me,« je povedala mati Zeliba. »Malek je nekomu obljubil svojo hčer Ablo za ženo.«
»Komu?« je vprašal Antar in gias mu je vzdrhtel.
»Amarju, Ziadovemu sinu. Ko privede dovolj velblodov in ovc, se bosta vzela.«
Ta novica je Antarja tako pretresla, da je ostal kakor prikovan in ni mogel izpregovoriti besedice.
Zeliba pa je nadaljevala:
»Abla je vsa obupana. Ko je zvedela, da jo hoče oče dati Amarju, si je raz-praskala obraz in je začela jokati.«
»Nikoli,« je rekla, nočem biti Amar-jeva. Antar bo moj mož, ali pa nihče.«
Tedaj je planil Antar pokoncu in veselo vzkliknil:
»K očetu pojdem in med plemenitni-ke me mora povzdigniti.«
Osedlal je konja in zdirjal proti očetovemu šatoru. Kmalu je bil tam.
Toda ko je začel svojemu očetu Še-dadu pripovedovati, kaj bi rad, se je oče razjezil:
»Suženj nemarni, po čem hrepeniš. Ali ne veš, da se ne smeš upirati, če jaz kaj odločim? Takoj se vrni k svojim čredam in nikoli več jih ne smeš zapustiti. Sleci oblačilo vojščaka, ki ga nisi vreden, in obleci se spet v volneno pastirsko obleko! Pojdi in ne prikaži se mi več pred oči!«
Ves žalosten se je Antar spoštljivo priklonil svojemu očetu. Nato je slekel svojo z zlatom vezeno obleko vojščaka in vzel pastirsko palico v roko. In šel je v pustinjo past očetove črede.
Brvaf In vrag
»Mraz pritiska, in kar zebsti me je začelo. Presneto, če še ta teden ne privlečeni nekaj butar drv iz hoste, ne vem, kako bo o Božiču. Tale moja bajtica je sicer stara, pa je gorka, seveda brez ognja v peči ne bom prebil zime.«
Ves v skrbeh je majal stari bajtar, Jurček, s sivo glavo in se razgledoval po strehi in lesenih stenah svoje borne domačije. Stopil je v hišo in vzel s police majhen hlebec ovsenega kruha pa ga zmašil v torbo. Potlačil je polhovko na glavo, spel je suknjo in jo mahnil proti lesu.
že so se obleteli hrasti in breze in javorji, mrzla slana je ležala po listju, in plaho so se oglašali ščinkovci po grmovju. Drvar Jurček spravi torbo v votel kostanj in gre na delo.
»O, treba je, pa še kako! Ze se zbirajo vrane, že čakajo na sneg, lej, jaz sem pa kar pozabil na zimo. Še malo, pa bi me zamedlo. In kam naj grem v snegu po drva! O joj, to so bridke reči! Presneto so trde tele veje, no, bo pa zato vročina tem večja!«
Hudo zaverovan je bil v svoje delo, kako bi nabral veliko suhih polen, ki bi rada gorela. In tako seveda ni utegnil misliti na svojo torbo, kjer je imel spravljen svoj hlebček kruha. In pomislite, ljubi otročički, to pa ni bilo dobro. Prav tisti čas namreč je hodil po lesu sam vrag. Veste, 'takšen z rdečo kapico, zeleno suknjico in rumenimi hlačami. In ta preklicani vrag je zaduhal drvarjev ovsenjak pa se je pritihotapil skrivaj k votlemu kostanju.
Jurček pa je prav takrat sekal debelo vejo, ki sicer ni bila njegova, pa si je mislil :
»E, bo že Bog spregledal! Saj to je les bogatega Lojzeta.«
Seka, seka pa mu iznenada zasmrdi. »O jej, kaj pa je to! Ali kuhajo smolo smolarji, ali pokajo lovci zeleni uboge srnice in zajčke?« Ogledoval se je po lesu drvar Jurček in ni videl vraga, ki je prav takrat stikal za njegovo torbo. Skrit za debelim deblom jo je odprl, vzel hlebček ovsenjaka in urno zbežal z njim med smrekami in borovci. Naravnost v pekel jo je mahnil, dolga je bila ta pot, čez hribe in doline, čez drče in pečine, lejte, in tam pod tisto črno skalo se je šlo v pekel. Naravnost noter je skočil vrag in režaje se je povedal svojim bratom: »Ha-ha-ha, glejte tale hlebček kruha! Tisti siromaček, ki seka drva v lesu, še videl ni, kdaj sem
mu ga ukradel! No, če kdo hoče, pa naj si ga odreže! Jaz ga rajši ne bom, saj mi prestaja pečenega mesa!«
To je pa slišal višji poglavar vseh vragov in se je oglasil tam za kotlom, kjer je kuhal razne obare in šare. Pa je rekel, in hud je bil njegov glas:
»Tega nisi prav storil! Kaj bodo pa rekli ljudje, če se razve, da mi krade-mo siromakom kruh. že tako so jezni
si vzel siromaku, bi bil moral njemu še kaj dobrega storiti. Za kazen ti zapo-vem, da moraš ta hlebček siromaku nazaj nesti in mu po vrhu še tri dobra dela storiti!«
To se je mali vrag prestrašil! Kar za ušesa se je prijel, zavpil je od groze, ker se je tako bal svojega gospodarja. Naglo je vzel kruh, bruhnil na svet pa jo krenil med borovce in bukve, kjer je siromak delal drva. Skrivaj mu je položil kruh nazaj v torbo. Odkašljal se je in zapel:
»Po gorah je ivje, v dalinci je mraz —« Nedolžno, ko da je velik poštenjak, stopi pred siromaka r podobi delavca in ga vpraša: »Ali hočeš, da ti pomagam?«
Vesel se obrne siromak k njemu.
»I, kdo pa si? Star sem že, pa še do danes ni bilo nikogar, ki bi hotel pomagati meni, siromaku.«
»Eh, dobri čina sem, zato me pa ljudje ne marajo, saj veš, da je dobrota airota!«
»Oh, če pa meni storiš kaj dobrega, ti bom večno hvaležen. Pa kako mi boš pomagal, ker imam eno samo sekiro!«
Tako reče siromak in zmaje t glavo.
Vrag pa mu odgovori:
Sem jo daj! Boš videl, kako znam jaz, saj si že truden in zdelan!«
Zdaj je začel vrag drva sekati, lomiti in klati, pa je tako delal, da se je vse iskrilo. V par trenutkih je bilo vse drobno in lepo pripravljeno, da se kar dene na ogenj. Siromak ga je debelo gledal in se mu lepo zahvali Vrag ga vpraša:
»Ali imaš še kakšno delo? Danes sem dobre volje, pa ti bom pomagal. Zakaj bi se sam mučil, ko sva dva prej gotova. Kar povej!«
Siromak mu odgovori:
»Bogatemu Lojzetu moram iti mlatit. Ti ne veš, kakšen skopuh je to! Vsako reč moram desetkrat preplačati ali pa odslužiti s trdim delom. On bi pa samo grabil in ljudi odiral. Pa kaj hočem, saj veš, da revežu ne da nikdo nič zastonj.«
»Ti bom že jaz pomagal, le nič Re ne boj! Spočit sem, pa ti ie k dolgega časa rad kaj storim.«
In sta šla mlatit. Vso pot se je vrag smejal, češ, bosta že pokazala staremu Lojzetu, kaj znata, da s« bo odvadil uboge ljudi varati ln latirati vdov« in sirote. Ko prideta na skedenj, pravi vrag Jurčku:
»Zdaj pa mi prinesi vse snopje, kolikor ga moraš zmlatiti! Bom že jaz vzel to stvar v roke, tebi še ganiti ril treba!«
In glejte, kako je vrag izpolnil dano besedo! Vse snopje je zmlatil v eni uri, zvezal slamo lepo v otepe in presejal ii-to ter ga očistil, da ni bilo treba drugega kakor reči:
»Ajd, Miha, nosi v mlin!«
Bogati Lojze pa je videl, kako je vrag hitro vse zmlatil in očedil ln vso re£ dobro napravil. Malo j« pomicIM, potlej pa je dejal vragu:
»Ali bi ti mogel sam vse Uto o&a«-
»L poskusil bi le«, se zasmeje vrag.
»P« ga je presneto dosti, več ko ga Ima vsa vas. E, pretežko je, rajši ne poskusim.«
»Ne bodi ne bodi tak,« mu sasrneh-JJlvo reče Lojze.
»Saj nečem zastonj! Vsi kaj, vse Uto
je tvoje, ako ga moreš v eni vreči odnesti.«
Grdo se je zarežal bogatin, prepričan, da vrag tega ne more storiti.
»I, seveda, ne vem, če pojde! Posku« sil bi pa le, samo ne vem, kje bi dobil tako veliko vrečo.«
»Ha-ha-ha, ako ni drugega, vreča se bo že dobila! Hej, prinesite rjuh in jih sešijte skupaj, da bo prostora za vse žito. Glejte, tale človeček, tole revše pravi, da bo odnesel vse žito. Ha ha, takega bahača pa še svoj živ dan nisem videl, in ne slišal! Rad bi mu jo zagodel, da bo pomnil.«
Tako je dejal bahato, in na njegov ukaz so priletele dekle in šivilje in do noči so napravile veliko vrečo, kamor so naphali žito. Lahko rečem, da je bila tako velika, da je stala po koncu kakor največja hiša.
»No, zdaj pa le primi in nesi«, reče bogati Lojze in se drži za trebuh in pripravlja, da bi se na glas zakrohotal.
»Zakaj se pa obotavljaš, ali ti ne dir ši? Daj, daj, vzemi pa hodi!«
»Huda bo, o joj, zakaj sem se le spustil v to reč,« reče vrag in se nalašč dela, kakor bi si ne upal.
»Ali ne bo nič? Saj sem ti dejai da lahko neseš žito, kamor hočeš!«
Takrat pa vrag prime vrečo in jo kot lahno pero vrže na svoje rame, pa hajd z njo po cesti
Smejal se je bogatinu in g* veselo pozdravljal :
»Srečno, Lojze, pa kaj v vas pridite, ko bomo štruklje pekli! Kadar bo treba, pa me spet pokličite! Jaz rad ustreženi takemu poštenjaku kot sts vi! Ha-ha-ha!«
Bogatin se je zdaj silno prestrašil, da bi mu oni ne odnesel žita. Izprva je mislil, da se bo smejal na tuje stroške, zdaj pa je videl, da je resnica, in da tujec ne pozna šale. Zato ukaže svojim hlapcem:
»Izpustite mojega najhujšega bika za tem človekom! Naj ga nasadi na roge in razmesari!«
Hlapci jo brž udero in se vrnejo z divjim, črnim bikom, ki se je rjoveč pognal za vragom. Ali komaj se mu približa, pa ga zgrabi vrag za glavo in tilnik in zmaši v vrečo, pa hajd naprej!
Bogati Lojze je še bolj prestrašen in ▼drugič zakriči:
»Izpustite mojega najhujšega merjasca za tem človekom, naj ga razpara in ubije!«
Zopet priženo hlapci grozmo ljuto žival, ki je renčflla in pihala od jeze. Zakadi se za vragom, pa kaj to njemu mar! Izruje ji strašni čekan, zavije vrat in vrže v vrečo.
Bogati Lojze, ves čemeren, zdaj ukaže hlapcem, naj največji sod vina pri-vale iz kleti in potočijo za tujim človekom. Zares, gredo hlapci, in tak sod, velik ko< grad, zavale po cesti, da bd »ruftil in amečkal vraga.
»Ha-ha, da ne bom žejen! Hvala ti, Lojze, za dobro vino! Prav teknilo mi bo, kadar bom sit kruha in mesa!«
To reče pa si naloži še sod vina pa odnese vse k siromaku, drvarju Jurčku.
Kaj pak, hudo se je togotil bogatin in si ruval lase. Pa kaj je hotel! V hišo se je skril, da bi ljudje ne videli in se mu ne smejali. Drvar pa je pekel bika in merjasca in ju zalival z vinom, ker je bil zdaj bogat in se je lahko tolažil za krivice, ki jih je moral pretrpeti od bogatina.	Zapisal Kmet Janez.
Manica:
Pri teti Ošpeti
Otroci so v začetku leta teti Ošpeti voščili, da bi bila še dolgo zdrava in dobre volje. To je bilo teti zelo všeč in takoj jim je povedala zgodbo:
»V gozdu za vasjo so se sešli volk, lisica iin mačka. Med prijaznim kramljanjem so si za tisto popoldne določili vsak svojo pot.
»Mene.c pravi volk, »čaka danes še težavna naloga. Zarana me je pose-tila stara ovca ter mi vsa v obupu potožila, da se je njena mladička, njena mala ovčka ponesrečila. Padla je namreč v neko brezno in obležala ondi z zlomljeno noižico. Ker stara ovca ne more sama v brezno, je prosila mene, naj ji pomorem. Obljubil sem ji pomoč. Neglede na lastno nevarnost bom zlezel v brezno, pobral pohabljeno ovčko in jo nesel materi ovci, naj jo potem ona zdravi kakor ve in zna.«
Nato reče lisica:
»Jaz pa vem za kurnik, kjer je polno sestradanih putk. Ker se mi revice smilijo, pojdem danes v vas in bom hodila od hiše do hiše ter prosila tečnega zrnja vse dotleij, da ga naberem pošteno mero. Stresem ga v kurnik, da »e sirotke nasitijo.«
»In jaiz,« zamijavka mačka, »sem v domačem podstrešju po naklučju našla mišje gnezdo z zarodom. Ker so male miške še gole, jih silno zebe. Sklenila sem. da še danes napravim v hlevu iz mahu mehko gnezdo ter prenesem vse miške vanj, kjer jih bom potean grela z lastnim telesom.«
»Zdaj pa otroci,« je končala teta, po* vejrte mri, kaj je to, kar ste čuli?«
»To je zgodbica,« so zaklicali nekateri.
»To Je basen.« so kričali drugi.
»No, in kaj še.« je vprašala teta.
Otroci so si začeli beliti glave ...
»•Hetf, Jutrovčki! Pridružite se jim še vi in uganite, kaj je mislila teta!
JUTR0V6
Naša krava. Naša pisana krava ima telička. Ko teliček dorasle, Mimo imeli dve kravi. Mleka bo potlej zmerom dovolj pri hiši. To bo veselje!
Cvetka Vojvoda, uč. IV. razr.
Boh. Bistrica.
Moj zajček. Imel sem zajčka. Dal sem mu ime Dajdek. Dajdek je bil zelo pre-frigan zajček. Povsod je skakal za menoj Ce sem ga nesel na pašo, mi je takoj ušel v zelje. Poklical sem ga »Dajdek!« Vzdignil je ulilje in takoj začel jesti plevel. Kakoi hitro pa je videl, da ga ne opazujem več, je spet začel jesti zelje. Zdaj vidite, kako prefrigan je moj Dajdek.
Janček Vrečko, uč. II. razr. v Celju, Breg 88.
Lisica in kokoš. Lačna lisica. Debela kokoš. Sita lisica.
Le vin Hrte, uč. I. razr. na Prulah v Ljubljani.
Vrabček. Zunaj je bil hud mraz. Ptički so letali okrog krmilne hišice, ki je bila kmalu prazna. Neki vrabček je priletel na okno in jel trkati s kljunčkom na steklo. Mislil je, da bo priklical kakega otroka. Ker se ni nihče oglasil, si je mislil: »Aha, tu je pa doma Zupančičev Ci-cibanček-zaspanček!« Vrabček je bil jezen In je začivkal:
»živžav, živžav, vseeno bom zdrav četudi ne boš nič dal!«
Milko Vrečko, uč. osn. šole v Celju, Breg 36
Dragi stric Matic! Na starega leta dan se srečata psiček in zajček. »Kam greš?« vpraša psiček zajčka. »V novo leto!« se odreže zajček.
Karol Jerič, uč. III. razr. pri sv. Kunigundi na Pohorju, p. Zreče.
TJbegla ovčica. Jeseni sem peljal ovčko na pašo. Zahotelo se ji je svobode. Komaj sem se zavedal, se mi je iztrgala iz rok In Izginila med grmovjem. Iskal in klical sem jo, a zaman, šel sem domov žalosten po pomoč. In se vrnil kot vodja štiričlanske čete. Naskočili smo hrib posamezno. Imel sem srečo in prvi opazil ovčico. Lov se je začel in srečno končal. Ovčka je bila zopet naša. Hvaležno me gleda sedaj v toplem hlevu, ko ji pripovedujem, koliko morajo mraza in lakote prestati uboge srnice v prosti naravi.
Franci Vojvoda, uč. IV. razr.
Boh. Bistrica.
KmetiC in maček, živel je kmetič, ki Je imel zelo starega mačka, ki ni hotel več lovitt podgan. Kmetič se ujezi in ga po-
žene v gozd. Sreča ga lisica in ga vpraša: »Kdo si in odkod?« On ji odgovori: »Jaz sem župan vseh gozdnih živali in grem gledat kaj delajo.« Lisica ga zgrabi in ga požre.
Jože Plaveč, uč. III. razr. v Dobličah.
Srna. Ko sva z bratom peljala drva, sva zagledala, kako je srna piavala po Dobličici. Tekel sem tja, ko sem prišel tja, je priplavala h kraju. Bila je obstre-Ijena. Nesel sem jo domov. Dai sem jo lovcu. Najrajši bi jo bil imel sam, a zakon tega ne dovoli.
Tome Tone, uč. 4. razr. V Dobličah.
Zajec in lisica. Lisica se je sprehajala po gozdu ter gledala, kje bi dobila kaj pod zob. Mimo pride zajček. Lisica se zažene za njim, kmalu ga zagrabi ter požre. In zopet bi rada dobila kakšen plen. Gre naprej in lovec jo zagleda. Kmalu se začuje pok in lisica obleži mrtva.
Dragoš Mirko, učenec 3. razr. v Dobličah.
Muha in kukavica. Kukavica je letela po zraku in s' premilo prepevala. Grdoba — muha jo oponaša. Kukavica prileti do muhe in jo požre.
Sotlič Jože, u?«nec 4. šol. leta v Dobličah
Oglodano drevesce. Na vrtu tam mlado drevesce stoji, pride tja zajček in se smeji. Oglodal drevesce je močno grdo, to kmetič bo gledal zjutraj hudo.
Šterbenc Fanica, uč. IV. šol. leta v Dobličah.
Moja ptica. Moja ptica, drobno kljunka, na okno zjutraj prileti, glasno kliče in pa čivka, a za zobat nič še ni.
Šterbenc Micika, uč. V. razr. v Dobličah.
Lisica. Nekega večera se priplazi v vas lisica. V vasi pograbi kokoš in odide. Ko gre nazaj, sreča psa. Hudo se ga ustraši. Pes pa je bil močan in jo je zadavil.
Gešelj Vinko, učenec III. razr. v Dobličah.
Vrabec in mačka. Srečala sta se vrabec in mačka. Pa vpraša mačka vrabca: »Kje boš letos zimoval?« Vrabec ji odgovori: »Tukaj, tam, tod — povsod!« — »Kje boš danes jedel?« vpraša mačka. Na oknu ulice in na vrhu oreha!« — »In kje boš spal nocoj?« — »To tebi nič mar!« se je odrezal vrabec in odfrčal. Mački se pa še danes cedijo sline za njim.
Marjan drek, uč. I. razr. real. gimn. v Murski Soboti
Dotoro»rču* Iviuika. V bajni deveti de-Sell J« Uvela dot>roartoia deklica Ivanka. Kralj j« »liftal o nji mnogo dobrega. Dal Jo Je poklicati pred se ln Ji podaril vrečo suhega zlata, da jo preizkusi. Deklica Je takoj, ko je zapustila kraljev grad, razdelila zlato med siromake. Tako se je kralj prepričal o njeni dobrosrčnosti in jo je vzel k sebi, kjer Je sreCno in zadovoljno živela do konca svojih dni. Neda BrnCIČ, uC. I. razr. drž. real. gimn. v LJubljani.
Sinička. Bilo je sredi poletja. Solnce Je žgalo in pripekalo. Sinička je pridno pobirala po travniku črve. Samec je sedel nedaleč od gnezda. Naenkrat je Čudno zakričal. Samica je leteč opazila podlasico, ki je lezla po grmovju k gnezdu. Samica je skočila na tla, da bi odvrnila od mladičev podlasco. Ona je hotela dati svoje življenje za mladiče. Tedaj se naenkrat spusti na tla kanja in odnese s sabo podlasco.
Pavllč Franc, uC. IV. razr.
Sv. Kunigunda na Pohorju p. Zreče.
PtiCIce pozimi Doline pokriva Se sneg bela sta dol in pa breg. Nikjer za ptičke hrane ni zato pomagajmo jim ml!
Draga Llndič, nč. IV. razr.
Sevnica ob Savi.
Strah Ima velike oči. Srna po polju hrane Išče, zajček jo mimo pribriše. Srna, joj, v skok, zajček pa popiha v svoj brlog!
Lojzek Golob, uč. IV. razr. na Jesenicah •
Dragi stric Matic! Nestrpno pričakujem nedelje, ko dobim »Mlado Jutro«. Stanujemo v planinskem domu na Mirni gori. Ker ne morem redno obiskovati šole zaradi previsokega snega zato imam dovolj Časa da natanko prečitam »Mlado Jutro«. Tu Ti pošljem zgodbico. — Bilo je pozno v Jeseni. Lepa srna je prišla skoraj prav do naSe koče. Gledala sem jo, kako se je pasla. Med tem pa je ata v drugi sobi navil gramofon. Ko Je srna zaslišala glasbo je prestrašena zbežala v gozd.
Fridka Brgles, uč. IV. razr.
Mirna gora, vas Planina, srez Črnomelj
Zgodba o psu. Poznam psa, ki mu Je ime Krpan. Ko je bil še mlad je rad kradel jajca iz kurnika. Zato je bil večkrat te-pen. Ko je spet ukradel jajce, Je bil spet tepen ln za kazen je moral snesti jajCjo lupino. Od tistih dob ni nikoli več ukradel Jajca. Krpan je lep, siv volCjak, zdaj je zelo priden ln ni nikoli več tepen.
Sonja Ulčar, uč. m. razr. na Bledu.
Jež In belouška. Jež, stari sovražnik kač, je srečal belouško. Ta se je za trenutek ""tavila. Jezno siknila in odšumela v
grmovje, in ker je bilo grmovje goato ni mogel debelušasti ježek za njo.
Franci Kocular, uč. V. razr.
Škofljica
Dragi stric Matic! Povedal Ti bom zgodbo o levu in volu, hkrati se Ti pa srčno zahvaljujem za lepo knjižno nagrado, ki sem jo pri zadnjem natečaju dobil.
Lačen lev je šel na lov. S-eča ga rejen, lep vol. Lev poskoči — vol zatuli... želodec levu več ne kruli.
Franci štravs, uč. I. razr. mešč. Sole na Jesenicah
Nepotreben strah. Prašiček, ki je tekal
po dvorišču se je z glavo zaril v kup listja tako, da so mu le ušesa malo štrlela ven. Iz hiše pride mucka in prav tedaj pomiga prašiček s ušesi. Mucka je mislila, da jo miška v listju. Hitro je skočila tja in zagrabila prašičkovo uho. Zdajci pa sta sa oba prestrašila in zbežala vsaksebi.
Milica Doiinar, uč. V. razr. v Petrovčah
Moj kužek Ledi J6 samo iz moje roka.
Rajši bi umrl kakor da bi Jedel iz skodelice. Mirko Klemenčič, uč. II. razr. v Kamniku
Nesreča na dvoriSču. Koklja pri mladih plškah sedi, prileti Jastreb pa a člvčkom odfrčl. Jelko CotIC, uč. m. razr. vas Fara pri Kočevju
Nada muca ima najrajši mene. Rajši od mene pa ima sosedovega mucka.
Stanislava Klemenčič, uč. III. razr. v Kamniku
Psa ln zajček. Lepega dne se Je sprehajal zajček po gozdu. Naproti sta mu prihitela dva psa. Oba sta bila vesela zajčka vendar pa ga je ujel močnejši Izmed njiju.
Ljudmila Strelcher, uč. L razr. pri Kapeli
Kot vihar...
Ko pride dimnikar, jo vselej mali Miha hitreje ko vihar — pod posteljo popiha . . .
In tiho, tiho diha. — Ko dimnikar odide, se Mihec že nasmiha, boječ se, da spet pride nazaj ta grdi mož.
Omelo Mihec splete, in zveže si metlice, da dimnik sam omete, in sikne možu v lice: ne boš me več, ne boš!

Sestavljenka
Rešitev
JL_
n	n	n
□	□	0
Hiša, sestavljena iz desetih delov.
Rešitev črkovnlce
Prepiši skupine črk tako, da vzameš najprej zadnjo, potem predzadnjo in tako dalje do začetka, pa dobiš: Dobra beseda železna vrata odpre.
Listnica uredništva
Uganke iz zadnjih številk »Mladega Jutra« so pravilno rešili: .Terezija Ko-kol, uč. m. razr. v Grižah; Ivan Silvo Collauti, uč. m. razr. v Sevnici ob Savi; Franc Vedenik, uč. H. razr. mešč. šole v Celju; Vladimir Vrečko, uč. II. razr. mešč. šole v Celju; Radovan Tavzes, uč. ? razr. v Ljubljani; Božena Znidarič, uč. L razr. drž. real. gimn. v Celju; Vera Budič, uč. I. razr. gimn. v Ljubljani; Josip Pezdir, uč. ? razr. v Ljubljani; Marica Glaser, uč. V. razr. Magdalenske šole v Mariboru. Prihodnjo nedeljo bomo nadaljevali objavo imen.
Deea sokolskega društva »Radovljica«: Dragi Sokoliči! Ne morem Vam povedati kako žal mi je, da sem prepozno dobil Vaše srčkano pisemce. Prav rad bi bil prispeval kaj za Vašo prireditev, zdaj pa je že vse pri kraju. Bil sem nekaj dni odsoten in ko sem se vrnil je bilo za Vas že prepozno. Prav vesel bom, če mi sporočite kako je bilo kaj na prireditvi. In drugič, ko boste spet potrebni pomoči se kar teden dni poprej zglasite pri meni in prav rad Vam bom ustregel. Srčno Vas pozdravljam
stric Matic.
★
Dragi Jntrovčld! Dopisov, bi bi se nanašali na zadnji razpisani natečaj, ne sprejemamo več, ker smo ga že 12. t. m. zaključili. Imamo Se vse polno dopisov, ki bi jih radi še objavili Tisti, ki to pot niso prišli na vrst«, naj se oglasijo pri dragem natečaju. Novi natečaj razpišemo dne 11. marca.
S M E Š N I C E
Učitelj: »Torej otroci, učili smo se, da toplota razširi telesa ta da jih mraz sikrči. Janezek, povej mi kakšen primer!«
Janezek: »Poleti so dnevi dolgi, pozimi pa kratki!«
*
Znano je, da se mornarji rad! šalijo. Nu, nedavno sem se prepričal, da znajo tudi dobro lagati. Bilo je v majhni gostilni in trije mornarji s treh različnih ladij so se pogovarjali. Prvi mornar je rekel: »Naša ladja je tako velika, da se mora voziti naš kapitan z motornim kolesom po krovu, če nam hoče povedati svoja povelja.«
Drugi mornar reče: »Oh, to ni ni8! Naša ladja je tako velika, da se vod naš kapitan z raketnim avtomobilom po krovu in potrebuje tri ure, da nam lahko vsem pove svoja povelja!«
Tretji mornar pa je rekel: »Joj, to pa res še ni nič! Naša ladja je pa tako velika, da se vozi naš kuhar s podmornico po posodi za juho, da dvigne cmoke iz n je!«
Zanimivosti
V eni uri porabi človek 4000 litrov
zr^k^
Iz ene kravje kože tarežejo 100 do 200
podplatov.
Teža novorojenčka se v Šestih mesecih
podvoji.
Že stari Egipčani so poznali britev.
Abesinci se zelo boje vode. Kopanja sploh ne poznajo, umivanje pa jim Je največji luksus.
Miši povržejo vsaka dva meseca.
Gostilničar in dijaki
Rešitev
Najprej je dotični, ki je predlagal to nakano, pričel na tihem šteti od gostilničarja naprej do številke devet. Pri tistem, ki je pri tihem štetju dobil številko devet, se je pričelo nato štetje s številko 1. No in tako je prišel pri prvem štetju gostilničar na tekočo št. 2. Ves končni rezultat se pa pokaže nato sam od sebe. Glej naslednjo sliko:
2 8 4 5 0 7 8
O O O o o O O
1 o
18 o 17 O
m iia
O 9 (go*tt5raie»r)
O O O O O O O 16 16 14 13 12 11 10