CELJE, 27. JULIJA 1978 — ŠTEVILKA 29 — LITTO ХХХГТ — CENA 4 DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Prazniki So mimo in današnja številka je odmev nanje. Poro- čamo o tem, kako so praznovali v Celju, v Vojniku, v Dramljah in še nekaterih krajih na našem območju. Prihaja čas kislih kumaric za nas časnikarje. Glavni mesec počitniške sezone je tu. Delo družbenih organizacij je mnogo manj živahno kot v nepoletnih obdobjih. Na počitnicah so delavci s po- dročja kulture in izobraževanja. In vendar, časopis mora Iziti. Nekoč je ob nekem obisku naš bralec začudeno vprašal In ko- mentiral: »Ali ni to čudno, da se vsak teden zgodi natanko toliko stvari, da je časopis poln«. Za poletni čas bi bilo dobro, če bi bilo takol VAS UREDNIK Narodni lieroj Peter Staute^^^ala je o i>í>ko,ínem Zidanšku govoril toplo in zavieto, a tudi izredno podrobno, tako da prl- Botnim nI bilo težfco spoznati tega izreidnega človeka, ki je domala vso mladost žrtvoval za pravice delovnega človeka. STRAŽA NA GORI VEUKO SMVJE Številnim prireditvam po vsej domovini v počastitev dnem vstaje se je z medregijsko proslavo in odkritjem spo- mìnsl^e plošče narodnemu heroju Milošu Zidanšku, predvoj- nemu članu CK K PS in KP J, pridružilo tudi Drami je, odno- sno Straža na go^i, kjer je bil revolucionar Vencelj tudi rojen. Nekaj tisoč ljudi se je v nedeljo zbralo na prostrani plan iaL i, tik nad Zidanškovo rojstno hišo, kjer je bila tudi slavnostna tribuna. Zborovanje je bilo v pravem smislu besede medregijsko, saj so v ta sicer nekoliko odmaknjeni kotiček, ki pa je ob tej priliki dobil nekaj več kot kilometer asfaltirane ceste in okoli štiri kilometre makadama, prišli tako iz celjskega kot mariborskega in koroškega okrožja, da bi se poklonili spominu na velikega revolucio?iarja in borca za delavske pravice. Med številnimi gosti so bili tudi Sergej Kraigher, Lidija šentjurc, Andrej Marine, Franc Leskošekr Lvka, sestra in brat pokojnega Miloša Zidanška, dr. Jože Brilej, Ljubo Jasnič ter mnogi drugi predstavniki družbeno- političnega življenja domala vseh slovenskih občin, na Stra- žo na gori pa so prišli tudi brigadirji MDA Kozjansko 78 in nekdanji borci Zidanškove brigade ter predstavniki delov- nih organizacij in ustanov, ki nosijo Zidanškovo ime. O liku velikega revolucionarja je spregovoril njegov pri- jatelj, narodni heroj Pater Stante-Skala, ki je nadvse pozor- no in obse^r^o osvetlil življenje in delo Miloša Zidanška, ki se je leta 1909 rodil v ubomi viničariji na Straži in 1942 padel kot komandant šercerjevega bataljona na Notranj- skem. Višek je praznovanje na Straži doseglo, ko je Sergej Kraigher odkril spominsko ploščo in ob tem povedai tudi nekaj besed, kjer se js dotaknil ne le Zidanškovega življe- nja, pič pa tud' aktiialnosii današnjega dne. Prireditev so sklenili z obsežnim kulturnim programom. M. STRAÉEK CELJE MED PRAZNIKI SLAVNOSTNO IN DELOVNO DNEVI RADOSTI, PONOSA IN VELIKIH DELOVNIH ZMAG Zdaj je korak spet umirjeai. Prireditve in proslave v počastitev praznika celjske ob- čine, dvajsetega julija, dneva vstaje sloveiv skega naroda in tudi krajevnega praznika Vojnika so se iztekle. Tistega vrveža, ki je bil tako značilen za minulih štirinajst dni ni več. In vendar je bil prijeteoi, lep. V njem je bilo tisto, kar je značilno za naše življenje. Vsak dan nekaj. Pa ne samo ena prireditev. Dosti več. Med seboj so se do- polnjevale, v celoti pa dale veličastno sliko današnjega časa, v katerem tradicije narod- noosvobodilnega boja spodbujajo k nadalj- njim usjDehom, k novim delavnim zmagam. Zato lahko zdaj, ko vidimo celoto, zapi- šemo, da je tudi letošnje ali še predvsem letošnje praznovanje treh borbenih prazni- kov minilo v slavnostnem in delovTiem razpoloženju. Spomini in misli tokrat niso uhajale samo na borbeno pot Celjske partizanske čete, k tistemu dvajsetemu juliju 1941. leta, ko je' bila četa ustanovljena in ne samo k njenim akcijam, ki so se končale 27. avgusta istega leta, marveč prav tako k sla- vni Tomšičevi brigadi, ki je svojo 36-letnico ustanovitve počastila prav v tem času, na Dobmi. Tudi proslava Prve slovenske pro- letarske udarne brigade je bila veličastna. Takšna je bila tudi njena pot. Dala je deset narodnih herojev in zabeležila vrsto pomem- bttiüi zmag. V tem času pa je bàia dosežena še ena zmaga. Takrat pripadnikov celjske gami2áje JLA, Mladi inženirci so abradili novo cesto, v partizansko Brdce nad Dobrno. Opravili so veliko delo. Praznični dnevi so bili tudi tisti, ki so veljali spominu padlih borcev. Trije junaki so dobli spominsko obeležje. Na Lužarjen hiši v Razgorju. Padli so na pragu svobode: Franci špes, Maks Korošec in Tone Strop- nik. Vsi domačini. Delovna sposobnost in zavzetost sta do- bila v tem času nič kolikokrat svoje potr- dilo. Izredno dokazilo. Tak je naš življenj- ski utrip. Zato tudi v tem času več pomem- bnih delavnih zmag. Največja med njimi je vsekakor dosežena z otroritvijo nove tovar- ne za proizvodnjo AC papirja pri Aeru. Na ložba vredna vse pyozornosti, saj ne pomeni veliko dragocenost samo v vloženih sred- stvih, marveč tudi v koraJcu k boljši, zah- tevnejši proiz\'^odnji. Tudi položitev temeljnega kamna za gra- dnjo пол-^е avtobusne postaje v Celju je trenutek, ki mu kaže posvetiti nekaj besed. To tembolj, ker je v tem koraku rezultat združevanja sredstev med celjsko občinsko komunalno skupnostjo ter domačiin Izlet- nikom. Celjsk« gostinsko podjetje je odg^lo no- vo restaviacijo »Pri mostuja na tem ix>d- ročju. Od Slovenskih Konyic do Loč je približno' 700 hektairov zemljišč, ki jih je treba osu- šiti, sa|j bi se dato na ta na- čin pridelati več krme. Taiko naj bi v začetku melioriraJi 300 hektarov v obsegu Slov. Kon^iice—Draža vas—Tepanje. Z deli naj bd začeli prihodnje leto. Vse to področje bi ure- dili do leia 1935, saj predvi- devajo do takrat tudi ureditev vodotoka Dravinije s pritoiki Oplotnice in ži'čnice. ' Vinogradništvo je posebej pomembno za koir^iško ob- močje. V ta namen so p>o- sodobili klet in uredili pol- nilnico. Na trg prihajata že novi znamki vina: konjičan in modra frankinja. Nova klet je aprem]\îena za sodob- no predelavo grozdja in kle- tenje vina. Končno ima v Konijicaih vinogradništvo po- membno tradicijo. Velliko j© büo storjenega na področju sadjarstva, saj ima zadruga 150 heiktairov sa- dnih plantaž, od tega 45 hek- tarov gostih nasad,ov. žal je letoánya pozeba opravila svo- je in uničila 80 odstotkov. Kakšna je škoda je razvidno iz podatlra,, da so sicer pri- čakovali 2500 ton sadt'a. Med najiboljšimi v Sloveniji je njihov aiktiv mladih zadruž- nükov. Dosegli so lepe uspehe zlasti na področju izobraževa- nja, udeijstvovanja na mnogih tekmovanjih, pri raznih po- skusih s škropivi. Imajo dva aktiva: v Slovenskih Konji- cali in Vitanju. Pa naj kljub letošnji poze- bi, ki je naredila največ ško- de v sadjarstvu pa tudi vino- gradništvu vendar zaključimo optimistično. Zadružništvo do. življa preporod. Ta preporod pa mora prinesti-v naše va- si, našemu kmetu dostojno življenje. Dati mu mora še več; samoupravno pravico in dolžnost odločanja, združeva- nje sredstev in boljše proiz- vodne uspehe. K temu cilju so usmerjena vsa zadružna prizadevanj^, tako kmetov kot delavcev zadruge. MITJA UMNIK iMLEJ^VSVET PIŠE IVAN SENIČAR BEOGRAD - SREDISCE SVETA v tem času dopustov je v Beogradu tako delovno vroče, da skoraj vre. Od 25. do 29. julija je v našem glavnem mestu ministrska konferenca neuin^čenih de- žel. Tega največjega »sestanka« pri nas se udeležuje 113 držav, in sicer 85 neuvrščenih dežel (ena država je opravičila svojo odsotnost zaradi notranjih razmer pri njih), Belize, katerega status še ni jasen, 20 držav-opa- zovalk in 7 dežel-gostov. Račimajo, da imajo vse dele- gacije okoli 800 članov, tako da diplomatov iz vsega sveta kar mrgoli. Posamezne delegacije imajo različno število članov, najštevilnejši sta kubanska in vietnam- ska — vsaka ima po 28 oseb. Dogajanja na konferenci spremlja več sto tujih in domačih novinarjev. V Beo- gradu se torej dogaja nekaj pomembnega. Prav na začetku dela konference je glavni gostitelj in tudi idejno zgodovinski tvorec političnega osamo- svajanja ljudstev, narodov in dežel sodobnega sveta — naš predsednik Tito — jasno povedal, zs kaj gre. Dva dni pred pričetkom konference pa je bil njen pripravljalni sestanek. Takrat so se dogovorili, da bo na dnevnem redu 17 točk. Od teh so najpomembnejše: pregled dejavnosti neuvrščenih dežel od pete konferen- ce na vrhu v Colombu, Sri Lanka, avgusta 1976. Pre- gled razburljivih mednarodnih dogajanj. Rezultati po- sebnega zasedanja generalne skupščine OZN o razoro- žitvi. Prepočasno napredovanje v ustvarjanju pogojev in soglasja razvitih dežel za novi mednarcxini gospodar- ski red. Enotnost samih neuvrščenih držav in ' mimo reševanje sporov med njimi. Niojna krepitev OZN pri »urejanju« sveta in končno — priprave na šesto konfe- renco na vrhu, ki bo drugo leto v Havani, Kuba. Iz dnevnega reda vidimo, in to potrjuje tudi raz- prava na sami konferenci, da je mednarodnih proble- mov na pretek, že na pripravljalnem sestanku pa je prišlo do novih spodbud. Tako je Malta zahtevala, da jo neuvrščeni podpro v njeni odločnosti, da vse tuje čete (britanske) zapustijo Malto do 31. marca 1979. Problem Zahodne Sahare, kjer je vpletenih več dežel, je predlagal v dnevni red Alžir, Maroko pa je bil proti. Bolivija je najprej zahtevala, naj jo na beograj- ski konferenci sprejmejo v članstvo, ko je prišlo do političnih sprememb, v tej dežeU te dni, je bolivijski diplomat predlog umaknil, zdaj pa ga je spet postavil. Gibanje neuvrščenih in demokratično dogovarjanje med temi deželami se je v zadnjih dveh desetletjih uve- ljavilo v svetu. Od prve konference na vrhu leta 1961 v Bogradu do danes se je položaj v svetu bistveno spre- menil. V jedru te spremembe pa je politika neuvršče- nosti, s katero danes računajo tudi velike sile — ne glede na to, kaj vse od nje pričakujejo in kaj bi od nje rade za svoje interese. In eno od glavnih reči, da je Beograd v teh dneh poudarjeno središče svetovnih snovanj. In mi v Celju, v Sloveniji in Jugoslaviji pa smo del teh snovanj, tako upov, ki jih vanje polagamo, kakor tudi zahtev, za katerimi stojimo. FRANO KOKOT »s svojo poglobljeno de- javnostjo v smeri krajev- ne samouprave in samo- uprave v družb eno-poli- tičnih organizacij na Dol- gem polju, pomeni FRANC KOKOT resničnega men- torja v tej dejavnosti. To je ie zlasti pokazal pri številnih akcijah na tere- nu, kot so bile volitve, referendum II., posojilo za ceste, aktivnost v pre- obrazbi krajevne skupno- sti, pri iskanju aktivne povezave z združenim de- lom v TOZD na področju krajevne skupnosti. Pov- sod je dosledno deloval po načelih samoupravne in ustavne pravice ter dol- žnosti krajana — občana.« Taka utemeljitev je bi- la zapisana za Priznanje samoupravi jalcu, tajniku krajevne skupnosti na Dolgem polju — Francu Kokotu. nMeni je to priznanje v veliko osebno zadovolj- stvo. Pomeni mi več kot kakršenkoli denar,« je po- vedal v razgovoru Franc Kokot. Pred šestinšestdesetimi leti se je rodil v šmarski občini v mali kmečki dru- žini. Ko je končal me- ščansko šolo ni bilo de- narja, da bi se šolal na- prej. Zaposlil se je na že- leznici kot progovni dela- vec. Bil je znan napred- njak in je zaradi tega tu- di službo težko dobil. Po- tem je vrsto let službo- val na železnici, do upo- kojitve 1971. leta. V krajevni skupnosti Dolgo polje je zaposlen kot tajnik od 1972. leta. Ima izreden posluh in smisei za nova družbe- no-ekonomska dogajanja. Svoje delo s polovično de- lovno obveznostjo oprav- lja г velikim čutom oseb- ne in družbene odgovor- nosti. Poleg svojega dela opravlja tudi vsa ostala organizacijska administra- tivna dela, ki se nanaša- jo na krajevno konferen- co SZDL, na ZK in na naloge, ki so v zvezi s splošno liudskim odpo- rom in Zvezo združenja borcev NOV. Posebno je zavzet pri uvajanju dele- gatskega sistema. »Pri delegatskem siste- mu je čut odgovornosti izredno potreben. Brez njega delo ne more teči. Jaz sem se ga oprijel z vso resnostjo. Odločanje ljudem sicer približuje- mo, vendar še ne tako kot bi bilo treba. Je še vse preobsežno področje in nekateri se Se premalo zavedajo svojih dolžno- sti. Zdaj sio^mo v kra- jevni skupnosti Dolgo po- lje pred problemom deli- tve krajevne skupnosti, ki je taka kot je, prevelika.« Franc Kokot ne more iz svoje kože. Taka polna zavzetost za delo ga pri- mora, da delovno preživi večino dneva v pisarni krajevne skupnosti. Od jutra do večera. Zato mu ostaja kaj malo časa za- se. Porabi ga tako, da se zateče v svoj vinograd in tam obrezuje trsje. Rad se tudi sprehodi in med- tem premišljuje o svo- jem bogatem in plodnem dPÂu. Tako je zrasel z njim, da ga v mislih nosi po^isod s seboj in tuhta kaj bi še napravil, da bi bilo v prid »njegovi« kra- jevni skupnosti. Takšen je in takšen bo ostal, po vrhu pa še obdarjen s skromnostjo, ki je tudi ena izmed mnogoterih njegovih lastnosti. ZDENKA STOPAR SLOVENSKE KONJICE Slovensko prosvetno dru- štvo Zarja iz 2elezne kaple prireja v nedeljo 30. julija srečanje folklornih in tambu- raških skupin. Na tej že tra- dicionalni kulturni prireditvi zamejskih Slovencev bo so- delovala tudi godba na pihala in folklorna skupina LIP iz Slovenskih Konjic. Namen prireditve je nuditi prebival- cem Podjune, Žile in Roža možnost spoznavati tudi to zvrst slovenske kulture. Pri- reditev si ogleda mnogo tu- jih gostov, ki v teh dneh le- tujejo na Koroškem. Godba na pihala iz Konjic se je ravnokar vrnila z go- sitovanja med Primorskimi Slovenci. Imela je dva celo- večerna koncerta na sloven- ski prireditvi v občini De- vin — NabrežLna. Množičen obisk in tofpel sprejem sta dokaz, da Slovenci onkraj meje žele trdne povezave z matično domovino, župan števerjana pa je godbi pri- redil svečan sprejem. V nago- voru je poudai-il misel po enotnem kulturnem prostoru vseh Slovencev. Godba na pi- hala letos praznuje 50-letni- co obstoja in se temeljito pripravlja na praznovanje. V svoje vrste je vključila pred- vsem mlade godbenike iz glasbene šole. Redne vaje pod vodstvom profesorja Boža Cvetrežnika pa že rodijo vid- ne uspehe, saj je ta pihalni orkester na lanskoletnem tekmovanju godb na pihala v Sla\'CTiskih Konjicah dosegel prvo mesto v svoji skupini. KONRAD SODIN St. 29 — 27. julij 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 CELJE MED PRAZNIKI Ne le manifestacije in proslave, tudi številne delovne zmage. V Celju in v Krajevni skupnosti Vojnik. O tistih, ki so se zvrstile na začetku prazničnih dni, smo že poročali v prejšnji številki. Zdaj so na vrsti one, ki so prišle pozneje na vrsto. CELJE AVTOBUSNA POSTAJA Ob Aškerčevi ulici, že sko- raj na njenem stiku z Mari- borsko cesto, nasproti hote- la Celeia, stoji nenavaden betonski steber. Pravzaprav v dveh delih. To je temelj- ni kamen za novo celjsko avtobusno postajo, v katere- ga je listino o gradnji tega prepotrebnega objekta, vzi- dal v petek, 21. julija, pred- sednik občinske komunalne skupnosti Celje, Vlado čreš- nik, pa čeprav je postavljen na mestu bodoče zelenice ob avtobusni postaji. Nad te- meljnim kamnom bo na ce- mentnem podstavku staro- rimski arhitrav, kamen, ki ga je Izletniku odstopil do- mači Pokrajinski muzej. R-azmere na sedaiiiji celjski avtobusni postaji postajajo zaradi narašačjočega prome- ta vse bolj pereče in že og- rožajo varnost potnikov. Na to avtobusno postajo, v stro- gem središču Celja, pripelje 'in odpelje vsak dan več kot 1.500 avtobusov, če pa raču- namo še železniški potniški promet, potem - se samo na tem predelu vsak dan giblje oziroma pripelje in odpelje okoli 40.000 ljudi. Gradnja nove avtobusne postaje je torej postala zah- teva časa, urejenosti prome- ta v mestu, zahteva varno- sti ljudi itd. Naloge sta se skupaj lo- tila kolektiv Izletnika ter celjska občinska komunalna skupnost. Gre za zgledno so- delovanje dveh partnerjev, za združevanje sredstev in interesov. Projekte za novo avtobus- no postajo so izdelali pri Razvojnem centru v Celju. To bo enonadstropno poslop- je, ki bo imelo okoli 800 kv. metrov površine. Objekt bo imel veliko in udobno ča- kalnico, večje število mest za prodajo vozovnic, garde- robo, prometni urad, javne sanitarije, zaklonišče, turi- stični urad, prodajalno toba- ka in časopisov, manjši go- stinski obrat in seveda vse prostore, ki jih potrebuje prometna operativa temeljne organizacije' Izletnika za pot- niški promet. Pod pokritimi peroni bo prostora za hkratno parkira- nje osemnajstih vozil, poleg pa bo tu še deset par- kirnih prostorov za avtobu- se. Na novo avtobusno posta- jo bo preusmerjen celotni medkrajevni in primestni av- tobusni potniški promet. Ta- ko bo obstoječa avtobusna postaja v bodoče le posta- jališče za mestne avtobuse. Ustavljanje mestnih avtobu- sov pred poslopjem železni- ške postaje bo povsem od- pravljeno. Tako se bo tudi občutno zmanjšala fre- kvenca prihodov in odhodov avtobusov v središče mesta, saj bodo tamkaj vozili le še avtobusi mestnega pro- meta. Predračunska vrednost za novo avtobusno postajo je okoli 29 milijonov dinarjev. V tem znesku predstavljajo komunalna dela in zemljišče vrednost 7 milijonov dinar- jev, poslopje avtobusne po- staje z zakloniščem 19, ter pokriti 6eroni 3 milijone di- narjev. Za komunalni del postaje, za 7 milijonov dinarjev, je investitorsko prevzela občin- ska komunalna skupnost, za ostali del pa Izletnik. Dela za gradnjo nove po- staje se bodo predvidoma pričela v sredini avgusta le- tos. VOJNIK NOV OTROŠKI VRTEC Da, ta bo nared že do konca letošnjega leta oziro- ma v januarju prihodnjega leta. Prejšnje dni je ciciban Bo- štjan Goleč vzidal v temelj bodočega vrtca listino, ki go- vori, da bo tudi ta vzgojno- varstveni objekt, v okviru zavoda Tončke Cečeve, rezul- tat celjske solidarnosti. Sred- stva za njegovo gradnjo so namreč zagotovljena v dru- gem celjskem samoprispev- ku. V njem, kot je na otvoritvi dejal predsednik izvršilnega odbora Skupnosti otroškega varstva Celje, Jože Kodre, bo našlo organizirano var- stvo okoli sto otrok. Navzlic temu bo še nekaj otrok v Vojniku ostalo brez varstva. To pa hkrati pomeni, da bo gradnja novih vrtcev ostala tuJi v prihodnje glavna nalo- ga skupnosti otroškega var- stva v občini. Novi vrtec v Vojniku bo stal enajst tisoč dinarjev. RESTAVRACIJA «PRI MOSTU« ZDRUŽITEV SREDSTEV Celje je v prazničnih dneh dobilo tudi novo restavracijo »Pri mostu«. Po zaslugi de- lovnega kolektiva domačega Gostinskega podjetja, po za- slugi spoznanja vseh delav- cev v tej organizaciji, da lahko le z združevanjem sredstev krenejo hitreje na- prej. In načrtno. Sporazum o združevanju sredstev za nove naložbe so namreč pod- pisale vse štiri temeljne or- ganizacije v okviru delovne organizacije. In tako je re- stavracija »Pri mostu« prvi sad tako zasnovane poti. Za restavracijo, ki jo bo- do dejansko odprli zadnji dan tega meseca, so združili trinajst milijonov dinarjev. Po sporazumu, ki so ga pod- pisali, pride zdaj na vrsto Turška mačka, prihodnje le- to pa Hum v Laškem. Na otvoritvi je o pomemb- nosti nove investicije in de- lu kolektiva govoril predsed- nik delavskega sveta Gostin- skega podjetja, Jože Glin- šek, restavracijo pa je po- tem, ko jo je simbolično od- prl najstarejši član kolekti- va, Ivan Gračnar, prevzel v upravljanje predsednik delav- skega sveta tozd »Majolka«, Janko Zupane. Kolektiv Gostinskega pod- jetja Celje je tako tudi s to naložbo potrdil upravičenost integracije dotlej ločenih go- stinskih podjetij v enotno delovno organizacijo. Zdaj je to močna organizacija, ki šteje 420 članov in ima po- leg tega še 140 učencev. SPODNJI ARCLIN CESTA, MOST... To, kar so napisali na transparentu, so v praksi po- trdili. »V skupnosti je moč.« Prebivalci vojniške krajev- ne skupnosti in tako tudi Spodnjega Arclina so to pra- vilo že neštetokrat potrdili, dokazali. Odločili so se za krajevni samoprispevek, že drugič v okviru celotne krajevne skup- nosti. In tako so vodovodu in elektriki zdaj dodali še okoli pol kilometra moder- nizirane ceste, nov most čez Hudinjo in naprave za jav- no razsvetljavo. Na slavnosti je najprej go- voril predsednik vaške skup- nosti Anton Gmajner, o po- menu novih komunalnih pri- dobitev pa delegat v skup- nosti, Franc Novak. Vrednost vseh treh objek- tov je okoli 1,4 milijona di- narjev. UPOKOJENCI V VOJNIKU ZASTAVA Tokrat so na sam prazni- čni dan krajevne skupnosti razvili le društveno zastavo, že prihodnje leto pa bodo v svojem domu. Kot je na slavnosti dejal prof. Karel Kožuh, ima voj- niško društvo upokojencev 560 članov, ki živijo v več krajevnih skupnostih in ne samo v vojniiški. Sicer pa gre za delavno društvo, ki je svojo aktivnost prilagodi- lo delegatskemu sistemu. Za- to tudi njegova dejavnost se- že do slehernega člana. Ko pa je predsednik, Ivan Sešel, govoril o prihodnjih nalogah in pomenu društve- ne zastave, je opozoril, na naloge, ki jih čakajo pri ure- ditvi lastnega doma. Staro stanovanjsko stavbo bo tre- ba popraviti. Računajo, da bodo za ta dela potrebovali okoli petdeset starih milijo- nov dinarjev. Dvajset jim jih je dala republiška zveza društev upokojencev, preo- stalo bodo morali zbrati sa- mi. Pri tem računajo tudi na pomoč delovnih organi- zacij, kjer so njihovi člani nekoč ustvarjali dohodek s svojim delom. I Zapise in posnetke je pripra- vil novinar MILAN BOŽIČ Spomin in dokument z razvitja zastave Društva upokojencev v Vojniku ODMEVI ONESNAŽENO CELJE IN OKOUCA ALI BOMO SAMO UGOTAVLJALI IN PRIPOROČALI? Pred nedavnim smo v časopisju zasledili ugotovitve o varstvu okolja v celjski občini. Tako smo lahko v sloven- skem dnevnem časopisju prebrali zaskrbljujoče podatke o stanju onesnaženosti. Skupina celjskega Razvojnega centra je namreč v drugem delu strokovnega gradiva za pripravo smernic prostorskega plana občine ugotovila različne pro- bleme onesnaženja. Zapisali so, da je v mestnih krajevnih skupnostih onesnaženo ozračje, v primestnih pa vodotoki. Na podlagi teh ugotovitev in drugih meril so območje obči- ne razdelili v štiri kategorije. Po zapisu v Delu, 12. 7. 1978, so v četrti kategoriji Alja- žev hrib, Center, Čret, Gaberje, Breg, Bukovžlak, Ljubečna, šmiklavž. Lipovec, štore (ob Voglajni), Teharje, Vrhe in Začret. Prav gotovo je ob teh naseljih še kakšno, ki bi po onesnaženosti moralo biti uvrščeno v to kategorijo. Ven- dar to ni osrednje vprašanje. Je pa, kako s temi naselji v prihodnje? Stavek, ki ga lahko preberemo v tem zapisu na koncu pravi: »Na območju četrte kategorije je trenutno pre- povedana graditev šol, zdravstvenih objektov in stanovanj.« To je kruta ugotovitev in resnica. Posebej še za tiste, ki živijo v teh naseljih. Strokovnjaki so jim priznali, da živijo v težkem okolju. Jim bo to priznala tudi širša družbena skupnost? Gre za davčne olajšave, za možnosti hitrejšega oreseljevanja idr. Vendar so'morebitne take rešitve le za- časne in kratka oblika pomoči prizadetim. Najti je treba rešitev, ki bo pomenila tudi nadaljnji razvoj in širjenje naselij, ki so v sedanjem času najbolj onesnažena. Iskati jo je treba samo pri onesnaževalcih, V primeril stare tehno- logije je treba misliti na preusmeritev proizvodnje. Pri no- vih tehnologijah pa je treba urediti potrebne čistilne napra- ve. Prepoved gradenj pa četudi samo začasna, ne rešuje pro- blema. Če se »začasna« rešitev zavleče, ima to lahko dale- kosežne posledice za sama naselja in tudi širšo skupnost, v kateri mora mnoštvo interesov najti skupni imenovalec. Nehote se tudi p>ojavlja vprašanje ali je taka »prepoved« na mestu in ali je sprejeta samoupravno. Je omenjen čas, ka- ko dolgo naj traja ta »prepoved«? če smo zlobni, lahko takoj izračunamo, da gre zagotovo za čas, ki ne bo krajši od pol leta. V takem času se namreč lahko zgradi že kakšen zahtev- nejši objekt širšega p>omena kot je denimo šola аП podob- no. Kaj pa v tem času? Poglejmo za primer naselja Ljubečno. V tej krajevni skupnosti bi тогаИ prihodnje leto začeti z gradnjo otro- ško varstvene ustanove s pomočjo sredstev samoprispevka. O nujnosti take gradnje v Ljubečni govorijo že nelcaj let. Če se gradnja ne bo pričela po programu, pomeni poleg za- mude še občutno podražitev. To zagotovo^ ni v interesu ni- kogar. Vprašanje, ki se pojavlja samo po sebi je, kaj bo z zazadalnim načrtom, ki ga je za to krajevno skupnost pred nekaj meseci izdelal Razvojni center Celje. Po tem načrtu naj bi v prihodnjih letih zraslo več deset individual- nih stanovanjskih hiš in blokovnih enot. Seveda pa so na- črtovalci predvideli tudi novo šolo!? Kaj bodo dejali po teh informacijah občani te krajevne skupno^i v javnih razpravah o prostorskem planu. Prav gotovo, kot tudi drugod, ne bodo ravnodušni. Zagotovo bodo zahtevali sanacijo in nadaljnjo preprečitev onesnaže- nja. Navsezadnje je to tudi njihova ustavna pravica. Toda v isti sapi se nam postavlja vprašanje, ali smo sami dovolj močni in zavedni, da bi tudi sami preprečevali onesnaženja? Se v delovnih sredinah, kjer najbolj onesnažujejo okolje, obnašamo, kot občani, ki si želimo lepega in zdravega oko- lja? Tega nam še veliko manjka. Z večjo zavzetostjo in za- vestjo bi mnogokrat lahko preprečili marsikatero oneaiaže- nje. Pri samoupravnih odločitvah v sredinah, kjer delamo, bi se morali tudi bolj obnašati kot čuvaji okolja in ne sa- mo kot »proizvajalci«. Najbrž je še čas, da popravimo zamujeno, če ne drugo, nas mora do tega pripeljati podatek, da so ambulantni pre- gledi otrok pokazaU, da ti obolevajo na dihalih v znatno večjem številu kot otroci v drugih občinah celjskega zdrav- stvenega območja. To morajo imeti pred očmi tudi tisti, ki na različnih nivojih sprejemajo pomembne odločitve, pa se zadovoljujejo s p>ogostimi pogojniki kot so: »zagotoviti je treba«, »i>oskrbeti je treba«, »morali bi« in še s kakšnim. Takih besed so mnogokrat prepolni materiali, Id jih dobi- vajo delegati kot gradiva za razprave, na katerih Se spreje- majo še kako pomembne odločitve. Je dovolj če rečemo, »poskrbeti moramo za čistejše okolje«? MILAN BRECL Na zaključni slovesnosti, v soboto popoldne v Vojniku, se Je zbralo nekaj tisoč ljudi. ^ 4. stran ~ NOVI TEDNIK St. 29 — 27.)ц1|ј 1971 NOVA TOVARNA AERO USPEH ZDRUZENEGA DELA LETNO 12.500 TON SAMOKOPIRNEGA PAPIRJA — 3500 TON ZA IZVOZ Prejšnji četrtek je bil velik pravnik za 2139-članski kolek- tw Aero, ki je slavil pomemb- no delovno zmago, to je otvo- ritev nove tovarne za proiz- vodnjo samokopirnega papir- ja. Izredno svečano otvoritev BO priixravii'l na ploščadi pred Dovo tovarno, purisostvovali pa so ji polee delavcev in upo- kojencev Aera tudi številni gostje, kot Franc Leskošek- Luflca, Peter Stante-Skala, Olga Vratoič, Andrej Marine, Zvone Dragan, Štefan Koroéec in Tone Korvič, ki je tudi bil elavnostfcni govornik v imenu Izvršnega eveta skupščine SR Slovenije. V novem obratu Aerocopy eamokopimega papirja (obrat Je bil zaradi odličnega sode- lovanja vseh, ki so bili pri- sotni pri investiciji tega po- membnega objekta, zagotov- ljen v rekordnem enem le- tu!) bodo kot prvi v Jugosla- viji dadelovali specialni papir, ki je po svoji kakovosti naj- sodobnejši dosežek na pod- ročju kopirne tehnike. Zmog- ljivost obrata zadostuje za potrebe domačega tržišča, za- to bo tudi bistveno zmanjšan njegov uvoz, deloma pa bo- do lahko novi izxleleik prodali tudd na tuji trg. če pa bi bile potrebe tržišča nekoč večje, 80 zagotovljene v soseščini novega obrata tehnološke in prostorske možnosti nadalj- njega razvoja te proizvodnje. Investicija je bila za ko- lektiv pomembna in zahtevna naloga, njena uresničitev pa prinaša vrsto prednosti — v prvi vrsti ustvarja načrtovar no tehnološko povezavo z nji- hovo prejšnjo veliko investi- cijo v Medvodah, saj iz papir- ja, ki nastaja v tej njihovi TOZD v novem celjskem obra- tu, izdelujejo papir, ki nudi vrsto ugodnosti modemi bi- rotehniki — večjo kakovost in hitrost pri kopiranju — po- leg tega pa kolektivu ponuja možnost razvijanja novih iz- delkov od obrazcev in drugih tiskovin na Aerocopy samoko- pirnem papirju do izdelave ti- skovin za računalniško rabo. S sklenitvijo nove, več kot 220-milijonske investicije, je končana tudi proizvodna pot, ki se je začela z veliko na- ložbo v papirni stroj v Med- vodah in je hkrati potrditev takratnega daljnosežnega na- črtovanja kolektiva. Ni pa končana proi2Jvodna pot nove- ga izdelka Aerocopy samoko- pirnega papirja, ker se ponu- jajo številne možnosti njegove dodelave, ki bodo sicer terja- le nove napore delavcev Aera, Ob otvoritvi nove tovarne samokopirnega papirja naj po- vemo, da so takšen papir za- čeli prvič uporabljati v Jugo- slaviji pred osmimi leti in da so ga lani že porabili 5,5 do 6 tisoč ton, vendar je pri tem treba omeniti, da tržišče še zdaleč ni bilo zadostno oskr- bovano. Letos naj bi porabili deset tisoč ton takšnega pa- pirja, so pa prisotne možno- sti po stalnem naraščanju. Aerovci so na tiskovni kon- ferenci pred otvoritvijo nove tovarne večkrat omenili po- seben delež celjske Kovino- tehne, ki je pri tem projek- tu sodelovala na večjih rav- neh, in to zelo uspešno. Prav to sodelovanje je dokaz, ka- ko se da z voljo skupno, in to uspešno delati. Kovinoteh- na pri tem projektu ni odi- grala samo čiste prometne organizacije, ampak je šla mnogo globje. Storjeni so že tudi prvi razgovori med Aerom in Kovinotehno po na- daljnjem skupnem vlaganju. Novo tovarno Aerocopy je odprl najstarejši delavec tozd kemije Celje Štefan Veber. TONE VRABL Franc Leskošek-Luka in Milan Zupančič na otvoritvi. ŠENTJUR: NA GORICKO Šentjurski brigadirji bodo 6. avgusta odšli na republi- ško mladinsko delovno akci- jo Goričko 78. Brigado sestav- lja petdeset mladincev, med katerimi jih je pet tudi iz pobratene Užičke Požege. Ka- sneje p>a se bo deset domačih brigadirjev vključilo v bri- gado Užičke Požege in z njo odšlo na zvezno mladinsko delovno akcijo Sava 78. Po- krovitelj brigade je šentjur- ski Elegant. Mladi so se za to akcijo dolgo in temeljito pripravljali. B.M. ŠENTJUR PRI CELJU ALPOS PRESEGEL USPEŠEN POLLETNI PLAN Tovarna ALPOS uspešno uresničuje letni proizvodni plan, ki ni majhen, saj se je njegova vrednost od lan- skih 370 mil. din dvignila letos na 480 milijonov din. Polletna realizacija je zna- šala 250. mil. din, kar je za 10 mil. din nad planom. TOZD cevama, ki predela letno približno 30.000 t plo- čevine v cevi, nakupuje 60 odstotkov ali približno 18.000 ton pločevine od domačih železarn v Skopju, Smederevu, Sisku in Jesenicah, ostalih 40 odstotkov ali 12.000 ton pa je prisiljena uvažati iz Polj- ske, ČSSR in Romunije, ker je pač domače pločevine pre- malo. Investicija v novo ce- varno še ni v celoti konča- na, saj še manjka industrij- ski tir, pa tudi notranji tran- sport še ni v celoti urejen. Na notranje tržišče prodajo letno okoli 20.000 ton cevi, izvozijo jih pa približno 10.000 ton in to v glavnem na Poljsko, od koder uvaža- jo surovino. Ker imajo v na- vedenih treh vzhodnih dr- žavah centralistično plansko gospodarstvo, prihaja navad- no do enkratnih velikih do- bav, kar potegne za seboj tu- di enkratno sunkovito po- ravnavo velikih računov. Ob- časno prihaja vsled teh po- javov tudi do nelikvidnosti v TOZD. TOZD oprema izdeluje v glavnem gostinsko in trgov- sko opremo in kovinske le- stve. Poleg tega izdelujejo nekatere dele, ki jih potre- buje avtomobilska industri- ja TAM iz Maribora in IMV iz Novega mesta. S tema to- varnama pa tudi z VAR- STROJEM ima ALPOS dobre kooperativne odnose. Letna realizacija z navedenimi ko- operanti znaša okoli 15 mil. din. Za približno 18 mil. din izdelkov izvozijo, na doma- čem jugoslovanskem trgu pa prodajo razne opreme v vre- dnosti 132 mil. din. Ob iz- gradnji ce varne je nekoliko zastala modernizacija obrata opreme, zato so prav sedaj v pripravi načrti za posodo- bitev iste. Nabavili bodo vi- sokoproduktivne varilne stro- je, krivilne stroje in stroje za razrez cevi s Čimer bodo proizvodne zmogljivosti zna- tno dvignili. Povpraševanje za alposovimi izdelki je več- je, kot so zmogljivosti in prav zato ne morejo ugo- diti željam vseh kupcev. Trenutno je v tovarni za- posleno nekaj nad 600 delav- cev, od katerih je že 100 žensk. S povečano zmoglji- vostjo TOZD oprema se bo število zaposlenih žensk še znatno dvignilo. E. REČNIK STANOVANJSKA GRADNJA RAZDROBLJENOST Stanovanjska gradnja je praiv gotovo ena izmed naj- bolj občutljivih področij za našega delovnega človeka, že nekaj let ji posvečamo v na- ši družbi izredno po0omost, pa vendar nam nekako ne uspeva, da bi bili z njo za- dovoljni, predvsem pa dovoOj hitri. Kot, da se vrtimo т začaranem krogu in človek dobi včasih občutek, da ima- mo vse več sestankov na t» občutljivo temo, stanovanja pa še vedno gradüno s pre- oejšnjo zamudo. Samo koliko hude krvi je preteklo zaradi gradnje v Novi vasi. čakajoči na stano- vanja so lep čas poslušali vr- sto različnih rokov za vseli- tev. S tem v zvezi vedo po. vedati ttidii v naših trgovinah s polaištvom, da so bodoči stanovalci v čakalnem roku na vselitev praktično napod- nili njihova skladišča. Glede na obiiipno dolge naročitvene roke za pohištvo jim tudi ni ostalo kaj drugega. V čem je glavni kavelj pro- blema? Kakor koli že raizpo- lagamo z loopioo različnih »avtentičnih« odgovorov, je bistven povzetek pravilnih od- govorov predvsem naslednji: Kljub razpoložl,iivim sred- stvom za stanovanjsko grad» n.}o gre za Izredno razdob- Ijenosti vseh, ki so vplete* ni v stanovanjsko gradnjo. Vsak dela po svoje; temu se pridruži še pomanjkanje gradbenega materiala na pri- mer cementa. Beograjski no- vinarji so pred kratkim ugo tovili, da je gla\Til razlog za zamude v tem, da se sta«- novanjska gradnja ne planira za daljše obdobje. Pri teirn so na mestno upravo zumili kup upiravičenih očitkov. Та^ ko na primer gradbeniki t Beogradu ne vedo, kje bodO gradili čez šest mesecev. Kaá pa pri nas? MITJA UMNIÄ Tako so slavnostiH) odprli novo tovarno. LAŠKA MDB PRIJATELJSKI STIKI NA KOBANSKEM Sredi Julija je odšla iz La- škega brigada 40 brigadirjev s komandantom MIROM RE- PARJEM na mladinsko de- lovno akcijo »Kobansko 78«. V brigadi je 5 brigadirjev Iz Vrbovca, izmed katerih je eden, sedemnajstletnik, že osmič na delovni akciji in trikratni udarnik. Iz Trste- nika, prav tako pobratene občine. Je prišlo v brigado troje brigadirjev, v samem Gradišču na Kozjaku, kjer je center te delovne akcije, pa Sita se vkiljučila v brigado OK ZSMS Laško »Ilije Badovm- ca« še dva mladinca. V tritedenskem obdobju bodo skupno z brigadirji iz lendavske občine pripravljali cestišče za asfaltiranje, ki bi moralo biti dokončano do konca akcije, to je 25. av- gusta iz smeri Ožbolt — Gra- dišče na Kozjaku v dolžini 6 km. Brigadirji pa tudi po- pravljajo in obnavljajo sku- paj s strokovnjaki hiše in druga poslopja kmetom, v prostem času pa še pomaga- jo pri spravilu sena, podira- nju drevja v gozdovih in sploh so navezali tesne pri- jateljske stike. Vsaka briga- da ima vsak dan določeno število ur predavanj in dru- gih oblik izobraževanja. Sa- mo naselje je lepo urejeno, tako da se brigadirji počuti- jo prijetno in tovariško so- delujejo med seboj. Laška brigada je imela težave pri formiranju, saj je bilo letos čutiti veliko težav pri zbira- nju ustreznega števila briga- dirjev. FANiKA lAPORNIK Takšnega pogleda prostor pred tovarno poljedelskih strojev v Šempetru v Savinjski dolini že več mesecev ne mudi več. Prazno je, ka.Hi proizvodnja je prodana vnaprej in vsak pri- ključek linije za spravilo sena sproti odpeljejo. To nI samo dokaz kvalitete izdelkov te to- varne, marveč tudi liaro?neter mehanizacije našega kmetijstva, ki se po svoji razprostranje- nosti v mnogih območjih že krepko nagiba čez dejansko potrebo. Razumen in gospodaren izhod iz te situacije so strojne skupnosti, v katerih so stroji bolj izkoriščeni in za uporabni- ke proixvodni proces cenejši. Foto: J. KRASOVEC St. 29 — 27. julij 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 CELJE POLETNO PISMO TURISTIČNO DRUŠTVO SVOJIM ČLANOM Celjsko tuiistično društvo Je pred dnevi s posebnim pi- smom seznanilo svoje diane z delom, ki je značilno za to poletno obdobje. Tako je pi- smo tudi hvaležna oblika ko- mimioiranja, medsebojnega obveščanja, sicer i>a gre za dela, ki imajo v javnosti tudi svoj odmev. Razveseljiva je novica, da so se končala dela pri sana- ciji severne stene Frideriko- vega stolpa na Starem grar du. Dela je opravila pyoseb- na skupina z Bleda, veljala pa sb okoli 700.000 dinarjev. Večji del tega bremena sta nosila Zavod za spomeniško varstvo in Kulturna sikupnost občine Celje, 100.000 dinar- jev pa je primaknilo tudi Tu- ristično društvo. Največja nevarnost na Fri- derikovem stolpu je zdaj od- stranjena. Toda to ne po- meni, da je vsega konec in da je opravljena celotna sa- nacija Starega gradu. Turisti- čno društvo še posebej орк> zarja na nujnost nadaljevanja teh del. Druga novica je vezana na celjski prospekt. Zaloga sta^ rega bo skoraj pošla. Treba bo izdelati novega. Turistično društvo je opozorilo Poslov- no skupnost za turizem, da gre za nalogo, ki je ni moč odlagati. Toda, kot so napi- sali v pismu, poslovna sku- nost na to opozorilo ni od- govorila. In tako se je Turi- stično društvo samo lotilo de- la. Na dlani pa je, da pro- spekta sami ne morejo izda- ti. Zaradi denarja. Zato bo društvo prosilo za pomoč cel j. sko občinsko skupščino in še enkrat turistično poslovno skupnost. Upajmo, da bo pro- blem pravočasno rešen in v zadovoljstvo vseh, kajti so- delovanje med območno tu- ristično ixxslovno skupnostjo in družbeno turistično orga- nizacijo je nujno. Zato pri- čakujejo, da se bosta obe organizaciji tudi pri uredit- vi te naloge našli na skup- nem tiru. Seveda pa izdaja takšnega prospekta zavisi tu- di ali zlasti od sodelovanja turističnih delovnih organiza- cij One bi morale biti tiste, ki bi priganjale k izdaji no- vega prospekta! Pisarna celjskega Turistič- nega društva je še vedno v starih prostorih, v Ulici šti- rinajste divisaje. Selitev v no- ve, na Tomšičev trg številka sedem, se je sicer že priče- la, toda do začetka dela v novem okolju je še kar pri- bližno mesec dni, če ne še dlje. Pričela se je tudi že običaj- na akcija — ocenqevanje cve- tlic. Komisija je že na delu. Ob zaključku bodo podelili eno zlato, dve srebrni in šest bronastih vrtnic. Prav tako dvesto priznanj. MB CELJE koST NASTOPI DOMAČIH ORKESTROV v okviru letošnjih polet- nih prireditev v organizaci- ji Turističnega društva Ce- lje imamo tudi vrsto prome- nadnih koncertov pihalnih orkestrov. Prvi je igral 23. junija pi- halni orkester 2PD France Prešeren iz Celja z lepim uspehom in ob izredni ude- ležbi ljudi. Program in iz- vedba sta bili kvalitetni, kar na solidni profesionalni rav- ni. V petek, 30. junija, je kon- certirala godba keramikov- rudarjev iz Liboj, ki se je predstavila kot soliden pihal- ni ansabel z lažjim, toda prijetno izbranim progra- mom. V četrtek, 6. julija, je na- stopila pihalna godba iz La- škega. Tudi ta ansambel je našel veliko hvaležnosti po- slušalcev, ki so z zanimanjem sledili izvirnemu in sodob- nemu programu, ki je bil izveden na kvalitetni ravni. Z zadovoljstvom ugotavlja- mo, da imajo v svojih vrstah lepo število mladih. Pa tudi zasedba je sodobna. Avgusta in septembra se bodo predstavili še trije or- kestri, in tO iz Prebolda, Za- bukovice in šoštanja. Tako bomo lahko letos spoznali večino pihalnih orkestrov, ki delujejo na celjskem območ- ju. Zdi se nam, da je prav, da jih spoznamo. Dosedanje nastope so omogočile celj- ske delovne organizacije: Moda, Tehnomercator in Lju- bljanska banka. Splošna banka ter občinska kulturna skupnost. ZORAN VUDLMl- CELJE: SONČNI PARK Zdaj gre zares. Za enega izmed velikih načrtov v okvi- republiške »Hortikulture 80«, ki bo v Celju. Izvršni svet celjske občin- ske skupščine je namreč na zadnji seji med drugim skle- nil javno razgrniti predlog zazidalnega načrta za »Sonč- ni park« v Celju. Načrt bo razstavljen in na vpogled v prostorih sveta za urbanizem občine Celje, to- rej v Narodnem domu in v prostorih Krajevne skupno- sti Lava. Začenja se torej javna raz- prava o predlogu bodoče ureditve novega parka v Ce- lju, ki seveda ne bo zrasel čez noč, niti ne v enem le- tu. Po programu naj bi do 1980. leta park sicer dobil že svojo podobo, vendar vse še ne bo narejeno. Do tega časa nameravajo urediti ta- ko imenovano visoko ozele- nitev, poti, otroška in dru- ga igrišča, naprave za rekre- acijo starejših in še kaj. Po- tem pa se bodo dela za po- polno ureditev parka nada- ljevala še vsaj pet let. Sončni park bo na prosto- ru severno od Dečkove ce- ste ter med Čopovo ulico in Dolgim poljem. MB Tomaž Lorenz, eden naših najuglednejših in najboljših koncertnih violinistov. CELJSKE POLETNE PRIREDITVE TRIJE ZNANI SLOVENSKI UMETNIKI V CELJU Jutri, v petek, 28. julija, je na sporedu nov koncert v programu letošnjih poletnih prireditev v Celju, ki jih, kot smo že zapisali, priprav- lja domače Turistično dru- štvo. Zdaj so na vrsti trije zna- ni slovenski umetniki v svoj- stveni in enkratni zasedbi. Redke so namreč priložnosti, da slišimo koncert v zasedbi za tenor (petje), violino in kitaro. To je edinstvena za- sedba, ki so jo pripravili ug- ledni in znani slovenski po- ustvarjalni umetniki; Tomaž Lorenz (violina), Mitja Gre- gorač (tenor) in Igor Saje (kitara). Za celjski koncert so pripravili dela znanih in uglednih skladateljev Trom- boncina, Capriolija, štuhca, Iberta, Williamsa, Webra in Paganini j a z njegovimi slovi- timi tremi sonatinami za vi- olino in kitaro. Koncert bo na prostem, v atriju obnovljene stare celj- ske hiše na Tomšičevem tr- gu št. 7, v ambientu, ki je . nekaj edinstvenega. Prepričani smo, da bomo doživeli izreden večer. ZORAN VUDLER ALI POZNATE? Že v naprej opravičilo -— pravega odgovora bi ne mo- gli dati. Vsaj danes ne, za- to pa že v prihodnji števil- ki. Sicer pa tudi negotovost je zanimiva, še zlasti ée gre za ... specialitete. Ali ste že slišali za mo- hovt, obrnjenek, masovnik. bratce ...? Nekateri da, drugi ne. To so namreč imena do- mačih kuharskih specialitet, ki jih bodo pripravile gospo- dinje iz Luč ob Savinji za tradicionalno turistično pri- reditev oziroma razstavo, 12. in 13. avgusta. SPODBUDA STANOVANJSKI GRADITVI Novosti, ki jih zajema nov pravi.nik o varčevanju in posojilih za stanovanj- sko gospodarstvo, pravilnik o stanovanj- skih posojilih občanom na podlagi ve- zave domače in tuje valute, pravilnik o dodatnih stanovanjskih posojilih ob- čanom in sklep o premostitvenih kredi- tih za stanovanjsko graditev občanom ter sklep o delnem ohranjanju realne vrednosti namenskih stanovanjskih hranilnih vlc^ občanov za obdobje do leta 1980 — so vsekakor ugodnejši in pomenijo spodbudo vsem pri stano- vanjski graditvi —- tako občanom kot tudi delovnim organizacijam. Novosti so naslednje: — razširjeni so nameni porabe, tako da se lahko tudi s kreditom kupuje stara stanovanjska hiša ali stanovanje od fizičnih oseb, s tem da prodajalec obvezno prevzeta sredstva kredita upo- rabi le za nakup novega stanovanja ali graditev nove stanovanjske hiše. — Možnost pridobitve stanovanjskih kreditov je še vedno varčevanje aii ve- zava sredstev. — Dodatne izboljšave pri varčevanju za občana pa so v delnem ohranjanju realne vrednosti namenskih stanovanj- skih hranilnih vlog do leta 1980 (tu gre za dodaten odstotek zvišanega kredita po lestvici) Tudi ^i tisti varčevalci, ki še niso sklenili posojilnih pogodb in so varče- vali za stanovanje ali stanovanjsko hi- šo, so zajeti v tem sklepu. — Občan lahko po novem izbira aH bo vezal svoja sredstva brezobrestno in s tem pridobil na podlagi vezave ik>so- jilo po 5-odstotni obrestni meri ali pe bo vezal sredstva z obrestovan jem 7 fi odstotka in pridobil posojilo po ll-od- stotni obrestni meri. — Za OZD pa je izboljšan odstotek na vezana sredstva od 175 odstotkov na 200 odstotkov, čakalna doba 10 mesecev je še ostala. V letu 1979 pa bodo tudi pri Splošni banki odpravili čakalno dobo. — Pri dodatnih posojilih za degradi ter za občane p>a še nadalje obdrži LB Splošna banka Celje dosedanja določdr la. To je, da lahko to dodatno posojilo pridobi občan, ki p>oslovno sodeluje i LB, vendar le za nakup novega ."ïtanov»- nja, kjer gre za razliko v ceni ali stano- vanjske hiše, ki jo dograjuje in se bo vanjo vselü. Za poslovno sodelovanje se šteje, da je namensko varčeval za stanovanjsko graditev in je na osnovi takega varčevanja pridobil пајтадЈ 20.000 din stanovanjskega posojila. Kot nadaljnje p>oslovno sodelovanje se šteje, da je imel ali ima na svojih računih pri LB (hranilna vloga, tekočI račun, žiro račun, devizini račun) najmanj 20 odstotkov zaprošenega posojila nepre- kinjeno 6 mesecev vsaj v enem letu za obdobje zadnjih petih let. Upošteva se seštevek sredstev na vseh teh računih т istem časovnem obdobju. RIBIŠKI IK»I ob slivniškem jezeru Tratna Je ponos ribičev in ljubiteljev narave. Zgra- dili so ga s požrtvovalnim in udarniškim delom člani Ribiške družine Voglajna s sedežem v Storah. Slivniško јетего z okolico predstavlja še пеоктпјеш košček na.rave in takšnega že- lijo ohraniti tudi v bodoče. Sicer pa se je letošnja ribiška lovna sezona na jezeru že raz- mahnila, pripravljajo pa tudi že prvo športno ribiško tekmovanje, ki bo 29. julija, popol- dan ob 13. url pa bo to zadnjo julijsko soboto prav pri tem domu ribiški piknik. MITJA UMMK 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 29 — 27. iulij 1978| LAŠKO O TEM IN ONEM Y MESTU JE VELIKO PEREČIH PROBLEMOV 2e večkrat smo pisali, da mesto Lašiko z okolico spre- minja svojo podobo. K vse- mu temu pa sodi ocena ob- čana s povprečnimi željami in zahtevami. Tistim, ki se imaijio za prave stare Laščane, se je marsikaj spremenilo na bolje, toda za doseljence še marsikaj ni urejeno dovolj dobro. ljudje predvsem prv-ega ali petnajstega hitijo po večjih nakupih v Celje aH celo še kam dlje, domačemu kraju la občini odnašajo denar In s tem sami zmanjšujejo višino potrebnih sredstev za čimprejšnjo gradnjo sedaj obljaibljiane blagovnice. S tem v zvezi je ustanavljanje potrošniškega sveta, katerega naloga naj bi bila tesnejša povezava med potrošniki in trgovino. No, da ne govori- mo o tržnici v Laškem, saj imamo sedaj le eno stojnico, sicer pa včasih boljšo ali sIlabÈo F>onudbo v trgovinah. Večkrat slišimo godrnjanje na ta račun, i>a je kar ume- stno. S čun še nismo zado- voljni. Res je, gostinsko po- djetje Savinja se je priklju- čilo in postalo TOZm GP Ce- lje, preuredili so nekaj go- stinskih lokalov, pri čemer je tudi ostalo. Kaj pa bo z gradnjo motela s pripadajo- čimi obljubljenimi športno rekreacijskimi prostori, na mestu, kjer sedaij stoji gosti- šče Hum, pa se v javnosti ne govori več. Res je, turüzem se razvija, nekaj sob pri za- sebnikih in hotelu Savinja ter kapacitete zdravilišča pa še ni vse, kar je treba gos- tu nuditi. Slišati je, da bosta turistično društvo in krajev- na skupnost Laško namenila kar največ pozornosti uredit- vi starega gradu, ki zares la- hko postane prijetna izletni- ška točka. V Laškem nimamo ustrez- nih prostorov, kjer bi se zbirala mladež in le od časa do časa se jim »nasmehne sreča«, ko se pojavi v kraju »luna park«. Sicer pa se mlajši in starejši pomešajo med druge občasne goste go- stinskih lokajlov v mestu, kaj več pa tako nimajo, saj ni plesov ali drugih podobnih prireditev, seveda razen piva in cvetja. Opevani dom kulture je pribežališče gledalcem ob ra- noraznih državnih praznikih, šolski mladini, materam za 8. marec, pa še nekajkrat ob drugih priložnostih. Toda go- stovanje z večjim številom nastopajočih si že ne more- mo privoščiti iz različnih vzrokov — neustrezni garde- robni prostori, pa včasih tu- di bojazen, da ne bo dovolj obiskovalcev, kair pa se zad- nje čase ne dogaja več tako pogosto, бе so nekatere po- manjkljivosti, ki jih mi opa- 25imo, je pa tudi dosti dobrih strani, ki jih zaznajo obisko- valci in vsakdo, ki je bil т Laškem enkrat, se bo prav gotovo še vrnil. Nekateri pa si ustvariijo svoj dom v kra- ju, ki slovi dal^ naokoli Po lepoti in prijaznosti meš- čanov. FANIKA LAPORNIK DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Na zadnji seji sveta ob- činske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbe- no samozaščito so med dru- gim razpravljali o poročilu stanja prometne varnosti v občini Celje. Iz leta v leto se ugotavlja močan porast števila motornih vozil v cest- nem prometu, kar pomeni veliko obremenjenost posa- meznih cestnih odsekov. Z preureditvijo prometnega re- žima v zadnjem času se že vidijo izboljšave, zlasti v središču mesta. Manj pozor- nosti pa je bilo namenjeno sanaciji nevarnih cestnih od-, sekov, t.i. črnih točk in ure- ditvi parkirnih prostorov. Določen problem v mestnem prometu pa predstavljajo tudd razne avto šole, ki nimajo ustreznega poligona za za- četno poučevanje kandidatov za voznike. Oviro v prome- tu predstavljajo tudi razni neorganizirani in časovno neustrezni prekopi cest, de- la na cesti in podobno, ki ovirajo in večkrat tudi ogro- čajo promet. Takšno stanje in problema- tika v cestnem prometu, ob dejstvu, da je Celje promet- no križišče magistralnih in regionalnih cest skozi katere- ga pelje dnevno več deset tisoč avtomobilov se odraža tudi v številu prometnih ne- sreč. V letu 1977 je bilo 787 prometnih nesreč, 20 s smrt- nim izidom, 131 s hudimi telesnimi poškodbami in 635 z lahkimi poškodbami in materialno škodo. Večina ne- sreč se je zgodila na območ- ju mesta. Razlogi za nesreče so največkrat neprimerna hi- trost, izsiljevanje prednosti, prekratka varnostna razda- lja, nepravilno prehitevanje, vinjenost in drugo. Zanimiv pa je podatek v poročilu o stanju prometne varnosti, ki nam prikazuje, da je zelo po- gost razlog za nesrečo tudi ne- pravilno ravnanje in nedisci- pliniranost pešcev. Svet za LOVDS je razprav- ljal še o drugih pokazateljih cestne problematike na na- šem območju in ob zaključ- ku razprave sprejel določena stališča in sklep, ki obvezu- jejo vse faktorje cestnega prometa. VIKI KRAJNC S slavnostne seje v Mnski gori. VINSKA GORA — PRAZNOVALI Foto: T. T. KRAJEVNI PRAZNIK GASILCI 50 LETNICO OBSTOJA Na Dan vstaje 22. julija so občani Vinske gore prazno- vali krajevni praznik. Dopol- dne je bila najprej slavno- stna seja krajevne skupnosti ter drugih družbenopolitičnih organizacij, ki sta se je med drugim udeležila tudi pred- sednik Skupščine občine Ža- lec Vlado Gorišek ter pred- sednik IS skupščihe Jože Jan. O doseženih uspehih krajevne skupnosti je spre- govoril predsednik sveta KS Vinska gora Ivan Košan (na sUki), ki je med drugim poudaril, da so si krajani s skoraj izključno lastnimi sredstvi urediü električno napeljavo, vodovod, ceste, pa tudi telefon. Imajo 7 odsekov asfaltiranih cest v skupni dolžini 11 km, zaselek Lopat- nik pa bo dobil asfaltno pre- vleko prihodnje leto. Seveda vsi ti dosežki niso sad zad- njega leta, temveč nekaj let nazaj. Omeniti pa je treba tu- di, da so krajani poleg de- narnih sredstev veliko pri- spevali tudi z udarniškim delom. V nadaljevanju so po- delili 17 priznanj krajevne skupnosti, ki so jih prejeli: Alojz Petek, Dragica Arlič, Franc Špegel, Franjo Učakar, Kari Gril, Milan Videmšek, Zdenko Weisenbach, Franc Javornik, Herman Fogladič, Anton Lesjak, Franc Dremelj, Emil Glušič, Jaka Lesjak, Stanko Avbreht, Franc Ku- gier, Alojz Zaje in Miro Leš- nik. Podelili so tudi pet pri- znanj OF, ki so jih prejeli: Blaž Arlič, Baltazar Žerjav, Gasilsko društvo Vinska go- ra, Baltazar Vanovšek in Stanko Plešnik. Popoldne je bila proslava 50-letmce gasilstva, na kateri je o razvojni poti te humane dejavnosti v Vinski gori spre- govoril predsednik društva Emil Glušič, nato pa še pred- sedntìs IS Skupščine občine Žalec Jože Jan, ki je pou- daril pomembnost tega dru- štva ter mu izrekel priznar nje za uspešno delo. Ob tej' priložnosti so podelili 54 pri- znanj zaslužnim članom dru- štva ter občanom, ki so pri- pomogli k гага\'оји gasilstva. T. Tavčar POMENEK CEUE V GREVENBROÍCHU V SLOVENSKI SEKCIJI ŠESTSTO ČLANOV Prejšnji teden so bili v Ce- lju na obisku gostje iz Zve- zne republike Nemčije, iz Grevenbroicha. V tem po- renskem mestu je več naših delavcev na začasnem delu in tu deluje slovenska sekcija »Celje«, ki bo v kratkem po- stala samostojno društvo. Naj- več zaslug za delo sekcije ima njen ustanovitelj, Celjan Stane Felzer, ki že vrsto let dela v Grevenbroichu. Stane Felzer je tudi pos- rednik prijateljstva med obe- ma mestoma, in tako je med drugim organiziral pri- hod gostov iz Grevenbroicha. »Kdo vse je prišel z va- mi?« »V Celje so prišli mladin- ci nogometnega kluba Gre- venbroicha in z njimi podžu- I)an g. Wisse. Sicer pa so no- gometaši le vrnili obisk Kla- divarjevih mladincev, ki so igrali lam v moji organizaci- ji ▼ Grevenbroichu. Tedaj so Celjani p>ovabili Nemce na povračilni obisk. Tako je prišlo letos v povezavi s slo- vensko sekcijo »Celje« do te- ga srečanja v mestu ob Sa- vinji.« »Kako so igrali nogometa- ši?« »Lani v Grevenbroichu so zmagali Nemci, letos v Celju pa domačini. Sicer pa sta bi- li to prijateljski tekmi. Eno tekmo so igrali tudi z Mozir- jani, sicer pa so obiskaU še Muzej revolucije in kolektiv Zlatarne.« »V tem času ste bili tudi na obisku na sedežu celjske občinske skupščine.« »Da, podžupan Wisse in funkcionarji smo bili na spre- jemu pri predsedniku občin- ske skupščine, Jožetu Ma- roltu, ki je povabljen nasled- nje leto v Grevenbroich. C&- Ije in Grevenbroich sta si tar ko po številu prebivalcev, kot рк) industriji zelo blizu in v Grevenbroichu je precej cei}, skih delavcev na začasnem de- lu v tujini. Vsi ti se združil, jejo v slovenski sekciji »Ce- lje«. Zato se tudi zavzemam za pobratimstvo med mesto- ma.« »Kako deluje sekcija »Ce- lje«? »Zaenkrat smo še slovenska sekcija jugoslovanskega dru- štva >vSloga«, vendar bomo v kratkem društvo. Pohvalil bd delo odbornikov Maksa Ko- rošca, Ivana Janežiča in Slav- ka Rebemika, delavcev iz Ce- lja. Sekcija organizira med le. tom štiri do pet prireditev, ki so vedno dobro obiskar ne, saj pride tudi do tri ti- soč ljudi. Vendar pa niso to le Jugoslovani, pač pa tudi Nemci. To je dobro. Neand se zelo zanimajo za našo fo čolovom in reklamami podje- tij.« »Kako pa je z našimi Ijud- m.l v sekciji?« »Sekcija ima okoli šeststo članov. Med njimi so tudi nemški zakonski partnerji n©. katerih naših ljudi. Želimo si, da bi v sekci- ji oziroma skorajšnjem dru- štvu čutili sodelovanje tudi celjskih delovnih kolektivov, sicer pa se moram celjskim družbenopolitičnim organisa- cijam zahvaliti za dosedanje sodelova.r>'p BRANKO JERANKO VITANJE MLADI SO DOKAZALI... MLADINSKA BRIGADA NA DELU Malo je znano, da so letos ▼ Vitanju organizirali lokal- no mladinsko delovno akcijo. Pobudo zanjo je dala doma- ča osnovna mladinska orga- nizacija, bolj določeno — njen predsednik Adam Рш^. Mladi v Vitanju so spozna- M problem preskrbe kraja s pitno vodo. V Vitanju črpa- jo vodo s pomočjo električne energije iz žimpreta na hrib Izpod Krajnikovega gradu, kjer je zbiralnik. Od tu voda prostotekoče napaja kraj. Problem pa je v tem, črpanje vode veliko stane, okrog 70.000 dinarjev na leto. Ko pa v Vitanju zmanjka elek- tričnega toka, se kmalu po- sušijo tudi vodovodne pipe. Tako so mladi izrazili pri- pravljenost, da pomagajo so- delovati pri izgradnji vodovo- da s prostim pritokom. Krajevna skupnost Vitanje Je to ponudbo z veseljem sprejela in mladim tudi vse- stransko pomagala. Prevzela je stroške za prehrano bri- gadirjev in sodelovala pri ra- zgovorih z delovnimi organi- zacijami v Vitanju, ki so pri- spevale sredstva za opremo. Orodje je p>o nizki ceni pro- dala Tovarna kovinskih iz- delkov in livarna Vitanje, vi- tanjska podjetja TKI, Kovi- nar, GG in LIO pa so kupila brigadirske uniforme in ma- jice. Osno\Tia šola je prev- zela skrb za kuhanje hrane. Brigada- »Boris Vinter« je nastanjena pod šotori v doh- nd, kilometer severno od Vi- tanja. V njej je 24 brigadir- jev. Prvi so se v brigado ja- vili člani odbora osnovne mladinske organizacije. Med brigadirji je največ srednje- šolcev, i>a tudi mladih delav- cev iz domačih podjetij ne manjka. Brigada je delala od 2. do 16. julija. Lotila se je 80 cm globokega jarka v dolžini 1.500 metrov. MladS so tudi položili vodo\'odiie cevi in jarek zasuli. Teren je bil ze- lo težaven, hribovit, gozdnat in kamenast. Dosti dela so imeli * od- motavanjem plastične cevi, ki so jo nato vlekli po gozdu navzgor. Rekli so, da jih je to delo spominjalo na prou- čevanje zgodovine o gradnji piramid v Egiptu. Ob dežju so se aadrževali v jedilnici, ki so jo uredili v prizidku bodoče mizarske de- lavnice Slavka Krajnca. Pro- store je dal breaiplačno na razipolago. šotore i>a je poso- dil taborniški odred »Mirko Bračič« iz Slovenskih Konjic. Mladi so dobro opravili svojo nalogo in tako dokaza- li, da je današnja mladina sposobna oprajviti tudi tako težka in zahtevna dela. Vi- tanjsM brigadirji so se od- iočill, da doma z delom do- kažejo, kaj zmorejo. T&to tri- kratni ho-ruk za vitanjske brigadirje' FRANJO MAROSEK St. 29 — 27. julij 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 INTERVJU s PREDSEDNIKOM ZVEZE KOROŠKIH PARTIZANOV NAŠ BOJ S FAŠIZMOM ŠE TRAJA KLJUB TEMU SEM OSTAL OPTIMIST ZA OBSTOJ SLOVENCEV NA KOROŠKEM, PRAVI KAREL PRUŠNIK-GAŠPER v laškem zdravilišču se že nekaj časa mudi na zdravlje- nju Predsednik zveze kx>ro- ékih partizanov, dolgoletni-re- valuoionar Karel Prušnik — Gašper. Odzval se je naši prošnji, da za Novi Tednik in Radio Celje da intervju, ki ga v celoti priobčujemo: Pot revolucionarja — partizana NOVI TEDNIK: Spodobno bi bilo, da bi začela pogovor o zdravju, zaradi katerega ste se zatekli sem. No, ker sami trdite, da vam zdravljenje po. škodovane noge hitro napre- duje, se bova lotila pogovora, v katerem boste za nas ne- precenljivl vir informacij. Na- ši bralci vas po imenu in de- javnosti v sedanjosti in pre- teklosti poznajo. Manj pa morda vedo, kako ste začeli svojo pot boja proti nacizmu, ki .¡e hkrati pot mnogih rodo- ljubov onkraj Karavank? KAREL PRUŠNIK: Moja revolucionarna pot in kasnej- ša priključitev v partizane se- že daleč nazaj, v leto 1934. Takrat je večje število slo- venskih fantov na Koroškem pristopilo v KP Avstrije in smo imeli Stovenoi tudi svo- je celice. Mi smo takrat bili obsoijeni od takratne avstrij- ske »čme vlade«, od takoime- novanega avstrofašizma. Jaz sean ba obsojen na pet let težke ječe. Kazni nisem pre- stal, zajela me je amnestija po sp>orazumu Schuschnik — Hitler, ko so bili poleg za- prtih nacistov osvobojeni tu- di drugi p>olitični zapomiki. Komunisti, smo nadaljevali delo, saj smo za to čutiličveli- ko potrebo, ob terorju, ki se Je zgrnil najpreg nad Avstrijo in še posebej nad Slovenci. Leta 1942 so nacisti izselili okoli 500 družin s Slovenske Koroške. Tako so avgusta le- ta 1942 zagrmele prve parti- eanske puške. To je bilo v Robežah, kjer smo f>o vojlnl postavili spomenik, pa so ga heimatdienstovci razstrelili. Zdaj smo ga ponovno posta- vili. Ko je Kranijčev bataljon prodiral proti Koroški, smo bili nekateri v 2elezni Kapli že organizirani. Od tam, iz Lobnika sem tudi doma. Av- gusta 1942 sta prišla iz Go- ren^ke dva aktivista; doma- in Johan Zupane in Stane Mrhair. Nalila sta nam kri- stalno čistega vina. Povedala sta nam o boyu partizanov v Jugoslaviji in o Osvobodilni fronti. Lahko nam verjame- te, da smo se ob tem sposjnar nju globoko oddahniU. Takog smo se lotili dela. Najpreg smo ustanavljali odbore OF. Prvi tak odbor je bil v Lob- niku v roo'stni hiši na^rodnega heroja Franca Pasterk — Le- narta, ki je padel leta 1943 v Mežici. Jaz osebno sem imeQ nekafl smole. Novembra 1943 so me gestapovci aretirali, toda ušel sem jim in me s streli niso zadeli. Kam naj bi šel kot v partizane?! Ko sem bü en- krat v partizanih, je bila mo- ja vest čista in moje hotenje je dobilo svoje zadoščernje. Naš boj velja fašizmu imtmimmiiiiiiimimiimiiiiimiiiiimimiiiii NOVI TEDNIK: Preskočiva zdaj v sedanjost. Boj koro- ških partizanov najbrž še ni končan. Kakšna je vloga Zve- ze koroških partizanov v po- litičnem življenju Avstrije, zlasti v boju zoper nacistič- ne usedline in za demokratič- nost Avstrije. KAREL PRUŠNIK: Naša zveza je bila ustanovljena le- ta 1946. Od takrat sem njen predsednik, toreg že 32 let. Organizacija si je od samega začetka naložila nalogo, da vodi boj proti fašizmu, da organizira bivše borce, skrbi za invalide, za svojce padlih. V enaki meri vključuje in skrbi tudi za tiste, ki so ne- posredno podpirali partizane. Z veseljem povem, da smo v pogojih nenehne gonje zoper partizane uspeli obdržati or- ganizacijo. Občni zbori so vedno dobro obiskani. Posta- vili smo vrsto spomenikov in s pomočjo borčevske organi- zacije v matični domovini postavili tem pomnikom moč- ne temelje kot tudi nagrobni- kom nar petintridesetih grobi- ščih po Koroškem. iiiiiiiiiimimiliiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiimi Heimatdienst je naš največji sovražnik iiiiimtmmimmmiiiiiiiiiimiimimiiiimmii NOVI TEDNIK: Povejmo naravnost, da .je dedič naci- stične ideologije na Koro- škem Heimatdienst. Posvetiva tej organizaciji nekaj besed. KAREL PRUŠNIK: Heimat- dienst je natjivečji sovražnik partizanov na Koroškem. Več partizanskih spomenikov je bilo razstreljemh. Bih so oskrunjeni, časnik »Die Med- ne Zeitimg« je leta 1953 v se- riji člankov otojavil najhujše žalitve in skrunitve partizan- skega bo(ja in posameznih borcev. Takrat so sprožili pr- vi močni val proti koroškim partizanom in prvi spome- nik, ki smo ga postaviU leta 1947 v šentrupertu pri VeOi- kovcu je bil raizstreljen. Ta spomenik je neposredno ob grobišču 85 partiizanov, ki so padli severno od Drave na I>odročju Svinje planiate. NOVI TEDNIK: Koroški partizanski borci, avstrijski batal,ion na slovenskih tleh in redite skupine odpora v Av- striji so edina svetla točka v zgodovini Avstrije od »anšlu- sa« do konca vojne. Vas av- strijska javnost v tem smislu tudi upošteva? KAREL PRUŠNIK: Lahko rečem, da nam avstrijske ob- lasti javno ne delajo težav. Pred kratkim je bUo nekaj koroških partizanov s strani avstrijske države odlikovanih. Tudi sam sem prejel odliko- vanje za zasluge za osvobodi- tev Avstriye. Toda tu je Hei- matdienst. Ta ima svoje moč- ne korenine, ima svoj vpliv v oblastni eksekutivi. Za pri- mer, ko je bü v Robežu raa- streljen spomenik, so advo- kati storilcev nastopali popol- noma v fašističnem duhu. iiiiiiiiiiimimiimiiiiimnimimiiiiiiiifiitiiiii Teror nad Slovenci je legalen NOVI TEDNIK: Ko sva že pri Heimatdienstu pride člo- veku na misel, da z okorelimi nacisti odhaja v zgodovino ta očitna nacistična organizaci. ja. Mar ni tako? KAREL PRUŠNIK: To je zmota. Ti ljudje 2Íbirajo oko- li sebe mlajše, predvsem v lastnih družinah vzgajajo no- ve heimatdienstovoe. Pred kratkim, pred dvéma mesecema sem govoril z de- želnim glavarjem Wagnerjem. Vprašal sem ga, zakaj te or- ganiizacije ne prepovedo, saj v 7. členu avstrijske državne pogodbe dobesedno piše, da so organizacije protisloven- ske usmeritve prepovedane. Dejad je, da tega ne storijo zato, ker bi to oiganLzacijio I>otisnili v ilegaîo in bi bilo Slovencem potem še huje. Seveda sem mu nato odgo- voril, da je potem duševni te- ror Heimatdiensta nad Slo^ venci legaliziran, da je deže- la odgovorna za njihovo po- četje. Na te besede mi ni mo- gel dati nobenega odgovora. NOVI TEDNIK: Potemta- kem rekrutira Heimatdienst na Koroškem tudi mlade kad. re? KAREL PRUŠNIK: Veste, na Koroškem je dovolj ljudi, ki živijo tjavdan, trdijo, da se za iKditiko ne brigajo. Ti so hitro pod vplivom Heimat- diensta in tistega kar trobi. Trdim, da je ta organizacija mednarodno povezana, da do- bi sredstva za svoje akcije, za svoj tisk, tudi od zunaj. Zanimivo je kako zvesti so svogl nacistični preteklosti. Njiihov list se imenuje »Ruf der Heimat« (iklic domovine), ki je samo obrnjeni vrstni red besed naslova časopisa, ki Je izhajal med vojno in je bil naperjen issključno proti par- tizanom. Imenoval se je »Hei- mat ruft« (domovina kUče). Zdaj kot prej imajo za vodil- ni znak v bran postavljeno dlan v prisegi. Natanko tak- šno, kot so jo risali med voj- no. 'iiiiitmiiiiiiiimitiiiiiiiimiiimiiimmiiminii Zastrupljeno ozračje se širi miiiiiiimitimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiimiti NOVI TEDNIK: Ali lahko navedete kakšen primer za- sti-upljanja ozračja, podpiho- vanja nestrpnosti tudi v seda- njem času. To, da je koroško vprašanje nekoliko manj pred. met prvih strani časnikov in v diplomatski dejavnosti, naj- brž ne pomeni, da so se stva- ri dosti izboljšale? KAREL PRUŠNIK: Bom ze- lo konkreten. Kmalu po voj- ni sem se poškodoval, tudi ta- krat sem se prišel ssdravit v Laško. Toda prvo zdravniško pomoč so mi nudili v bolniš- nici za delovne nesreče v Ce- lovcu. Takrat sem povsod ču- tili humanost, človekoljubje. Dober odnos do bolnikov je bil in nepristranski. Pred dvema mesecema sem bil zo- pet tam. Toda zdaj po toli- kih letih je bilo drugače. Se- veda so vedeli kdo sem in so mi dostikrat dali čutiti, kaj o moji aktivnosti mislijo. Cul sem besede, da je slovensko gimnazijo v Celovcu treba razstreliti v zrak. Ko sem z bolno nogo hodil mailo sklju- čen, mi je sestra osomo . rek- la, naj se vzravnam, naj gle- dam na Karavanke, kamor so tako in tako moji pogledi ta^- ko zvesto uiïerjenâ. Celo nad imenom moje žene, ime ji je Mira, so se zmrdovali, češ, to je menda kakšno židovsko ime. iiiiiimtimimtimimmiiiiiiiimmminmmii V matični domo- vini imamo vso možno oporo iiiimmiimiimmiiiiiiiiimimimiiiiimiiiiiii NOVI TEDNIK: Kakšna je povezanost vaše organizacije in slovenskih organizacij na Koroškem sploh z matično domovino. Kaj vam pomeni razvoj matične domoAine in njen ugled v svetu? KAREL PRUŠNIK: Matična dežela je za nas velika opora. Kolikor močnejši, razvitejši in veljavni ste, lažji je naš boj. Heimatdienst gotovo nima ta- ko lahkega deila v svoji šču- vaLni politiki, kot je to bilo mogote pred vojno, ko je naš odposlanec v Beogradu name- sto pomoči dobil odgovor: Za- dovoljni bodite, da živite v Avstriji. Danes nudi matična domovina zamejskim manjši- nam politično, kulturno in gospodarsko pomoč. Niikar pa ne pozabite, da sem govoril o nacizmu kot mednarodni za- roti in da je ost sovraštva proti koroškim Slovencem hkrati in predvsem ost aoper Jugosilavijio, kakršna je zdaj» zoper njeno neangažiranjo, sa- moupravno naravnanost. Tu je neispodbitno v ozadju meict narodni finančni kapitafl,. NOVI TEDNIK: Zanimivo je, da poleg stikov z organi, zacijo ZB NOV Slovenije tes- no sodelujete tudi z borčev- sko organizacijo Vojnik pri Celju. Je zato kakšen i>ose- ben razlog? KAREL PRUŠNIK: NaSa zveza ima tesne stike z Zvez» borcev Slovenije, saj smo y vseh pokrajinah skupaj pre- Uvali kri. Imamo pa zvee» tudi s posameznimi borcev- skimi organizacijami. Z volj. nikom nas veže pobratimstvo, saj jie predsednik taankajšnje organizacije Jurij Bojanovlö sodeloval v mani bitki na Komnu in eden od treh iz- med 15 partizanov, ki so pad- li v tistem pokolu, ostafli pol življenju. NOVI TEDNIK: In kako S« počutite v Laškem? KAREL PRUŠNIK: Kot vsa Jugoslavija, tudi to exiravilir šče kaže močne sledove svo- jega razvoc'a. Kako se poču- tim. Vi boste težk» гаишпеИ, kako mi je pri srcu, ko te dni živim med Slovmci, ko se z menoj pogovarjajo sdo- vensko. Doma moram iskati prostore, kjer me bodo ogo. vorili slovensko, kajti mnogi, ki tudi znajo slovensko ia že povedanih raizilogov ne tve- gajo tega javno storiti. To na koncu naj rečem še eno. Nek znanec me je v Slove, niji pred kratkim vprašaJ, ka- ko dolgo bomo zdržali Slo. venci na Koroškem. Pravim, da tako dolgo, dokler bodo Slovenci ob Savi, Soči, ob Kr- ki in Dravi. Naiposled v na- šem boju nismo sami. Tudi v Avstriji se nam vse boy pridiružujejo demokratični ljudje v komitejih soliidamo- sti. Jaz gledam v bodočnost z optimizmom. JURE KRA50VEC Posnetek je starejši kot objavljeni razgovor. Sega namreč nekaj let nazaj, ko sta Karel Prušnik-Gašper (na desni.; in Jurij Bojanovič (v profilu) v Vojniku podpisala listino o po- bratimstvu med partizani, ki živijo na Korošltem onstran meje in Krajevno organizacijo Zveze borcev v Vojniku. Foto: MB 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 29 — 27. iulij 1978| OBISK PRI JOŽETU PETKU OSAMLJENA STAROST UPANJE JE POL ŽIVLJENJA Nedelja. Lep sončen dan. ljudje hitijo na obiske k svojœm, znancem, drugi se odpeljejo v naravo. Tudi mene privabi toplo Bonce. Sprehajam se in sre- čujem ljudi, ki jim je vsak dan enak. Ni razlike med praznikom in delavnikom. Vsak nosi v sebi svojo uso- do, svojo bolečino. Brez ci- lja tavajo sem ter tja. Drugi spijo na klopeh, neka žen- ska se je zamotila z mačka- mi. Smešno delo na prvi pogled. Hrani mačke. Toda, zanjo je to pomembno. Ta skrb za muce jo drži po- konci. Ve, da ima nekoga, pa čeprav so to samo mačke in da za nekoga skrbi. Podoba ljudi, ki živijo v Domu oskrbovancev. Družba jim je dala streho nad glavo, čisto posteljo in hrano. Vse, kar človek mora imeti, da lahko živi. Nekate- ri so tu celo srečni. Našli so si sočloveka, s katerim se lahko pogovorijo, se z njim sprehajajo. Večina pa je osamljena in zapuščena od swojcev, če jih še sploh imajo. Nekateri so celo ta- ko srečni, da jih tu in tam obišče sin ali hčerka. Pripe- ljejo se z avtom, če utegne- jo seveda. Imajo svojo dru- žino, s katero je veliko de- la. Morda gradijo hišo ... Neka ženska ima sina in hčerko in ju vsak dan hodi čakat na avtobusno postajo. Vendar zaman. »Nimajo ča- sa«, pravi in nadaljuje: »Gra- dijo hišo,« kot bi ju hotela opravičevati, še vedno upa, da jo bo nekdo obiskal. Ka- ko dolgo bo še čakala in upala? Koliko pomeni tem ljudem prijazna beseda! Kaj šopek rož! Med najstarejše oskrbovan- ce sodi sedeminsedemdeset- letnl Jože Petek. Usoda ga je zaznamovala že ob roj- stvu. Rodil se je z okvarjeno nogo. V družini je bilo pet otrok, živeli so kot najem- n'tó. Mati je delai^a na kme- tiji, oče je bil gozdni de- lavec. Morala sta biti prid- na, če sta hotela preživlja- ti tako številno družino. Ob spominih na otroštvo se mu zasvetijo oči. Nav- ziLic vsemu so to lepi spo- mini. Ko je bil malo večji, je zvedel, da je mati, v času nosečnosia stregla zidar- jem in tako škodila še nero- jenemu otroku. Nič obtože- vanja ni v njegovih očeh, sa- mo sreča mu sije iz njih. Ob spominih na mater in očeta. Do 25. leta starosti je bil doma. Izučil se je za čevljar- ja. Leto pozneje se je zalju- bil v dekle, ki je služilo pri sosednjem kmetu. Kmalu sta se poročila in dobila sta dva sinova. Med pripovedovanjem opa- zim solze v očeh. »Veste, drugega sina sem imel naj- rajši. Pa ga ni več. Pri tri- desetih letih je imel razpad jeter in je umrl.« Na obrazu, polnem gub, globoka žalost in bolečina. Tudi meni je hudo. Ponudim mu cigareto in kavo. In nadaljuje, kot bi se ho- tel nekomu zaupati. »Dva dni sem bil pri njem, ko je le- žal mrtev na mrtvaškem od- ru.« Spet ga strese po vsem telesu. Potem je zopet miren, kot da bi se otresel težkega spomina, groznih sanj. »Veste, imam še enega si- na, ki je poročen, vendar z ženo nimata čaisa zame. Preveč dela imata. Tudi mo- ja žena še živi. Po desetih letih zakona sva se zaradi nesoglasij razšla. Potem sem šel k sestri Nežki, ki je le- po skrbela zame. Ko pa se je njena hčerka poročila, je zame postalo nevzdržno. Pre- selil sem se k drugim lju- dem, kjer sem živel kot na- jemnik. Pred približno dese- timi leti sem odšel na ob- čino in zaprosil za Dom os- krbovancev. Leto dni sem bil v Velenju, potem pa sem 1970. leta prišel v Novo Ce- lje. Ne smem se pritoževati. Tu mi je lepo. Samo straš- no osamljen sem, brez svoj- cev, brez prijateljev ...« »Pa vas je že kdo obiskal, odkar ste tu?« »O, da. Vida Henc iz Nove Gorice, ki sem ji krstni bo- ter me je trikrat obiskala in mi vsakič dala nekaj de- narja. Tudi nečakinja pride tu in tam. In še drugi...« »Kaj pa sin, ali veste kje stanuje?« »O, vem, na Rečici ob Sa- vinji. Pa še nisem bil pri njem. In ne veste, kako si želim, da bi šel k svojemu človeku, ki bi mu lahko za- upal, se z njim pogovoril...« Za nekaj časa utihne in se globoko zamisli. Špet sol- ze v očeh. Sedim nasproti tega stare- ga človeka, ki še upa, da bo še kdaj prišel med svojce. Tudi name preide njegova žalost. Ali nosi v sebi preve- liko željo? »In kaj si zdaj najbolj želite?« »Prijaznih in dobrih ljudi in rože. Te imam zelo rad.« »Ali se spominjate kakšne- ga posebno prijetnega do- godka v Novem Celju?« »Naj vam pKJvem. Vzljubil sem majhnega, belega psička. Vsak dan sem mu nosil me- so. Ko bi vedeli, kako me je imel rad ni jaz njega. Potem ga na lepem ni bilo več. Po- vozil ga je avto. .še zdaj mi je težko za njim. Bil je tako prijazen ...« Potem je še pristavil: »Imam pa še eno željo. Rad bi šel na Polzelo. Ne, da mi tu ni dobro, ampak, tam imam nekaj svojcev in bliže domu sem ...« To zadnje je povedal po- časi. Pogled mu je zataval skozi okno, v očeh se mu je pokazalo upanje ... MAJDA POCEVSKY SREČANJE PETER BIZJAK — SLIKAR SAMOUK Peter Bizjak je doma na Polzeli, krajani pa ga poz- najo še iz časov, ko je sku- paj s svojim očetom pleskal stanovanja. Tega poklica se je pozneje tudi izučil. Spoznal je, da tu pravega zadovolj- stva zanj ni. Mikale so ga barve, toda ne tako, enako- merno nanešene na steno. Hotel je spoznati njihovo iz- raznost, hotel jih je meša- ti, nanašati in z njimi pripo- vedovati. Tako je pleskanje nezadržno prešlo v slikanje. Danes ima Peter v Šempe- tru svoj atelje, kjer veliko slika. Njegova tehnika je še vedno olje in številne slike dokazujejo, da barve zanj niso več skrivnost. Zelo rad slika motive iz narave, saj je prav v neokrnjeni naravi naj- več lepote in sMadnosti. Kljub temu, da se svoje pri- padnosti olju ne bo nilioU odrekel, je poskusil tudi dru- gače, tako, da svoje zamisli prenaša na steno. To delo je precej težavno, saj mora najprej nanesti precej debe- lo plast mavca, v katerega potem motiv izpraska. Svoja dela je Peter doslej že večkrat razstavljal. Letoš- nje leto pa se pripravlja na udeležbo na celi vrsti razstav. Ob 100 letnici žalskega tabo- ra bo razstavljal v Savino- vem razstavnem saJonu, v mariborskem Rotovžu s lu- pino amaterjev v mesecu ok- tobru na razstavi »Delo v li- kovni podoba«. Sodeloval bo tudi na peti slikarski koloniji Selišče 78 v kapeli pri Ra- dencih. T. Tavčar Peter Bizjak pri delo. Foio: X. I. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA prireja dne 29. 7. 1978 ob 20. uri v dvorani Zdraviliškega doma TRADICIONALNI ROGAŠKI PLES Na prireditvi bo nastopil vokalno instrumentalni ansambel ŠOK s pevcem Otom Pestnerjem. Prireditev bo vodil Vinko Šimek, ki bo program popestril tudi kot Jaka Šraufciger iz Maribora. Predprodaja vstopnic bo v Turističnem uradu v Rogaški Slatini. , VABLJENI! »KOMUNALNO CESTNA SKUPNOST« ŠENTJUR PRI CELJU Izvršni odbor razpisuje ▼ skladu s sklepom 17. seje izvršnega odbora prosto delovno mesto REFERENTA za komunalno urejanje, vzdrževanje cest in nadzornega organa Pogoji: — višja strokovna izobrazba gradbene smeri in 4 leta delovnih izkušenj — srednja strokovna izobraziba gradbene smori in 4 leta delovnih izkušenj — opravljen strokovni izpit Osebni dohodek po sporazumu. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnje- vanju splošnih in posebnih pogojev do 15. avgusta 1978. Nastop službe 15. septembra 1978. St. 29 — 27. julij 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 KMEČKI TURIZEM — DOMAČNOST IN MIR BEG IZ BETONA IN HRUŠČA POČASI SE DALEČ PRIDE — HITRO ŠE DLJE! Slovenija je turistično križ- potje zahodnih, severnih in vzhodnih poti. Ugodna zem- Ijepisna lega, bogata in raz- novrstna narava ter številni kulturni spomeniki so osnova turizma. Visoke Alpe, gričev- je, reke, jezera, morje, bar- ja, širne ravnine, kraške ja- me in brezna, keltske in rimske zapuščine, gradovi, stara mestna jedra, cerkve, znamenja, vasi, spomeniki iz naše borbene preteklosti — vse to je le nekaj našega na- rodnega bogastva. Res je, da se vse bolj zavedamo, da smo takorekoč »obljubljena turi- stična dežela«. Pa vendar marsikaj in marsikdaj poče- njamo kot, da se ne zaveda- mo življenjske resnice: KAR DANES LAHKO STORIŠ, NE ODLAŠAJ NA JUTRI! Če na našem širšem celj- skem območju pogovor nane- se na kmečki turizem, p>otem vsi takoj pomislimo na naj- bolj gorato in alpsko občino — mozirsko. Da o kmečkem turizmu vse bolj načrtno raz- mišljajo tudi v konjiški obči- ni je že manj znano. Prav njihova južna pobočja Pohor- ja bodo še kako primerna za гажој kmečkega turizma. Zaradi tradicij, večjih izku- šenj in obetavnih načrtov sem tudi svoj novinarski korak nameril k Mozirjanom, pa ga I)odaljšaJ v Zadrečko dolino do Gornjega grada in tako zaokrožil svoj prvi turistično- kmečki pohod. Da ni zadraji, to posebej poudarjam! Kako pametno je bilo, da sem obhod začel prav v mo- zirski Zgornjesavinjski zadru- gi, se je izkaaailo kaj kmalu. Predvsem sem se prepričai, da prav od tod izvirajo dobre in napredne F>obude za raz- voj in načrtovanje kmečkega turizma, i »V zadrugi smo se začeli si- steniatično ukvarjati s kmeč- kim turizmom prav zato, da bi dokazali kaj zmore naš alp- ski svet, če mehanizira in us- meri svojo kmetijsko proiz- vodnjo,« je pyovedal direktor zadruge, dipl. ing. ALOJZ PLAZNIK; in nadaljeval: »V letih 1951, 1955 sem se balj se- znanjal s tem vprašanjem. Tu- di z ekskurzijami v okviru Gozdnega gospodarstva in pri naših sosedih Avstrijcih, ki so prepričani, da je njihov kme- čki turizem v bistvu najcenej- ši izvoz. Na vsak način pa je bilo treba najprej ustvariti os. novne pogoje za razvoj tak. šnega turizma: usmerjene kmetije z ustrezno mehaniza- cijo, ki bi lahko razbremeni- le kmečke gospodinje.« Čeprav smo se na splošno pri razvijanju kmečkega tu- rizma preveč zvesto oklepali znanega reka: POČASI SE DA- LEČ PRIDE, pa je bilo leta 1971 v Zgornjesavinjski zadiru- gi Mozirje zasedeno delovno mesto strokovnjaka za kmečki turizem in kmečko gospodinj- stvo. Tega še danes izkušeno zaseda MARIJA BEZOVŠEK, predmetna učiteljica in preda- vateljica s sedaj že »pokojne« Višje gospodinjske šole v Grobljah pri Ljubljani. Naše banke so se bolj zga- nile in prisluhnile razvijajo- čemu se kmečkemu turizmu šele leta 1974, zato obdobje med 1971 do 1974 lahko ozna- čimo za »misijonarsko — izo- braževalno obdobje« dela s kmečkimi ženami in dekleti. V organizacijah združenega dela bi kadrovski strokovnja^ ki takšnemu obdobju rekli kar KADROVSKA PRIPRAVA ZA NOVE INVESTICIJE. No, v našem primeru je šlo še za večje skrbi vsesptošnega raz- čiščevanja, usklajevanja in medsebojnega prepričevanja tudi v republiškem merilu. Spet smo v stilu pregovora KDOR PREJ PRIDE, PREJ MELJE, morali urediti enot- no politiko kreditiranja kme- čkega turizma v raaličnih pre- delih naše turistične deželice. V tem času dozorevanja klasja za kmečki turizem, se je izredno povečal tudi inte- res kmečkih gospodarstev. Od treh kreditov leta 1974 v mo- zirski občini do letošnjih dvaj- set kmečkih gospodarstev, ki se usmerjajo v kmečki turi. zem, je vendar dober korak. Danes obstoja deset turistič- nih kmetij, ki nudijo 130 le- žišč in polni penzion. Do leta 1980 naj bi bilo 30 novih turi- stičnih kmetij s 420 postelja- mi, kar bi i>omeniIo skupno po srednjeročnem planu raz- voja do leta 1980 torej 40 turi- stičnih kmetij s 550 postelja- mi. Pri tem pa načrtujejo do leta 1985 podvojitev, kar bi predstavljalo v turistični po- nudbi občine Mozirje izreden razmah kmečkega turizma. No, mimogrede se mi utrne skoraj solza zaradi zaprtih Golt nad Mozirjem, še najbolj zaradi vsega tistega dosedanje, ga brezizhodnega reševanja iz- gub in mrtvega denarja v tem lepem svetu pod Medvednja- kom. Saj ne gre, da bi tožil nad »zglednim« medobčinskim sodelovanjem, ampak ima pa me. Kakšni so glavni problemi, ki zavirajo razmah kmečkega turizma? Na kratko in po domače povedano: najbolj primanjku- je cementa in zidarjev! Izred- no redki so strokovnjaki iz vrst urbanistov in arhitektov, ki bi znali in hoteli posvetiti svoj čas in sposobnosti za na- črtovanje turističnih kmetij, ki ne bi smele prav nič izgu- biti na svoji starožitnosti. Tem se s pomanjkanjem po- sluha za etnografske značilno- sti kmečkega doma pridružu- jejo proizvajalci opreme. Rek- li bi lahko še kaj hujšega, pa naj ostane pri tem, da smo pri opremi za kmečke turi- stične domove obupno ne- kompletni v ponudbi. Da pa »svetloba sije le v juliju in avgustu« tudi na kmečki tu. rizem, je pri nas že stara res- nica in spoznanje, čeprav po- znamo že nekaj bolj ali manj uspešnih poskusov pri razte- govanju sezone na nekaj me- secev več ali oelo na vse ko- ledarsko leto. Trenutne kapa- citete na turističnih kmetijah so prav v poletnih mesecih trikrat zasedene. Le redke, že bolj utečene turistične kme- tije se lahko pohvalijo, da pri ryih sezona traja vse leto. Takšna je tudi turistična kmetija ALOJZA IN ANTONI- JE MËRMAL, po domače PRI TRKLJIH v Spodnjem trgu GORNJEGA GRADA številka 95. DOBER JE SAD, CE JE KAJ Za ta pregovor pravijo, da je stvaritev gostoljubne kme- čke gosfKXünje. Takšno sem spoznal Antonijo Mermalovo, dušo turistične kmetije, ki pozna stalno seosono, ne samo »turistično svetlobo v juliju in avgustu«. Bil je lep, sončen i)opo]dan, ko sem jo zmotil v njenem »gartlnu« pred čedno ometa- no hišo. »Malo naokrog sem se pripeljal, da vidim, kako je pri vas«, sem jo ix>zdravil kar iz avta, ko sem zapeljal na dvorišče in komaj zavista- vil pred oranžnim traktorj«n z napisom ŠTORE^. »Tale bo pa nov,« sem se skušal prikupiti. »Seveda je nov. Po daljšem premisleku smo se odločili zanj. Tudi zaradi rezervnih delov doma, je rekel mož,« je odzdravüa in me p>ovabila v sobo. Pa še vrata sva zaprla za sabo, da ne bi šle muhe noter. Sedla sva za mizo v jedilni- ci, ki je bila nadvse okusno in funkcionalno opremljena. Lahko je služila še za klubsko sobo in prijetne pogovore ob večerih. Pa tudi hodnik z majhnim lesenim stopniščem je pričal o domačnosti in top- lini doma. Vse v hiši in ok- rog nje je dalo vedeti vsako- mur, da se s turizmom ne ukvarjajo od včeraj. »Res se s kmečkim turiz- mora ukvarjamo že štirinajst let. Začeli smo z dvema po- steljama in hrano za več lju- di na pobudo Turističnega društva iz Gornjega grada. Le- ta 1964 je bil Zgornji trg poln ljudi, največ iz Srbije, iz Pan. če va,« je pripovedovala gospo- dinja. »Naslednje leto smo že morali dvigrniti hLšo in prido- biti več postelj. Danes ima- mo 15 do 16 ležišč in ponava- di je vse polno. Naši gostje so že stari znanci in prijate- lji, saj nekateri hodijo k nam že več kot deset let, pa tudi po dvakrat in trikrat na leto se oglasijo pri nas. Mož je za ekonoma, pomaga mi hči Cvet- ka, ki je poročena in živi z družino v tisti hiši čez cesto. Pa še teta nam pomaga.« »Koliko pa imate sveta«, sem bil radoveden. »Obdelovalne zemlje bo pet hektarov, pa nekaj malega gozda. Dvanajst glav živine je v hlevu. Največ zaradi mleka jih imamo,« je bil jedrnat od- gOTOr moje simpatične in trd- ne sogovornice. Mimogrede sem se spom- nil na številke o količinah od- kupljenega mleka v mozirski občini. Nad 200 živinorejsko usmerjenih kmetij daje Ljub- ljanskim mlekarnam skoraj 7 milijonov litrov mleka letno. letos račimaijo na 8 milijonov, leta 1970 so ga рашжШ 3.182.3651. 1971 — 3.638.094, 1972 — 4.290.260, 1973 — 4.733.379, 1974 — 5.071.062, 1975 — 5.400.000 in 1976 že bliEsu 6.000.000 litrov mleka letno. Tudi te številke zgovorno pri- čajo o živinorejskem preus- merjanju kmetij, kar je osno- va za razmah kmečkega turiz- ma. In končno je bilo v 2sad. njih desetih letih zgrajenih nad 500 kilometrov goodndh cest, s čimer so praktično po- vezali večino pomembnejših kmetij z dolino. Gostov na Mermalovi kme- tijfi tisti dan nisem dosti sre- čal. Raztepli so se po okohci, največ jih je odšlo čez noč na Veliko planino. Edinega gosta, zatopljenega v branje časopi- sa, pa v popoldanskem dre- mavem miru nisem hotel mo. titi. Pa še naš novinarski sta- novski kolega iz Zagreba je bil. To bi bil besen, če bi ga zmotil. Sicer pa, ni vrag, da me spet ne bo zaneslo tod mkno, sem glasno razmišljal, ko sem se poslavljal od gospodinje. Ce ne prej v avgustu, ko si bom prišel ogledat deseterico Angležev, ki so si letos že drugič za svoj dopust izbrali ta prelepi svet pod Rogatoem in Lepenatko. Prav tako me bo počakal tudi »mrtvi me- nih, ki ga je ustrelil grajski Lovec« ï>o legendi iz teh kra-. jev. Tega ležečega meniha — zeliščarja pa lahko vidite tu- di vi, dragi bralci, če boste pogledali proti obronkom Ro» gatea in Lepenatke. MITJA UMNIK Antonija Mermal: Tudi po večkrat na leto prihajajo ... Gornji grad — zaradi naravnih lepot priljubljeno letovišče IHMn«čno»t iu mir kmečkega doma KOZERIJA v nekem našem večjem podjetju imajo visokozve- neči koordinatori j. V njem so zbrani vsi direk- torji TOZD, direktor skupnih služb in morda še kak drug, manj po- memben mož. Oni dan so imeli na dnevnem redu tudi raz- pravo o varčnosti. Mimo- grede povedano, gre za podjetje, ki obrača mUi- jarde starih dinarjev. Varčevanje. Hm, da! Varčnost. To pa to! Dobro, toda kaj? Pa se vzravna eden od spoštovanih članov koordi- natori ja v znam ! nju, da misli z besedo prebiti led globokega razmišljanja. — Tovariši. Varčevati je treba začeti pri malih stvareh. Osebno sem se angažiral in analiziral od- sotnost od dela. Ugotovil sem, da delavci v mojem oddelku hodijo dnevno po trikrat na WC, čeravno so upravičeni le enkrat opravljati svojo potrebo. Potem sem ugotovil hudo potratnost toaletnega pa- pirja. Namesto dveh, po- rabijo delavci poprečno šest, pa tudi več kosov PALOMA papirja. To ni tako malo, če pomislimo, da je v mojem oddelku okoli trideset zaposlenih. Zračunajmo izgubljene minute v ure enega mese- ca in dvanajstih mesecev v eno leto. Zraven prištej- mo še prekomerno pora- bo papirja in dobili bo- mo lepo vsoto. Vsi so se globoko zami- slili Toda vprašanje je o čem. Morda o tem, kak- šne barve spodnjic ima diskutant. Bržčas svetlo- rjave. —ČEK 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 29 — 27. iulij 1978| Dvi|;ovanje zastave zjutraj. BRIGADIRSKO PISMO V ŠOLI SAMOUPRAVLJANJA NA MLADINSKI DELOVNI AKCIJI RIJEKA 78 Celjska, brigada »Cvete Je- linove« je srečno prispela na cilj, v naselje »Mladinske de- lovne akcije Riijeka 78«. Tu so poleg nas še brigade ia Lukovca, Sremske Mitro- vice, Vinkovcev, Rijeke in Soko Banje. Vise kaže, da se bomo po- bratili z mladinsko briga- do iz Vinkovcev, sicer -pa, je tudi sodelovanje z drugimi brigadami izredno, tovariško, lepo. Akcija v Rijeki je nova. Zato naselje še ni bilo prve dni povsem urejeno. Barake — paviljoni so postali naš drugi dom. čas, ki ga preži- vimo. v naselju je poln raz- nih aktivnosti. Imamo teča- je esperanta, zatem foto, ki- no, politično šolo in še kaj. Brigada je prava šola sa- moupravljanja. Trasa, na kateri delamo, je od naselja oddaljena deset kilometrov. Do delovišča se vozimo z avtobusom. Je pre- cej težavno, poleg tega so v brigadi sami novinci, neiz- kušeni in tudi malce razva- jeni. Zato smo sprva normo le težko dosegali. Prepričani pa smo, da se bo stanje iz- boljšalo in da bomo upravi- čili slov^ dobrUi brigad iz Celja oziroma iz Slovenije. Saj naša brigada v bistvu zastopa na tej akciji celotno Slovenijo in ne le celjsko ob- močje. Sprejmite naše brigadirske poîsdrave! MILOVAN JOCKOVIĆ VESNA KOLARIC NADA BEZGOVSEK Počitek po malici. VRHOVO OBIŠČITE TA KRAJ ZANIMIV JE TUDI ŽABJI DAN Vrhovo je lepo naselje ob republiški cesti Celje—Rade- če—Krško—Zagreb in leži na desnem bregu Save. Je le šti- ri kilometre od Radeč pri Krškem. Ljudje v tem kraju so pri- dni, delavni. 2e 1955. leta so postavili nov kulturni in gasilski dom. Vsako leto priredijo po eno ali dve ig- ri ter z njima gostujejo po bližnjih naseljih. Vodja dramskega krožka je trgov- ski p>oslovodja Karlo Kržan. Obiskal sem ga na nje- govem domu, ki je blizu kul- turnega doma. Pokazal mi je delovišče za kulturnim do- mom. Tu so namreč priče- li s prostovoljnimi deli za ureditev igrišča. Premetali so nekaj tisoč kubikov zemlje. Igrišče bodo asfaltirali. Za finančno pomoč so pro- sili občinsko skupnost za te- lesno vzgojo v Laškem. Do- bili so toliko, da bodo lah- ko plačali asfalterska dela. Tako morajo za vse ostalo poskrbeti sami. V kraju nimajo gostišča. Pravijo, da ga bodo odprli v doglednem času. železnico imajo blizu, toda do nje mo- rajo preko Save, pa nimajo mostu. Imeli so najprej ži- čnico na ročni pogon. Pozne- je žičnico na električni po- gon, ki jo je upravljal stal- ni delavec. Ko pa je ta irnirl, nimajo nobenega. Preko Save pridejo zdaj le s po- močjo žičnice na ročni po- gon. Domačim pravijo, da bi problem lahko rešili, potem bi bili tudi železniški postaji Breg in Sevnica bliže kot sta. Znova si želijo žičnico na električni pogon. In še ena zanimivost je na Vrhovem. To je žabji dan. Tedaj lovijo žabe v oko- lici, jih pečejo in seveda zalijejo. Tedaj pride na Vr. hovo lepo število ljubiteljev žabje pečenke. Zahodno od Vrhovega je znana cerkev na Brunku iz štirinajstega stoletja. Tod okoli so bile tudi znane par- tizanske bitke. Od tam pro- ti zahodu pa je v naselju star vodnjak, ki baje po glo- bini sega prav do nivoja Save. Vrhovo je lep in zanimiv kraj. Obiščite in oglejte si ga! STANKO SKOCIR BRIGADIRSKI SPOMINI SPET BI RADA SLA■■H Hej, hej brigade! Hej, haj, ruke mlade! Saj poznate to pesem, kaj- ne? Zanimalo me je, s kakšni- mi vtisi se je vrnila Jožica Bobnič, ena izmed udeleženk delovne akcije »Posočje 78«, Pravkar se je vrnila. Bila je še polna neurejenih po- dob. »Ali veš, da še vedno vi- dim vse zeleno? Tam si nam- reč povsod, kamor si šel, srečal delovne tovariše in ti- sti »zdravo« ti je že kar zlezel pod kožo. Kot delavka 2ične sem pri- šla v mladinsko delovno bri- gado »Norbert Veber«. To je bila brigada združenih ju- goslovanskih železarn. Bila sem edina Celjanka v njej in saj veš, kako je zlasti pr^ vi dan. Malo si še osamljen, i ker nikogar ne poznaš, čez nekaj dni pa se ti zdi, da so vsi tvoji prijatelji. Delo je bilo precej naporno. Ko- pali smo vc^ovod v vasi. Vstajali smo ob štirih zju- traj. Za zaspance torej tu ni prostora. Po pospravljanj postelj je bil zbor z dviga- njem zastave, zajtrk in nato pot na delovišče, do katere- ga je bilo 39 km.« »Kaj pa popoldan?« »Popoldnevi so bili izpol- njeni z raznimi predavanji, med brigadami smo imeli tekme, udeležil si se lahko tudi tečajev. Imeli smo še izlete v Postojnsko jamo, na Kanin, v bolnico Franja .. « kamor je pač kdo hotel.« »Pravijo, da je najbolj pri- jetno zvečer, ko prižgejo ogenj, ko se oglasi pesem.« »Res je. Vendar nista sa- mo ogenj in pesem, pri- pravljali smo prave kulturne večere, vsaka brigada enega. Svoje literarne sposobnosti smo prikazali v biltenih. Na- ša brigada jih je na primer imela kar šest. Tudi sicer ni- smo bili od muh. Na kon- cu sm.o zasedli, glede na de- lovne uspehe, drugo mesto med brigadami.« »Brigadirji so vedno polni šal in hudomušnosti. Ali se je zgodilo kaj posebnega?« »Mislim, da je bilo zelo zabavno na brigadirski poro- ki, čeprav so vomožili tudi mene. Kaj sva dobila za po- ročno darilo, sprašuješ? Ha, ves dan sva delala v kuhinji. Malo manj zabavno je bilo kopanje zadnji dan. Kar pri- jeli so te in meni nič, tebi nič si imel plavanje. No, pa sva pri zadnjem dnevu. Saj veš, kako je, ko je treba iti narazen. Solze, izmenjava naslovov, objemi in obljube, da se spet srečamo ...« »Ne bi te spraševala, kaj ti je bilo najbolj všeč, saj vem, da so najljubše briga- diiTsko orodje žlice, vilice in nož. Raje mi povej še, kaj za konec.« »To je težko reči. Sicef pa: zopet bi rada šla, že jutri!« TATJANA PODGORŠEK POČITNIŠKO SREČANJE Greš v čredi turistov, ko se znajdeš na Lunu, da bi si privoščil ribje specialitete, ki jih obljublja vodič; za- gledaš limonovce; živorume- ne limone visijo na njem, poleg limonovca možak v delovni monduri; turisti kaj- pada s fotoaparati po njem, ker je limonovec vreden po snetka možak pa tudi. Wie hübsch! Možak gleda to po- čitniško gomazenje in slika- nje navidez ravnodušno, če- prav je ponosen, se vidi, če malo bolje pogledaš, ker je njegov limonovec vzbudil po- zornost. Turisti posnamejo in se odpravijo naprej. Jih čakajo frische Fische, nicht teuer, Napletem z njim pogovor. Povabi naju v hišo. Prinese sladko črno lunsko vino iz kleti, majolko, in ga natoči v glaže z zlatim obrobkom. Pravi, da bi bil vesel, če bi mu poslal fotografije. Napi- še naslov: Vladislav Baduri- na, kbr 134, Lun, Dalmacija. Petinosemdesetletni korenjak, ki obdeluje zemljo in pre- ša vino, o kakršnem se ti po gostilnah ne more niti sanjati. Po morskih in oto- ških gostilnah in lokalih do- bivamo o dalmatinskem vinu čisto zgrešene p>ojme. O stan- dardnem prošeku sploh ne govorim. Pijemo in pripovedujemo o prvi svetovni vojni in ka- ko jo je pobrisal iz armade in ves obraz se mu smeji, ko popisuje, kako je patro- le in kontrole imenitno ovil okoli prsta. Ko se je delal neumnega. Za to je že treba imeti nekaj pameti, da se lahko narediš neunmega, ka- dar je treba. In je odnesel, pravi, zdravo kožo iz tiste norije. Zdaj so že dolga le- ta vmes. Pa ve še vse na- tanko, kako je bilo, ko si je rekel: Ne boste me, mi je pa že ljubša lastna koža ko slava te ali one monarhije, ki jih že davno ni več d¡ni- gje kot v zgodovinskih knji- gah. Badurina pa še goji li- mone in vino prideluje in ti ga rad natoči nekaj kozar- cev, če si vsaj za silo zgovo- ren, da ga znaš pohvaliti. Limonovec in vino in snažno simpatično notranjščino nje- gove hiše. In ti, preden greš, potisne flašo vina v torbo in reče: Pristno vino! Da ti ga, ker ti je bilo nje- govo vino všeč. Oglasite se še kaj, če boste drugo leto spet v teh krajih. In greš z občutkom zadovoljstva, ker se ti Je posrečilo navezati prisrčen stik s človekom. BORIVOJ WUDLER Je ponosen, se mu vidi, na svoj limonovec, Vladislav Ba- durina, petinosemdesetletni korenjak z otoka Paga St. 29 — 27. julij 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 REPORTAŽA 5 CESTE - REPORTAŽA S CESTE - REPORTAŽA S CESTE - REPORTAŽA S CE 987 ALI NA CESTI NISI SAM Naj že takoj na začetku tega svojega zapisa ugoto- vim, da je bi to moj edini julijski dan, ko mi je prav zares »dol teklo«, če seve- da odštejem tisti znoj, ki ga dan za dnem prelivamo skupno v uredništvu. Šel Sem s fanti iz 987 Avto — moto zveze Slovenije, teh- nična baza Celje POMOČ — INFORMACIJE IN ŠE VLEČNO SLUŽBO. Zakaj sem si iabral prav najbolj vroč julijsiki -dan, mi še danes ni jasno, člo- vek mora imeti nos, da prav v letošnjem jesensko — deževnem juliju zadene takšno temo, če ne кат tombolo, da mu je lahko vroóe. Pa začnimo! Na že ome- njeni edini vroč julijski dan sem se nekaj pred poldnevom napotil v TEH- NIČNO BAZO A3IZS na Ljubljanski cesti. Saj ves- te, to je tam, kjer ima svoje prostore tudi — moto društvo Šlander iz Celja. Za, bolj družabne bralce bp kar dovolj, če rečem, da je to poleg HO- TELA MERX. Pravi začetek tega mo-i jega podviga se je začel práirzaprav že na seji re- dakcije, ko nas je začel vrteti naš glavni urednik: Fantje, potrebujemo AK- CIJE, čim več AKCIJ! In smo pokimali, saj je bilo vsakomur jasno, da smo družba AKCIJE. Le kdo bi si upal oporekati! No, pa to mimogrede! Mimo segrete pločevine sem pritelovadil do vodje baze ANTONA ŠKORJE in mu zaupal, da bi se šel rad AKCIJO 987 z njego- vimi fanti iz službe PO- MOČ — INFORMACIJE — VLEČNA SLUŽBA. Niti trenil ni z očesom. Priká- mal je in predlagal: »Kar s«iaj gre eden naših v Drapšinovo, odkoder so nas poklicali.« In tako sem, dragi bral- ci, že bil v AKCIJI — 987, še predno sem dodobra pokadil svojo cigareto. Z Rajkom Kolskom sva si segla v roke, sedla v ru- menega fička in točno opoldne odbrzela v Drap- šinovo 17. Bo kar držalo: KDOR HITRO DA, DVAK- RAT DA! Kaj si je Rajko ves čas vožnje do Drapšd- nove mislil o moji AKCI- JI, še danes ne vem. V glavnem, vzel me je za svojega in bo je bilo bist- veno. V Drapšdnovi sva upoča- snila vožnjo. Preverjala svo hišne številke. »Aha tisti tam na levi strani bo,« je rekel Rajko in že sva zapeljala pred svetlo rjav NSU. Potrpežljivo na- ju je čakal pred sitolpičem na koncu ulice, in zdelo se mi je, da nama je s svojo registrsko tablico pome- žiknil. Priznam, počutil sem se kot rešitelj, pa če- prav se na avto spoznam bolj v glasbenem smislu. Znanec avtomehanik mi je nekoč rekel, da je budi to nekaj, če zaznaš spremem- bo v zvoku motorja. Dlje od takšnega zaznavanja pa v svojem znanju motoro- znanstva nisem prišel. Kmalu smo bili skupaj še z lastnikom NSU CE- 396-45 Tinetom Kosom, ki me je sicer začudeno po- gledal, saj se mi je na- mreč spomnil iz druge službe. Razložil sem mu Za kaj gre in ga najbrž tu- di pomiril, saj bi mi ver- jetno s težkim srcem dovor lil brskati po svojem ko- njičku. Rajkova diagnoza je bila hitra in točna: iz- rabljena lamela sklopke! Terapija: Zdravljenje v delavnici! In smo krenili nazaj v bazo. Spredaj pacient NSU, za njim pa midva z Rajkom v fičku z ubripa- lo.'^o lučjo. Ob 12.30 je bil NSU sprejet v delavnico in njegov lastnik si je oddah- nil. Na moje vprašanje, ko- likokrat je že poklical 987 —■ pomoč in informacije mi je odgovoril: »Danes prvič, čeprav ga stalno po- pravljam tukaj!« No ja, je že tako. Vsaka stvar je en- krat prvič na vrsti, sem pomodroval in se oglasil speb pri Antonu Skorji, ki se md je nekako prizane- sljivo nasmihal. »Nekaj podatkov bi rad,« sem i>očil s suhimi usti in si otri čelo. In mi je ljube2aiivo postregel s podatki o prometu uslug in storitev njihove baze: »Začeli smo štirje, pa smo opazili, da je to pre- malo. Sedaj nas ^ skupaj s tistimi v Tepanju sedem- najst, trinajst v Celju, štirje v Tepanju. Sicer pa gostujemo v teh novih prostorih AMD Šlander iz Celja, dva prostora sta tu- di naša Glede na potrebe smo že premajhni, pa tudi s prostori smo že na tes- no, Ce bi imeli več denar- ja, bi se tudi bolje opre- mili, Seveda ne mislim na takšno razkošje, kot si ga lahko privošči na primer podobna organizacija v Zvezni republiki Nemčiji, ki vsak dan postavi na cesto svoje novo vozilo za pomoč na cesti,« mi je po- vedal Anton Škorja. Nato sva skupaj naredi- la majhno statistiko: pro- met storitev njihove baze v prejšnjem mesecu! TEHNIČNIH PREGLEDOV 1615 VLEK 85 STROKOVNIH USLUG 422 Sezonskih nihanj niti ne poznajo, saj so na primer kot služba 987 — pomoč in informacije intervenira- li v posameznih mesecih letošnjega leta takole: ja- nuar 124 — krat, februar 132, marec 115, april 131, maj 92, junij 123 in podob- no bo tudi ob koncu juli- ja »In katera je letošnja najdaljša vleka,« sem silil z vprašanjem. »Letos smo najdlje vlekli iz Omiša, okrog 1100 kilometrov je bilo. Sicer pa smo že vlek- li iz Gradca, Dunaja, Mün- chna,« sem dobil hiter od- govor. še bi se pogovarjala, pa naju je zmotil ponoven klic. To pot je šlo za vle- ko z Ostrožnega v Arclin. Predno lahko rečeš dva^ krat dva sva z Rajkom že sedela v vozilu s prelepim napisom VI.ECNA SLUŽ- BA. Da se POČASI DALEČ PRIDE je vedno znova do- kazoval najin oranžni vete- ran. Pa vendar sva bila z Raj- kom kmalu pred avtokle- parsko delavnico, kjer je na pomladitev čakal 10-let- m PEUGEOT 204 in nje- gov ličarsko razpoloženi lastnik Danijel Kobal. »Aha, zato ste tako hitro prišli, ker imate novinarja s seboj,« je bila njegova ugotovitev. To sva oba si- cer energično demantirala, ampak najbrž ga nisva prepričala, pa tudi njego- vega mlajšega pomočnika ne. Na pomladitev čakajo- čega »pežoja« smo vpregli, še sam sem poprijel, da se bom lahko kasneje hva- lil in smo jo sedaj že tri- je skupaj odrajžali proti Arclinu. Niti ni bilo tako tesno v kabini. »Za kakšno dekle bi se še našel prostor«, je bi- la ugotovitev enega izmed nas. Katerega, pa naj osta- ne skrivnost. Saj veste, nič se ne ve! V Arclinu smo spregli, s Kobalom pa sva se še zmenila, naj me po pomla- ditvi svojega avtomobila na cesti najprej on pozdra- vi, sdcer ga sam v njego- vem pomlajenem avtu ta- ko ne bi mogel spoznati To mi je obljubil že zara- di tega, ker sva baje roja- ka iz iste nove soseske v Celju. Verjetno pa se mu je tudi hecno zdelo, da je ob svojem prvem klicu za vleko za nameček dobü še spremstvo novinarja. Ura je bila že krepko čez drugo popoldan, ko sva z Rajkom spet parki- rala svojega veterana — vlačilca pred bazo na Lju- bljanski. Zanj »šihta« še ni bilo konec, zame pa se je AKCIJA 987 končala, čeprav sta bili na vrsti še dve vleki. Dol mi je že ta- ko teklo, pa lačen sem bU; doma me je čakalo kosilo, pa še povedal nisem nič, da bom bolj pozen. Zara- di AKCIJE 987! MITJA UMNIK Anton Škorja in moj kolega — voznik Rajko Kolšek. Rajko in lastnik re^vanca KobaJ \ akciji. Takole srno ga vpregaii < DRAGA NEZNANKA SS! Čeprav nimamo navade, da bi odgovarjali na anonimna pisma, smo se tokrat le od- ločili za spremembo. Pišete nam, da ste občut- ljivi, ker smo v napoveodpred- sednika ZIS tov. Andreja Ma- rinea, vse ožje sorodstvo po- kojnega Perda Skoka, ugledne diružbenopoMtične delavce iz pobratimskih mest in Olja ter zastopstva atletskih zjvez domala iz vse Jugoslavije. Lep televizijski prenos je po- sredoval lepote Celja in atle- tike v širši slovenski in jugo- slovanski prostor. Vsi gostje so v presežnikih hvaOili 23. Skokov memorial. Naj izbe- remo le nekaj izjav: Podpred- sednik AZ Kitajske Huang Lieh — »Ob prvem obisku de- vetnajstih atletov in atletinj te Kitajske iaražam laredno veselje nad vsem, kair smo dosedaj videli in doživeli v vaši deželi. Imate čudovite Ijiudá, ki so polni gostoljubja in nam na vsakem koraku izikazaijejo posebno pozor- nost. Z najlepšimi vtisi od- hajamo iz (3elija!« Zmagovalec na 100 m WUliams Steve — »Prvič sem bil v Celju. Pre- senetilo me je leipo mestece, še predvsem pa atletski stadi- on. Ste odlični oiganiizatorji atletskih pricreditev. V Oelje bom vselej rad prišel, če me boste le i>ovabiU!« Arni Ro- binson, zlata kolajna iz OI v Montrealu — »Drugič sem v C^ju in lahko o vsem, kar sem doživel tudi tokrat, go- vorim le v presežnikih. Do- segel sem soliden rezultat, boljšega kot v Beogradu. 2ail mi je, da se nisva sipoprijela z vašim Nenadom Stekičem, ki ga visoko cenim in sva športna prijatelja. Tijpam na njegovo zmago na OI leta 1980 v Moskvi!« Bivši sve- tovni rekorder Al Feuerbach v metu krogle — »Vse je bi- lo najlepše. Biti svetovni re- korder pomeni veliko delati, trenirati, odreči se marsiče- mu, posredovati pa je treba tudi še druge kvalitete, med drugim tudi talent. Čestitam Vam, da ima tako maj'hno mesto taikšen odnos do atle- tike in odlične pogoje za vad- bo in nastopanje!« Se bi lahko naštevali iz- jave Kitajcev in ameriških študentov. Tuidi atletski stro- kovnjaki iz vse države so to- krat svojim kolegom iz Oelja čestitali vtziomi organizaciji in kvaMtetni prireditvi. V krogu Oljanov pa že raizmišljajo na 24. SKOKOV MEMORIAL v letu 1979, da bi zagotovili gledalcem vrhunsko zasedbo in da bi organizacijo priire- ditve sipeljali še bolj tekoče z zanimivimi atletskimi disci- plinami in borbami. Nepozab- ni vtisi, Id so jih števillni ugledni gostje ponesli ob le- tošnjem Skokovem memoria- lu po vsem svetu, zavezujejo naše atletske delavce, da se bodo tudi v prihodnje potru- dili zadržati to mednarodno atletsko prireditev na kar naj- višji ravni, K. JUG ZLATOPOROČENCA SREČEN 2 DAN ZA JOŽEFO IN JOŽETA Í џТо je srečen dan, eden izmed najlepših«, a je zato vedno nevarnost za nesreče velika. Zlasti je hudo ob prometnih konicah. Vozniki, ki vozijo naravnost po cesti Celje—Zidani most sá vzamejo prednost tudi za dolge mi- nute in zato vozniki iz mesta čez most ali iz smeri železniške postaje nervoz- no čakajo na vključitev. Posebej so og- roženi pešci, ki jim reka vozil za dolgo zapre ix)t. Semaforja pa je prepotrebno tudi zdravilišče, kjer čez cesto hodijo dosti- krat telesno poškodovani pacienti. In ker se tudi tu cesta razcepi s podvozom proti Rečici, se pogosto primeri, da se vozila razporedijo v dve koloni, kar je sicer nedopustno, vendar posledice so lahko porazne. J, K, LJUBECNA: NEUREJENE BANKINE V zadnjem času krajani Ljubečne čedalje bolj negodujejo nad ureje- nostjo asfaltnih cestišč. Pravijo, da ta- ko slabo vzdrževana cesta že dolgo ni bila. Pred kratkim so sdcer delavci komunalnega podjetja Ceste — Kanali- zacija narisali sredinske črte, vendar s tem krajani niso zadovoljni. Pravijo, da je sedaj še slabše. Vozniki se sicer disciplinirano držijo cestne oznake, ven- dar to pomeni večjo nevarnost za pe- šce in kolesarje. Zakaj to? Predvsem za- to, ker niso urejene bankine, in kole- sarji ter pešci hodijo bolj po asfaltni prevleki. Promet pa je v Ljubečni če- dalje gostejši. V tem naselju upajo le. da ne bo težje prometne nesreče. Pra- vijo, da so nekateri, med njimi tudi občinska komunalna skupnost, obljub- ljali popravilo bankin in cestišča po odhodu graditeljev avtomobilske ceste Hoče—Arja vas. Od tega časa pa je mi- nilo že drugo leto, pa so zarisali letos šele črte. Najbrž na prepotrebno ure- ditev bankin ne bo treba čakati še prav toliko časa. M. BRECL ŠENTJUR: GLASILO MLADIH-SMER Te dni je Center za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Šentjur izdal prvo številko svojega glasila, ki so ga poimenovali SMER. Glasilo so natisniti v tristo izvodih s ciljem, da bi javnost kar najbolje informirali o delu mladi- ne v občini. Čeprav je julij čas počit- nic, mladi šentjurčani ne mirujejo. Nji- hova aktivnost je trenutno usmerjena predvsem na področje priprav za 10. kongres ZSMS. Prav tej temi so v bil- tenu posvetili mnogo pozornosti. Kot kaže, ta prva številka ne bo ostala osamljena, saj že intenzivno potekajo priprave za izdajo druge, ki naj bi jo natisnili v avgustu. в. M. ŠENTJUR: NEUSTREZNI PROSTORI Na zadnji seji izvršnega sveta оШ- ne Šentjur so govorili med drugim tu- di o razvoju Komunalnega podjetja v občini. Podjetje je büo ustanovljeno leta 1965 z namenom, da opravlja dejavno- sti, ki so posebnega družbenega pome- na. Deset let pozneje se je z ustanovit- vijo samoupravne stanovanjske skup- nosti iz podjetja izključila celotna sta- novanjska dejavnost. Tako je danes gla- vni predmet poslovanja Komunalnega pKxìjetja predvsem izvajanje vseh del nizkih in visokih gradenj ter remontnih del in pa vzdrževalna dela toplovodnih in sekundarnih vodovodov, hišni pri- ključki na javni vodovod, ter vsa manj- ša vodovodno-instalaterska dela. Poleg teh glavnih dejavnosti pa opravljajo delavci Komunalnega podjetja še števil- ne druge dejavnosti. V bodoče bi bilo potrebno prav te dejavnosti, ki jih pod- jetje opravlja poleg svoje osnovne pro- blematike, še posebej dodelati. Izvršni svet je na seji soglasno pod- prl tudi predlog Komunalnega podjetja o zgraditvi prostorov za razvijanje svo- je dejavnosti. Prostori, ki so jih delavci do sedaj imeli na razpK>lago, so bili namreč zasilni oz. premajhni, rK)leg tega pa tudi razkropljeni po celem ^ Šentjurju in slabo opremljeni. V razpravi pa je bilo tudi vprašanje kompleksnega razreševanja problema vodovodnega omrežja konkretno po po- sameznih krajevnih skupnostih v obči- ni Šentjur pri Celju. Določen je tudi priortetni red izvajanja investicijskih naložb na področju vodooskrbe. Ven- dar pa bosta morala Komunahio pod- jetje in pa Komunalno cestna sklipnost Šentjur ta problem še dodelati. b. m. VRANSKO: KULTURNI DOM Na Vranskem so pred letom pričeli 2 gradnjo kulturnega doma. Sedaj je dom že pod streho! V njem bo dvora- na, knjižnica, dva oddelka za glasbeno šolo, krajevni muzej, stanovanje za hi- šnika ter drugo. Dom bo stal 5,5 milijona dinarjev, sredstva zanj pa so prispevala Republi- ška in občinska kulturna skupnost ter KS Vransko. V teh dneh potekajo v or- ganizacijah združenega dela na Vran- skem sestanki, na katerih se odločajo za delo v eni od prostih sobot, zaslužek tega dne pa bi namenili za nakup opre- me novega doma. Kot predvidevajo, bo otvoritev zad- nji dan praznovanja krajevnega praaii- ka občine Vransko — 23. septembra. T. T, MALA^NKETA Počitnice so. Kako jih preživljajo mladi? Nekaj je takš- nih, pravzaprav večina, ki odhaja na morje, v hribe, precej je tistih, ki počitniški čas izkoristijo za to, da malce zaslužijo, nekateri imajo obvezno prakso. Kljub temu, da so počitnice, pa se mladi že z vso vnemo pri- pravljajo na deseti kongres ZSMS. Pred dnevi smo o tem, kako preživljajo poletne dni, povprašaU nekaj mla- dih v Šempetru v Savinjski dolini. JANKO 2IČKAR: »Dolg čas mi med počitnicami pravzaprav ni. Sem štu- dent prava in tu je pre- cej dela s študijem, saj je- seni človek ne zmore vse- ga in se je treba priprav- ljati na izpite po malem že sedaj. Nekaj dni sem preživel ob morju, sedaj bom odšel za par dni v Nemčijo, potem pa kot rečeno — študij.« VLASTA JAN: »Priznati moram, da mi je med po- čitnicami včasih kar dolg čas in da pogrešam šolo. Sedaj bom šla v osmi razred. Sicer pa mislim, da mladim ne bi smelo biti nikdar dolg čas. Dneve preživljam s prija- teljicami, ob branju knjig, če pa je lepo vreme, gre- mo na kopališče v Pre- boldu. Savinja pa je tako aU tako preveč hladna.« ROK ŠRIBAR: »Dolg čas mi še ni bilo nikdar. Trenutno popravljam nek star motor, saj me tak- šno delo zelo veseli. Na morju še nisem bil, bom pa šel čez nekaj dni. To si tudi žeHm, saj se do se- daj sploh še nisem kopal. Ce pa bo vreme po volji, bom šel avgusta enkrat na smučanje na plaz v Lo- garsko dolino.« IZTOK BOBIC: »Živin, pri stari mami, ker star- ši delajo v Nemčiji. V jeseni bom šel v peti raz- red osnovne šole, še pred tem pa bom obiskal ma- mo v tujini. Tega se že neznansko veselim. Prosti čas pa preživljam s prija- telji kje na kopališčih, na igrišču, veliko pa tudi berem.« PETER JANIC: »Končal sem osnovno šolo. Jeseni bom šel v gimnazijo in na to komaj čakam, saj bom tam spoznal nove profesorje, nove prijatelje, pa tudi sicer bo šolanje verjetno izgledalo malce drugače kot sedaj. Naj- več prostega časa preži- vim s starejšim bratom in najraje igrava tenis. Najbolje pa se počutim v gozdu, saj skoraj ne mine dan, da ne bi šel v bo- rovnice аИ nabirat gobe. Prav sedaj kar precej ra- stejo.« Tako kot preživljajo svoj prosti čas mladi iz Šempetra, ga verjetno tudi večina drugih mladih povsod pri nas. Je pač čas počitnic, brezskrbnost! in treba si je nabrati novih moči za naslednje šolsko leto. In če mladi pre- življajo počitnice veselo in brezskrbno, potem je tako tudi prav. Kdo le bi Jim bil nevoščljiv?! Besedilo: JANEZ VEDENTK Foto: EDI M.VSNEC 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 29 — 27. iulij 1978| V PODLOGU TOPLA VODA UMIK CIVILIZACIJI TUDI POZIMI IZVIRA TU TOPLA VODA Koliko časa je preteklo od dni, ko so žene in dekleta, priklenjene pretežno na do- mača opravila, ob potokih In drugih naravnih ievirih, neutrudno prale perilo? Ka- men, s katerim so si poma- gale, jim je bil v glavno po- moč, da je nečistoča kar naj- hitreje izginila in so se lah- ko posvetile še drugim opra- vilom. Najbrž nam je danes težko razmišljati o podob- nih stvareh, ker jih ne po- znamo in se nam z njimi ni potrebno ukvarjati. Tempo, ki se mu vse bolj predaja- mo, nam vsekakor ne bi do- pustil zapravljanja časa s podobnimi opravili. Zakaj, si rečemo, če ni potrebno. Vse po poti najmanjšega odpora; sicer pa nas bo stroj zame- njal še vse kje drugje, ne samo pri pranju perila. Pa so vendar tudi pri nas še ženske, ki trdijo, da stroj ne opere vedno vsega najbo- lje. Kaj je bolj precizno kot ženska roka? Stroj se z njo vsekakor ne more primerja- ti. In če ima voda stalno temperaturo 21 stopinj Celzi- ja, je do nje lep dostop in se nenazadnje i)erilo še lep- še opere, kdo ne bi zavil tja?! Kam vas pravzaprav vodimo, se boste gotovo vpra- šali. Do naravnega izvira ne- daleč od znane kraške jame Pekel pri Šempetru v Sav. dolini. Pravijo, da ima voda čudežno moč in prav zaradi tega so najbrž izvir pričeli raziskovati, ker so pričako- vali, da bodo v globini na- leteli na še toplejšo vodo. Toplice v bližini enkratne tu- ristične točke bi bile narav- nost idealne. Vendar so z raziskovanji končali, ker se voda v globini ni in ni ho- tela ogreti. Zopet pa so se ogrele roke žena in deklet, ki pravijo, da je »Na topli- ci« pranje pravi užitek. Kot nekdaj jim je poleg novejših pripomočkov kamen v veliko pomoč, seveda pa perila ne prinesejo v koših kot ne- kdaj, saj tudi njihovi spre- mljevalci radi družijo prijet- no s koristnim in si tam po- lepšajo svojega jeklenega ko- njička. Tekst in foto: EDI MASNEC Res je pranje v Podlogu težje kot tisto s strojem, res pa je tudi, da je perilo lepše oprano. Človeških rok in narave r.e more zamenjati noben stroj. Blizu izvira tople vode laJiko vidimo tudi vse polno jeklenih kon^ckov. Od tu odhajajo lepi, čisti... LAŠKO ŽIVLJENJE DVEH POTOVK NUJNA JE SKRB ZA LEPŠO JESEN ŽIVLJENJA Kdo ju še ni srečal navse- zgodaj, kako druga z drugo hodita po mestu in vaseh; zmeraj sta na poti, od jutra do večera. Na Aškerčevem trgu št. 7 stanujeta sestri CENTA. Iva- na je stara 83 let, Alojzija pa 71, ženici nista hoteli go- voriti o svojem položaju, vendar pa je en sam pogled dovolj zgovoren. V njuno do- movanje je vhod s ceste, pro- stor je temačen, neurejen, brez vode, brez sanitarij. Na socialnem skrbstvu v Laškem hranijo o obeh se- strah zajetni mapi. Povedali so, da sta ženici brez ka- kršnegakoli premoženja in brez sorodnikov, se pravi brez vsakršnih dohodkov, ra- zen socialne pomoči, ki jo prejemata v višini 1.000 din. Tako Alojzija in Ivana kr- marita skozi življenje z 2.000 dinarji. Z njunim položajem je se- znanjena stanovanjska skup- nost, zagotovili, so da sta obe sestri na prednostni li- sti, vendar zaenkrat stano- vanj ni. Položaj se bo raz- jasnil šele novembra, ko bo- sta položena temeljna kamna za dva nova bloka, za kate- ra že imajo zbran denar, ni- majo pa še urejenih formal- nosti. Poleg Alojzije in Ivane Cen- ta pa morajo poiskati še do- movanje za 10 družin saj bo- do hiše na Aškerčevem trgu rušili. Tako se sestrama obeta lepše življenje v starosti, ka- kor sta ga imeli vse življe- nje. ALENKA MARKOVIC Dekleta so pripravljale domače kmečke jedi na dvorišču gradu Pograd. IL KMEČKE IGRE NA VRANSKEM IZ VSE SLOVENIJE PRIREDITEV SI JE OGLEDALO VEČ KOT 2000 LJUDI v lepem sončnem popoldnevu so potekale druge kirtečke igre na Vranskem. Tekmo- vanje, na katerem je sodelovalo 15 ekip iz vse Slovenije, je privabilo v idilično okolje gradu Podgrad v neposredni bližini Vranskega več kot 2000 gledalcev. Tekmovanje se je pričelo pravzaprav že v soboto zvečer, ko so se dekleta iz vseh ekip pomerila v pripravljanju domačih kmečkih jedi. Skuhale so ajdove ^ance s kislim zeljem, krv^avice, pečenice, štruklje, žlikrofe, gibanice, zvitke in še marsikaj drugega. Prvo mesto je dosegla ekipa mladih zadružnikov iz Polzele, ki je pripravila kmečki krožnik, bučke s smetano, krompir v oblicah, trijet in kmečki zvitek. Nedeljsko tekmovanje se je pričelo s košaijo in grabljenjem, zmagale so Griže, pri prelaganju drv je bila najbolj uspešna Zgornja Polskava, največ vode na glavi so prinesla dekleta iz Vranskega, v štafeti so zmagale, Petrovče, najboljše testo so zmesila dekleta iz Zgornje Polskave, iz Vranskega in Stične so najbolje vozili ciao. Ta točka je bila tudi najbolj zabavna za gledalce. V skupnem vrstnem redu p» je bila prva Zgornja Polskava pred Vranskim. Tekst in foto: T. TAVČAR Pri košnji so fantje napeli vse sile, da bi svoji еИр1 priborili kar največ točk. Vožnja s cizo je bUa še posebno posrečena, saj se je zgodilo, da se je prevrnila, kar je še posebno zabavalo gledalce. >Ie(l zaniaiivostl nedeljskih kmečkin iger je bila tudi mlačev s cepci, sev'eda Izven konku- rence. To staro kmečko opravilo so si s posebnim zanimanjem ogledovali mladi, saj ga skoraj ne poznajo več. ¿ \ ^ St. 29 — 27. julij 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 MEHIŠKI ZAPISI (8) INDIJANEC JUAN DIEGO PIŠE: J02E VOLFAND 2e prvi dan po slovesnem Bačetku Tedna jiigoslovanske- ga filma nas je ljubeznivi Rivela Lake, uslužbenec Ban- ke nacionalne kinematografi- je, vprašal, kaj želimo vide- ti, Programa bivanja nismo dobili v roke. Zato je vpra- šanje izBvenelo kot prijazna dobrodošlica, čeprav smo pričakovan, da nam bodo sa- mi našteli nekaj najzanimi- vejših, posebnih, atraktivnih mest mehiške metropole. K sreči se je naša tričlanska delegacija (Milena Dravič, Stevo Ostojič in pisec teh zapiskov) v jumbojetu na ■višini čez deset kilometrov na letiu iz New Yorka v Ciu- dad Mexico dogovorila, kaj postavljamo na prvo mesto neslužbenega, torej turistič- nega dela programa. Za ne- katere oglede smo se skoraj- da težko zedindU. Kajti me- hišika prestolnica s 30—40 ki- lometrov dolgimi ulicami, z več stoletji dolgo zgodovino in s štirinajstimi miUjoni pre- bivalcev po svoji živahnosti ne spominja na razburkano mravljišče le zaradi vsega življa. Pač pa obiskovalcu, iniristu daje na izbiro toliko zanimivosti, da se težko, za- res težko odločiš. Obračam strani mehiškega dnevnika. C^iapiiltepec park. Bil sem tudi v Central Par- ku v New Yorku. Toda Cha- pulfeepec parie mi je postal bližji. Preprostejši. Naravnej- Sâ. Bolj kulturno diha. Iz njega veje, žari dinamičnost. Na^nsezgodaj zjutraj, ob 8. uri T nedeljo, sta me Rosi in Amalija, peljali v Chapulltepec park. Začenja se na Aveniji Reforma in mu ni konca. Ve- lik je 2.100 akrov (acre je 0,4 ha). Za primerjavo povej, mo, koliko ha prostora zav- zema Celje: 22.965. Chapulte- pec park pa torej zaseda ok- rog 1.000 ha. Botanik bi v Ohapultepecu najprej poiskal eno izmed najstarejših dreves sploh — Drevo Montezume z obsegom 44 feetov ali nekaj čez 13 me- trov. Botanični vrtovi v par- ku kot dar narave in skrb- ne nege s pravcato razkošno- sitjo ponujajo naravoslovčevi zvedavosti stoletja stara dre- vesa, visoka tudi 200 čevljev, nenavadne in redke rastline, naravna in umetna jezera, fontane želja, vse torej — od narave, zgodovine, kultu- re in imietnosti, do razved- rila, trima in zabave. Kar nasmejalo se mi je, ko sem v sončnem, rahlo sve- žem nedeljskem jiitru poz- dravljal mehiške mladce na kolesih, s športnimi majic^ mi, živobarvnimi kapami in z radostno govorico zdravega trimskega navdušenja. No, ne- deljsko jutranje sonce je zva- bilo na zelene trate tudi za- ljubljene pare. Na čolnarje- nje pogumnejše. K spomeni- kom, v muzeje, na mommien- talen tobogan, imenovan Rus- sian Mountain (to je atrak- cija prve vrste in škoda, da celjski otroci nimajo kaj po- dobnega), v zoološki vrt, k predsednikovi rezidenci In k še mnogim, težko doseglji- vim posebnostim tako pro- stranega parka, pa se name- njajo turisti. Malo jih je še. A ■ ko bo kazalec zbežal čez deseto, bo park zaživel. Ne le zaradi turistov. Kadarkoli sem se pozno popKxldne, naj- si bo v soboto ali nedeljo ali med tednom, vračal v hotel Floremia po aveniji Refor- mia mimo parka, so travni- ki, poti, jezera, muzeji in vr- tovi v parku dihali, živeli — vedno se mi je zdelo, da je pol Ciiudad Mexica v Chapul- tepec parku. Od Indijancev, ki ne morejo skriti svojega porekla, do črncev, za kate- re nisem bil povsem prepri- čan, ali so dovolj črni, da jim lahko tako rečem. Nikdar ne bo pozabil po- stavnega, mladega Indijanca, ki je ponosno sedel za vola- nom nekega mehiškega avto- mobila, v njem pa žena in osem otrok. Kakšna slika! Kakšna atrakcija, ko so se vsi izkrcali na zelenem trav- niku v parku in začeli uži- vati zaslužen weekend. Park zakrije socialna nasprotja. Ljudje pozabijo na muke in zakrite potrebe. Odprejo vra- ta srca naravi, soncu, zelenju, rožam in ^odovini. Koliko vedo vsi ti nedelj- ski izletniki o svoji zgodovi- ni, sem se vprašal, ko sem stal pred Gradom Chapulte- peca. Zgradili so ga v 18. sto- letju in ga pozneje sprwneni- U v vojaško šolo. Kadeti te šole so leta 1847 do zadnjega diha branih grad pred ame- riškimi silami. Grad je sla- ven tudi zavoljo Maksimilja- na in šarlote, ker sta ga pre- uredila, pozneje pa so v njem prebivali mehiški predsedni- ki. Danes je v gradu zgodo- vinski muzej. Največja znamenitost Cha- pultepec parka je Narodni antropološki muzej. O tem bom še pisal. Toda turist se lahko odpravi še v Narodni muzej, v Tehniški muzej, na zabavne igre (tudi na konj- sko ježo), k občudovanju mu- zikašev, na tricikle, na ko- panje v jezero ... Radost v Chapultepec par- ku ne pozna meja. A sem se naenkrat vprašal — ali sploh kdo zna izmeriti, kaj lahko pomeni ta naravni, družbe- ni dekor meščanom, ki jih potiskajo k tlom, velemest- ni trušč, ujetost v nepro^ stomih stanovanjih in skrom- ne plače? Za odkrivanje Chapultepec parka bi moi'al ostati v Me- hüki mesec dni. šoferja Alfonsa sem pro- sil, naj me popelje v bazili- ko Guadalupe, Romarski kraj glavnega mesta Mehike. Svetišče njihove (jospe, za- ščitnice, svetega patrona Me- hike. Alfonso me je samo ne- mo, brezbrižno pogledal. Nič ni rekel. Pozneje, ko sva se vračala, mi je dejal: »Ateist sem. Verujejo preprosti, pri- mitivni, revni.« Zagovarjal sem se. Razlagal sem mu naše poglede na ve- ro in odnose med cerkvijo in družbeno skupnostjo. Tudi v Mehiki so katoličani naj- močnejša verska skupnost, španski kolonizatorski ško- renj je prvotnim prebivalcem vsilil tudi nove verske relik- vije. Alfonso mi je poskušal dopovedati, zakaj se tako ostro opredeljuje do bogaboječnosti. Nisva se ujela. In ni memo- gel prepričati, o razlogih, za- kaj tako zviška gleda na ver- nike. Čudil se je našemu sta^ hšču o svobodi veroizpovedi in o enakopravnem položaju vernika v družbenem, samo- upravnem življenju, češ, vi ste ja komunist. Izrekel je meni nadvse znan stavek s potov,anj v tujino: Mislil sem, da je pri vas drugače. Zgodovino Cerkve Naše gospe Guadalupe zarisuje ne- navadna legenda. Ponižni, skromni Indijanec Juan Die- go je leta 1531 hodil po gri- ču Тереуас, tu zdaj stoji cer- kev, ko se mu je prikazala Devica. Zaželela si je cerkev, zgrajeno njej v čast, prav na vrhu Тереуаса. Toda ne- jeverni škof Zumarrana ni verjel — indijancu Juanu. Za- to se je vmil k sveti zaščit- nici. Bila je neizprosna. Uka- zala mu je, naj natrga nekaj vrtnic, ki jih poprej na gri- ču Тереуас še nikoli niso vi- deli. Juan Diego je moral vr- tnice poviti v ogrinjalo in jih ponesti škofu. Toda ko je plašč odkril, sta oba odre- venela od začudenja nad ču- dovito sliko Device na obla- čilu.., škof je bil prepričan. Bazi- liko so zgradili na griču, kot je hotela Devica Guadalupe. Mimogrede — Papež je ču- dež priznal leta 1754. Devica Guadalupe je bila Indijanka. Postala je simbol revolucio. narjev v borbi proti Špancem v začetku 19. stoletja. Danes je drugače. Stara cerkev resda stoji na Gri^u. Toda zaradi izvirnega jezera Texaco se je rahlo ugreznila in so vanjo vstop prepovedali. Nova bazilika predstavlja ču- dež —- arhitektonski, toda še drugačen. Tu ni doma skrom- nosL. Orkev lahko sprejme 10.000 ljudi! Odprli so jo pred dvema letoma. Njena notra- njost nima prav nič skupne- ga s skromnostjo in poniž- nostjo. Oltar se koplje v ble- ščavi najdragocenejših lesten- cev in zlata.. Od vhoda bazilike do glav- nega oltarja na mrzlem podu po nekakšnem osrednjem ko- ridorju med vrstami lesenih klopi, so po kolenih narahlo drsali verniki. Ne vem — petdeset, morda sto metrov. Suh možak, štiridesetih let, čmih las, skromno oblečen, je poljubljal gladek kamen svetega prostora. Gledal je proti dvihovniku, ki je maše- val v zvočnik. Ljudje so mr- mrali. V cerkvi je bilo tiho .. čula se je le molitev. Namignil sem Alfonsu. Zu- naj cerkvenih zidov, mi pra- vi Alfonso, na širokem plato, ju, Indijanci radi plešejo, po- jejo, prižigajo petarde in se nasploh veselijo življenja ... Tako je rekei Alfonso. Sam pa sem razmišljal o Indijan- cu, z imenom Juan Diego, in o čudežnem razodetju, ki ga je priznal papež. Vhod v Antropološki muzej v Mexico Catyju. IZ ZGODOVINE NOV V CELJU (1) PIŠE:FRANJO FIJAV2 Ob praznovanju našega praznika se bomo v spomi- nu vselej vračali k skupini junaških ljudi, ki so se v nadvse iisodnih dneh in v issredno težkih okohščinah zbrali na gozdnem področju Resevne, prav ob meji šen- tjurske in celjske občine. Skupino so vodili ideali, za katere so delovali že vrsto Ш. Kakor so se že leta prej borili za pravice delovnega človeka, tako so se v tistem razburljivem času, v prvih mesecih nemške okupacije, uvrstili med prvoborce za boj proti zavojevalcu naše fležele. Vedeli so, da bo boj pro- ti tisočkrat močnejšemu so- vražniku neiz5>rosen. Raz- mišljanja o tem, kdo izmed njih bo ta boj preživel, ni bi- lo. Bilo bi nekoristno. Vedeli So le, da je slovensko prebi- valstvo na njihovi strani, da Za njim deluje organizacija osvobodilne fronte, katere aktivni člani so bili tudi sa- mi do tistega prvega zbora Celjske čete, ko so na Re- sevni 20. julija 1941 koman- dirju Francu Vrunču — Bu- »di na pozdrav »V boj za svobodo« glasno odgovorili »V boj«. Prvi borci Celjske čete Od tedanjih čilanov Celjske ifete, ki 9o jo sestavljali po- teg komandirja še Peter Stante kot namestnik, Janko Skveurča — Modrais, Milan Boršdč, Hermina Senlčar, Mirko Verčkovnik, Miro Sir- ca, Ivan Novak, Karel Vovk, Jože Srebotnik, vsi doma iz Celja ali njegove okolice, zraven še Saviinjčani Jože Turk, Jožica in Rudi Hribar, domala vsi člani KP ali SKOJ, so vojno vihro pre- živeli le redki. Ceti sta se s pomočjo frontnih aktivistov pridružila še dva Arabca, biv- ša britanska vojaka, zajeta od Nemcev nekje v Grčiji. Na transportu v ujetništvu sta v celjskem predmestju skočila z vlaka in se po naključju zatekla v hišo Her- cogovih, podpornikov osvo- bodilnega gibanja in ti so ju privedli v prave roke. V sam sestav čete lahko prište- vamo Jožeta Farčnika iz Cre- ta. Tu je bila skozi tri mese- ce najpomembnejša javka in zatočišče za borce prve obo- rožene skupine partizanov. Tudi Igor Belič, študent ke- mije, je bil član čete. Bil je kurir med četo in sekretar- jem OK Tonetom Grčarjem in nekaterimi njegovimi so- delavci. Dejavnost Miloša Zidanška Do ustanovitve Celjske če- te je prišlo na vzpodbudo Glavnega poveljstva sloven- skih partizanskih čet, katere- ga komandant je bil Franc Leskošek — Liika, a namest- nik dr. Aleš Bebler. Bebler, partizansko Primož, bivši španski borec je postal vo- jaški instruktor. Y mesecu juniju je prišel Bebler na štajersko. Obiskal je razna področja skupno z Milošem Zidanškom, članom Vojnega komiteja pri CK KPS, odgo- vornim za oboroženi odpor na štajerskem in Slavkom šlandrom, sekretarjem po- krajinskega komiteja KP za štajersko in Prekmurje. Med prvimi je bila ustanovljena Celjska četa, številčno sicer najšiibkejša (17 borcev). 24. julija je bila ustanovljena v bližini Griž, med Kasaizami in Migojnicami, Savinjska če- ta, ki se je nekaj dni zatem prestavila na Dobrovi j e (20 borcev in bork). Koncem ju- Uja sta bili sestavljeni Pohor- ska (30 borcev) in Revirska četa, ki je bila številčno naj- močnejša. Obstojala je tudi šaleška oborožena ¿cupina. Celjska četa je imela dol- žnost, da napada okupator- jevo oboroženo silo na po- dročju celjskega okrožja, ki je obsegalo ozemlje na levi strani Savinje od Levca do izliva v Savo, od Konjiške gore do Kozjanskega in pred- vsem, da s podvigi okoli Olja, torej s požigi okupa- torjeve imovine, z raztrelitva- mi mostov, rušenjem telefon- skih in električnih napeljav itd., škoduje gospodarski in vojaški moči okupatorja in budi med prebivalstvom za- vest k uporu. Pri opravljanju svojih dolžnosti se je istočar sno, dobesedno iz dneva v dan, borila za svoj obstoj vse do svoje poslednje borbe 27. avgusta 1941, ko je po izdaj- stvu v borbi pri Brezah nad Laškim premethaJa obstoijiati. - Padli so dragoceni ljudje Peter Stante — Skala, ki je bil nekaj dni pred bojem na Brezah poškodovan v borbi in zato začasno izven čete in Janko Skvarča — Modras, ki je boj na Brezah preživel, sta takoj zatem pričela skupno s političnim aktivom OK Celje in SKOJ delati na snovanju nove oborožene skupine, do česar radi izdajstva Alberta Cerkovnika, sojenega po os- voboditvi, ni prišlo. Čeprav je imela Celjska če- ta močno zaslombo med pre- bivalstvom in je izpričala svojo borbeno moralo in spo- sobnost, ni mogla vzdržati sovražnikovega neprestanega napadanja in si zagotoviti obstoj. Rešila bi jo lahko le premaknitev na kozjansko področje, k čemur je že teži- la, a ji ni več uspelo. Usod- no je tudi bilo, da je imela četa oporo v zaupnikih osvo- bodilne fronte edinole v rav- ninskem predelu svojega ope- rativnega področja, torej v okolici Celja, štor, Šentjurja, Dramelj in Vojnika. Toda na tem sektorju se ni bilo mož- no zadrževati več kot dan ali dva radi gostih cestnih pove- zav, ki so koristile okupator- jevim premikom in bile par- tizanom v škodo. Da je četa v neprestanih bojih sploh vzdržala dober mesec dni, je pripisati politični pripadnosti njenih borcev, njihovi dote- danji življenjski poti in zave- sti, da so jim ljudje priprav- ljeni pomagati, čeprav sami prestrašeni radi okupatooije^ vih groženj, zapiranja posa- meznikov in izganjanja celih družin v Srbijo in Hrvaško. Njeno vodstvo in tudi borci so vedeli, da obstoja v mestu odbor osvobodilne fronte in po vsej šimi okoUci mreža frontnih zaupnikov, kar vse bi. naj služilo in pomagalo četi pri prehranjevanju, iska- nju zatočišča in pri njenih premikih. Seveda, tudi vse zbrane in partizanom korist> ne potrebščine marsikdaj ni- so prišle pravočasno ali pa sploh ne v njihove roke radi pogostih premikov čete. Po- znano je, da se je odbor OF, ustanovljen 6, julija, zalagal za pomoč partizanski četi. V tem odboru so delovali poleg Toneta Grčarja še Mirko Oorenjak, (ЛгД Debeljak (v njegovem stanovanju, Koru- nova hiša na Ljubljanski ce- sti je bil prvi sestanek od- bora), Metod Hočevar, Av- gust Lešnik, Drago Hojkar in Marica Freve, edina preživela priča tega sestanka. Zelo ob- sežna in prizadevna organiza- cija OF v Škofji vasi, Šent- jurju, na Ponikvi skupno z vsemi zaupniki v Dramljah in raznih zaselkih pa vendar- le ni mogla zaščititi življenj borcev, ki so se dneve in no. či prebijali v boju s položa. ja na položaj. V frontovsko mrežo so bih vključeni de- lavci, kmetje in izobražen L Tudi zdravniška pomoč je bila zagotovljena (dr, Franc Svetina v Šentjurju, dr. Ja- nez Lovšin v štorah). (se nadaljuje) Tone Grčar — Johan, sekretar OK KPS za Celje in Mari- bor, padel v spopadu z gestapovci. ^б. stran — NOVI TEDNIK Št. 29 —27. julii 1978 PIŠE OR. MILAN BEKČIČ MALIGNE BOLEZNI ŽENSKIH GENITALIJ Med malignimi boleznimi ženskih ge- nitalij ima posebno mesto maternica, in sicer najbolj pogosto se razraste ra- kasta bolezen na materničnem vratu, zaradi katere so prizadete vse starosti. Največ ga je med 30. in 50. letom in rak na materničnem telesu pri ženskah med 50. in 60. letom. Vzroke sicer ne poznamo, vendar o nastanku raka materničnega vratu bole- hajo ženske, ki so pričele zgodaj obče- vati, ki so rodile zelo mlade in imajo več otrok. Pogostejši je pri ženskah z belim tokom, pri ženskah, katerih živ- ljenjski standard je nizek in osebna hi- giena slaba. Zaradi resnice je treba po- vedati tudi to, da je nastanek te vrste rakaste bolezni odvisen od čistoče mo- ža, p>osebno tistih, ki ne skrbijo za ge- nitalno higieno. Strokovnjaki pravijo, da škodljivo deluje predvsem razpada- joča sperma moškega, in sicer z ugo- tovitvami, da ženske, poročene z oore- zanimi moškimi, skoroda nimajo tega raka. Zanimivo je tudi to, da so žen- ske, ki so ostale virge, neobolele, če- prav pri njih opažamo več rakastih to- lezni na materničnem telesu. Statistika pa pravi, da je rak na materničnem telesu najpogostejši pri ženskah brez porodov, ali pa z malo porodi. Ker je v 70 odstotkih primerov ge- nitalni rak lokaliziran na materničnem vratu, je razumljivo, da je naša pozor- nost ob vseh pregledih usmerjena pred- vsem na ta del genitalij. Zaradi tega preiskujemo celice, ki jih dobimo pri jemanju brisov, razmaz vložimo v fi- ksir in barvamo preparat po Papani- colau. Zanimivost metode je velika, jo široko upK)rabljamo m iščemo začetni štadij rakaste bolezni, ne da bi čakah, da pride ženska na pregled z znamenji že razširjenega raka. S takšno diagno- stiko, kolposkopijo in kontrolnimi pie- gledi žensk, smo pri nas povečali od- stotek odkritij začetnega raka materni- čnega vratu. Zanimivo je omeniti, da rakasta bolezen v svojem leta in leta trajajočem začetnem stadiju ženski ne dela nobenih težav. Težave se pojavijo šele tedaj, ko se je rak razširil še daleč v okolico maternice in začel vraščatl v steno medenične votline. Zgodnji stadij je za žensko brez simptomov, odkrijemo ga pri pregledu aU po naključju. Klinične simptome že relativno razširjenega tumorja prične s krvavitvijo ali pa smrdečim izcedkom, ki ima poseben smrad, ki polni prosto- re, v katerih ženska živi. Pozni simpto- mi so ponavadi znamenje neozdravlji- vosti, težave pri mokrenju, lujšanje bolečine in drugo. Uspeh zdravljenja je pri raku odvi- sen od njegove razširjenosti. Neinvazi- ven rak ostane lahko deset ali več let, tedaj je za odkrivanje zgodnjih oblik raka bris po Papanicolau uspešen, po- sebno če ga vzamemo s palčko, ovito z vato iz vratnega dela maternice. Pogosto sežemo za majhno kirui-ško intervencijo — konizacijo, z nožem iz- režemo stožec tkiva, ki ima vrh bolj globoko v vratnem delu maternice. Ba- za t>a obsega vso spremenjeno materni- čno ustje. Prognoza se je močno izboljšala, za- četni rak ni ista strašna bolezen, kot je bil tedaj, ko je diagnoza narejena pre- pozno. In takšne bolnice ozdravimo v cca 98 odstotkih primerov. Rakaste bo- lezni maternice zdravimo sicer z radi- kalno op>eracijo, obsevanjem in kemote- rapijo, kako naj bi bile bolnice ozdrav- ljene, določa konzilij ginekologov, ki zaseda ob sredah na ginekološkem od- delku v Celju. Vzroke za nastanek raka ne pozna- mo in je težko govoriti o preprečeva- nju. Vendar so načini zgodnjega odkri- vanja že dolgo znani. Veliko število žensk prihaja nekajkrat na leto nakon- trolm preglede, tako pride veliko žensk na zdravljenje resnično pravočasno. 2:al, še vedno pride ix)memben odstotek žensk prepozno na zdravljenje iz kate- regakoli vzroka, potem p>a imajo mese- ci in leta zamude strašne posledice. ALPINISTIČNI KOTIČEK SEZONA TUDI DOMA S PRVIMI LETOŠNJIMI SONČNIMI NEDELJAMI TUDI PRVI MOČNEJŠI VZPONI Do konca julija so imeli celjski alpinisti v preteklih letih vpisanih že več sto vzpo- nov v svoji kroniki. Letos je plezanje zavrlo slabo vreme, še bolj p>a odsotnost najbolj- ših članov, ki so bili na od- pravi v perujskih Andih. V zadnjih dveh sobotah in ne- deljah pa je steklo, m prvi tečajniki letošnje plezalne šo- le so že segli v navezi s čla- ru, p>o najtežjih smereh. Ta- ko so v soboto, 15. 7. plezali v smeri Modec—Režek v Tur- ski gori Horvat Franc, Srebot Ivan in Dolžan Aleš (ocena smeri III. do IV.-). V nedeljo, 16. 7. sta büi ponovljeni dve smeri v Mali Rinki — Igličevo (IV+) sta plezala Canžeik Franc in Ku- šar Vlado (tečajnik), CJicovo = varianto Igliča p>a šah Mar- = jana in Pepevnik Aco (ocena = V.). I 22. 7. že beležimo težko po- e novitev Direktne smeri v s Štajerski Rinki, ki je imela E na obisku kar dve celjski na- = veai. Plezala sta jo čanžek = Franc in Verdnik Stojan-Oka = ter Pepevnik Aco in tečajnik | Borovnik Tine. = Nad Korošico sta plezala 5 Knez Franček in tečajnik = Kušar Vlado in v enem E dnevu preplezala štiri nove E smeri. Za ocene in tehnični š opis teh smeri še ne vemo in = jih bomo objavili kasneje, na E vsak način pa je Knez Fran- E ček takoj po vrnitvi iz Andov E (kljub zmrzlinam) zastavil v E svojem stilu s ризМо paro. = 23. 7. sta Knez in Kušar E Vlado v dopoldanskih urah = ponovila še šarino peč (V.) Ш in Desno smer v Dedcu (V.). E Preteklo nedeljo so člani E AO in GRS sodelovali na dveh š pomembnih akcijah. Načelni- E ki in inštruktorji gorske re- E ševalne službe so se zbraH | na Korošici, na Okrešlju pa S so člani — alpinisti in reše- E vaici sodelovali na pripravah E udeležencev izleta PD Celje E na Mt. Blanc. Vadba je bila | na snegu v Turškem žlebu = in dalje na turi preko Tur- E ske gore, Kotličev in Kamni- E škega sedla do Okrešlja. = Opozarjamo, da je letos tu- e di na markiranüi poteh veliko E nevarnih prečenj v snegu in E je predvsem za pota na se- = vernih straneh p>otrebna S zimska tehnična oprema. V E Turškem žlebu je v spodnjem e delu zjutraj trd, zmrznjen S sneg, preko dneva p>a velika s nevarnost padajočega kame- E nja iz sten Turske gore in = Male Rinke. = Na sliki: prva plezalna dolžina v izredno težki Sarini peči v severni steni Dedca nad Korošico Ml IN ZDRAVJE NEVIDNI SOPOTNIKI PIŠE DR. FRANC PLANINŠEK (3) Pomembno obrambno sred- stvo proti obolevanjem od teh. S cepivom lahko vnese- mo v telo že gotova protite- lesa in ga tudd za krajši čas zavarujemo pred boleznijo, katere protistrupe smo mu pač dali. Ta način cepljenja se uporablja bolj redko in ob posebnih nujnih priložno- stih. Pri večini današnjih cepljenj proti nalezljivim bo- leznim dajemo mrtve pov- sn-očitelje bolezni (pri tre- bušnem tifusu, paratifusu tn koleri) ali oslabljene strjipe, ki jih izločajo dotične bak- terije (pri davici, mrtvič- nem krču — tetanusu) ali pa vnesemo v telo žive in oslab- ljene mikrobe (pri otroški pai-alizi, črnih kozah, ošpi- cah, rdečkah, gripi). Vsa ta cepiva p'tipravijo telo do te- ga, da začne tvoriti določena protitelesa kmalu po ceplje- nju. Ta ostanejo v njem dol- go časa ter ga ob morebitni okužitvi varujejo pred izbru- hom bolezni. Vsako cepivo varuje določeno dobo samo proti tisti nalezljivi bolezni od katere povzročiteljev iz- haja. Zaradi tega cepimo predvsem otroke proti vsem tistür nalezljivim boleznim, katerim so najbolj izpostav- ljeni. Zanimivo je, da so ne- katera cepiva odkrili prej kot {»-.-zročitelje tistih bolez- ni. To sta predvsem cepivi proti črnim kozam in pasji steklini. Večina cepdv je bila odkrita veliko kasneje kot povzročitelji tiste bolezni. Razen cepljenja proti črnim kozam so bila redna ceplje- nja proti nalezljivim bolez- nim uvedena šele v tem sto- letju, nekatera šele pred ne- kaj desetletji ali še kasneje. Nalezljive bolezni spremlja- jo človeštvo, odkar živi na zemlji. Še do tega stoletja so bila najpogostejša obole- nja pri ljudeh. Nekatere med njimi so bile pravi smrtni bi- či za človeštvo. Cme koze, kuga in kolera so v pretek- lih stoletjih pustošile po vsem svetu ш tudi pri nas. Odkritje bolezenskih mikro- bov je prineslo velik pre- obrat proti nalezljivim bolez- nim. Naglemu razvoju mi- krobiologije (nauk o mikro- bih) je sledil prav tako hiter razvoj epidemiologije (veda o širjenju in preprečevanju nalezljivih bolezni). Pri zdravljenju nalezljivih bolez- ni in drugih bolezni, ki jih povzročajo mikrobi, je pri- šlo do velikih uspehov z od- kritjem kemoterapevtikov in antibiotikov. To so sredstva, ki se kot zdravilo vnašajo v telo, kjer zavirajo rast m razmnoževanje, ali pa tudi dejansko uničujejo povzroči- telje teh bolezni. Tako po- meni antibiotik strept-omicin v zvezd z nekaterimi drugimi kemičnimi sredstvi dobljeno bitko v boju s tuberkolozo. Ta zdaleč ni več tako nevar- na in razširjena morilka mladih ljudi, kakor je bila še v prvih desetletjih tega stoletja. Podobni uspehi so bili doseženi tudi pri dru- gih nalezljivih bolečini. da, da navedena zdravila le malo ali pa sploh ne delu- jejo na bolezenske viruse. 2:ato je treba te bolezni pre- prečevati z zaščitnimi ceplje- nji in epidemiološkimii ukre- pi. Tudd pri tem so že do- seženi rezultati, že pred do- brimi desetimi leti je pregna- na težka bolezen otroška pa- raliza, veliko manj je obo- lenj za oslovskim kašljem, ošpicami. Cme koze so že skoraj iztrebljene na vsej Zemlji. Pred dobrimi stx> leta je človek začel odkrimti in spoznavati svoje nevidne so- potnike. Nekatere med nji- mi si je podredil, drugim napovedal vojno. V boju z bolezenskimi mikrobi je do- segel že marsikatero zmago na področju nalezljivih bolez- ni pri ljudeh in živalih, v boju proti povzročiteljem bo- lezni na koristnih rastlinah, žitu, vinski trti, sadju in na gozdnem drevju. Vojne še ni konec in je najbrž nikoli ne bo. Na nekatera proti njim UF>orabljajoča se sredstva se mikrobi sčasoma privadijo in jih je treba nadomestiti z drugimi. Kako bo vplivala velika in množična poraba antibiotikov, kemičnih razku- žil, sredstev za varstvo ra- stlin in drugih na naravno ravnotežje v živem človeko- vem okolju in končno na nje- govo zdravje, še ne vemo ve- liko. Pri uravnavanju sožitja z našimi nevidn'mi sopotniki bomo morali u(poétevati tudi UX. PRIPOROČA Na oddelku fotooptike v veleblagovnici T v Celju lahko kupite najrazličnejše foto, aparate, fotokamere, razne spominke, iz. delke iz zlata in ostalo. Oddelek je v pritličju veleblagovnice ter je z vsetn vedno dobro založen. St. 29 — 27. julij 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 Roka Kopitarja, mlade- ga, komaj devetnajstlet- nega člana AD Kladivar, ni treba več posebej pred- stavljati. Izhaja iz atletske družine Kopitar (oče Ma- jek fn mama Poidka sta bila atleta, to pa je tudi njegova sestra Marjana) in zanj lahko rečemo, da je po dolgem času tisti »pravi«, ki je zrastel iz anonimnosti in se povz- pel v vrh na celjskem at- letskem vrtu. Njegova specialnost je tek na 400 m ovire, kjer je pred dnevi tudi izboljšal najsta- rejši državni rekord Dja- nija Kovača. Pred Rokom je še vsa atletska bodoč- nost, čeprav se že zdaj lahko pohvali z izjemnimi rezultati, uvrstitvami in medaljami, zlasti še v svoji, mladinski konkuren- ci na Balkanu. Rok je za- radi vestnega pristopa k atletiki, izjemnih rezulta- tov in vsega ostalega kandidat za bližnje evrop- sko prvenstvo v Pragi pa za prihodnja velika tek- movanja — Sredozemske igre v Splitu in olimpiado v Moskvi. Prav tam naj bi Celjani imeli ponovno atletskega zastopnika, saj ga v Montrealu nismo. Danes objavljamo foto- portret Roka Kopitarja. Tekst: TONE VRABL Foto: TONE TAVČAR FOTOPORTRET ROKA KOPITARJA POT V VISOKO ATLETSKO DRUŽBO ROK USPEŠNO NADALJUJE ATLETSKO TRADICIJO KOPITARJEVIH PLAVANJE Odprto prvenstvo Celja v plavanju je biLa sklepna špor- tna prireditev ob praizaiova- nju občinskega praznika. Nia plavališču Neptuna je kljub dežju nastopilo preko 150 mladih plavalcev iz Maribo- ra, Loubljane, Ptuja, Krškega, Radovljice, Kopra, Velenja in Celja. . Videli smo zanimive borbe mladih plavalcev, ki so ob koncu prejeli zaslužene poka- le in priznanja, katere je pri- spevala TKS Celje in domači Neptim. Celjani so imeli najboljše moči v plavalki Sonji Vuko- vič, ki je zmagala na 100 me- trov prsno in brila druga na 100 m kravi. I>ve drugi mesti je osvojila še Sabina Logar In to na 100 m prsno in 100 m delfin. Med fanti je Jože Tanko osvojil drugo mesto na 100 metrov delfin, Gorazd Sotovšek je bil tretji na 100 m prsno in Iztok Planinšek Četrti na 200 metrov mešano. Posebno pohvalo pa si za- Bluži vsekakor veteran ceQj- akega plavanja 33-letni Ivan Tkavc — Hanza, ki je osvo- jil peto mesto in dosegel v plavanju na 100 metrov kravi Belo dober rezultat 1:06,2. Poleg Celjanov so dobre re- eultate dosegli še plavalci Velenja. Najboljše moči so toieli v Matjažu Gaberšku, ki je zmagal na 100 m prsno in osvojil še tri diruga mesta, ^ied dekleti je izstopala Ro- •Лапа Vučina, med pionirji Boštjan Vučina in mei pio- nirkami Nataša Raapotnik. Vsi ti rezultati potrjijjejo, öa bi lahko plavanje v Celj.u doseglo še večji ui^eih. Toda ^ dokler v Celju ne bo ®aoKnosti za naičrtno îsiansk» vadbo, celj'ski mladi plavalci ne bodo dosegli boljših rezul- tatov. Trenutno so med ekipa- mi sedmi do osmi v republi- ki. Zimska vadba in nov po- kriti bazen pa jdh bo kaj kmalu pripelljal med najibolj- še. Mladih plavalcev je dovolj in celoletni trening bo odprl pot tudi celjiskim plavalcem. Toda za to bo potrebno še popreje pripraviti pokriti ba- zen. T^a pa celjiski plavalci pričakujejo že dalj časa. J. KUZMA VESTI Pred nedavnim se je konča- lo sindikalno tekmovanje v velikem nogometu na kate- rem je sodelovalo 22 ekip, ki so tekmovale v treh li- gah. Naslov sindikalnega pr- vaka je osvojila ekipa Aera, ki je bila zmagovalec prve lige. Iz te lige pa je izpad- la ekipa Klime, ki bo nasled- nje leto nastopala v II. ligi. Kot zmagovalec te lige pa se je v I. ligo uvrstila ekipa Metke. Zelo dobro je igrala budi enajsterica Prosvete, ki je osvojila prvo mesto v III. ligi in bo tako naslednje le- to tekmovala v П. ligi. Vrstni red ekip po Ligah je naslednji: I. liga — 1. Aero 10, 2. Zlatarna 10, 3. Železarna 7, 4. Kov. — TMC 5, 5. Cinkarna 5 itd.; II. li- ga: 1. Metka 11, 2. Izletnik 10, 3. Triglav 8, 4. Elektro 6, 5. Merx 3 itd.; III. liga: 1. Prosveta, 2. Mesnine 12, 3. Ljubljanska banka 10, 4. postaja Milice 4, 5. Zdravstve- ni center 2 itd. Na tekmovanju v malem nogometu, ▼ tako imenovani trim hgi pa so se ekipe uvr- stile takole: Gradbeništvo — 1. Gradil aA« 10, 2. Gradiš »B« 7, 3. Razîvojm center 6, 4. Ingrad 5, 5. Geodetski za- vod 5 itd.; Promet — zveze: 1. Železmica 12, 2. Izletnik 9, 3. PTT 4, 4. Javna skladišča 2; Storitvene dejavnosti — I. liga — 1. Finomehanika 10, 2. Obrtniki 8, 3. Slovenija av- to 6, 4. Avto Celje 4, 5. РИ- nama vodovod 3 itd.; II. li- ga: 1. KOV — TMC 12, 2. Mesnine 9, 3. Klj^ičavničar 9, 4. Dobrna 6, 5. Center 3 itd. Zbor delegatov za športno rekreacijo bo tudi letos or- ganiziral TRIM plavanje v celjskem bazenu, ki bo 29. in 30. julija od 8. do 12. ure. Tisti, Ici bodo preplavali za njih določeno progo bodo pre- jeli značko in nalepko trimč- ka — plavalca. To akcijo bo- do ponoviU tudi 19. in 20. av- gusta. V okviru TRIM iger pa bo 22. do 25. avgusta tekmovanje v plavalnih štafetah za mo- ške in ženske. Moška ekipa šteje 5 članov, ženska po 3. Vsak tekmovalec ali tekmo- valka moQ-a preipLavati 50 me- trov. ^ \ r. P. Predsednik Partizana Vin- ska gora Rafko Podhov- nik. TEDEN ŠPORTA v počastitev krajevnega praznika v Vinski gori so pripravili tudi teden športa. O tem nam je predsednik Partizana Vin- ska gora Rafko Podhov- nik povedal: »Prvič letos smo za naš krajevni praz- nik dah svoj delež tudi športniki. Pripravili smo teden športa od 15. do 21. julija. V trim kolesar- jenju je nastopilo preko sto krajanov, v košarki je zmagala vas Prelsko, v malem nogometu pa Vin- ska gora. V streljanju z zračno puško pa je zma- gal Karlo Gril. Mislim, da bo odslej teden športa za krajevni praznik v Vinski gori tradicionalen.« Tekts in foto: Ta\'čar NOGOKIEL- SODELOVANJE Zadnja izmed športnih priredi- tev v počastitev praznika občine Celje je bila nogometna v Voj- niku. V malem nogometu so se spoprijeli igralci iz Gaberja 39, Opekarja iz Ljubečne, Vojnika in kot gostje še igralci ŠD Slovenije iz Giitersloha, moštvo zdomcev iz ZRN, s katerimi ima naše mesto tesne stike in sodelovanje. V predtekmovanju je Opekar prema- gal Vojnik s 4:0, Gaber je 39 pa ŠD Slovenija z 8:2. V borb! za 3.—4. mesto je Vojnik premah ŠD Slovenija s 4:2, v finalni tek- mi pa Gaber je 39 Opekarja iz Ljubečne s 4:2. Vrstni red; 1. Ga- berje 39, 2. Opekar, 3. Vojnik, 4. ŠD Slovenija. Najboljši strelec na turnirju je bil Hribemik Pe- ter s sedmimi zadetki. Povalej Jakob je v imenu zbora za špor- tno rekreacijo pri ZTKO Celje zmagovalnima ekipama podeMl po- kala, vsem udeležencem pa diplo- me. Predsednik ŠD Slovenija tov. Strnad Adolf je v znak nadalj- njega sodelovanja in prijateljstva med športniki zdomci in Celjani podelil TVD Partizan Vojnik spo- minsko plaketo kot irveditelju te- ga lepega in prijateljskega tekmo- vanja. K. JUG STRELJANJE: LETOS NASLOV PRVAKA? Eden od najboljših celjskih strelcev Tone Jager nam je te. dni povedal, da se celjski strelci resno pripravljajo za državno pr- venstvo v streljanju s serijskim orožjem. Prvenstvo bo v soboto in nedeljo v Ljubljani. Celjski strelci so že nekaj let nazaj v streljanju z malokaliber- sko puško serijske izdelave med najboljšimi v Jugoslaviji. Lani so bili za las drugi za Novim Sadom. Kaj pa letos? »Letos imamo velike možnosti za uspeh. Za našo ekipo bodo stre- ljali Jože Jeram, Tone Pihler, Ervin ing. Seršen m Tone Jager. Vsekakor pričakujemo uvrstitev med najboljšo trojko. Ce pa bi imeli svoj dan bi lahko osvojili tudi naslov prvaka«, meni pred nastopom v Ljubljani Tone Jager. Poleg te ekipe pa bosta nastopi- la v mladinski konkurenci še Alenka Jager in Branko Malee. Normo za nastop z vojaško pu- ško pa sta si v kvalifikacijah pri- borila le Tone Jager in Ivan Ko- če var. J. KUZiMA Delovna organizacija »AVTOPREVOZ« ŠEMPETER V SAV. DOLINI na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje prosta dela in naloge VODJA finančno-računovodske službe Pogoji: — IX)leg splošnih in zakonskih pogojev se od kandi- datov zahteva, da imajo višje ali srednješolsko izo- brazbo z najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodil- nem delovnem mestu Prijave z dokazili kandidati pošljejo na naslov »Avto- prevoz« Šempeter v Savinjski dolini — splošno ka- drovski službi, najpozneje 15 dni po objavi v časo- pisu. 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 29 — 27. iulij 1978| PLANINSKI RAJ UREJA: JANEZ VEDENIK PD ZABUKOVICA: DELAVNO Julija je PD Zabukovlca opravilo pregled dela v prvem polletju tega leta. Na- pravili pa so tudi naört do konca letošnjega leta. V dru- štvu je zelo živahna dejanr- nost, kar je tudi razumljivo glede na letošnje leto planin- skiih jubilejev. V začetku leta so organizirali dva smučars- ka izleta skupaj z (X) ZSMS Griže. Za starejše člane so organizirali izlet v Dra^oše in na Sevško planino. Udele- žilo se ga je preko 70 članov. Člani in mladinci so se ude- ležili jubUejnih pohodov po poteh I. Pohorskega bataljo- na, na Stol, Porezen, udelež- ba na Smiglovi zidanici pa je bila zares množična. Društvo je bilo soorgandzator obram- bnega dneva in pohoda ob 35. obletnici, odkar so biU ustreljeni talci v Pongracu. Tekmovalne • ekii^e uspešno sodelujejo v planinski orien- tacijski ligi, tu so različne trim akcije... òlani so zelo aktivni pri Društvu invalidov občine Žalec, saj se množič- no udeležujejo njihovih izle- tov, marsikdaj p« tudi vodi- jo katerega od njihovih izle- tov. Veliko je izletov v manj- ših skupinah. Avgusta predvi- devajo množičen izlet na Je- zersko, kasneje pa še izlet na slovensko Koroško in na Obir. Planinci se bodo mno- žično udeležili proslave ob 200 letnici vzpona na Triglav, 27. avgusta pa Dneva sloven- skih planincev na Loki jxxi Raduho. Zaenkrat imajo v načrtu še dva organizirana v2ç>ona na Triglav. FRANCIJEŽOVNIK PO YU TRANSVERZALI Skupina planincev žalske občine, ki je na pohodu po YU transverzali nam je po- slala prisrčne pozdrave iz Makedonije, Danes so prav- kar na poti na gršld Olimp. Na pot je odšlo 40 planincev. Upiimo, da imajo lepo vreme, POVEJ, KAM GRES Svojci p>ogrešandh, pred- vsem pa gorski reševalci bi vedeli dosti p>ovedati o dol- gih dneh negotovosti, o du- ševni stiski, o usihajočih upih, o telesnih naporih, ki jih noče in noče biti konec. Velikokrat se je že zgodilo, da je kdo odšel v gore, pa svojcem ni črhnil o tem, kam ga vodi pot. »P<^rešan v go- rah odšel neznano kam« je pisalo v časopisu, ko se ni več vrnil. Je mar res tako težko poskrbeti, da bi nas hi- tro našli, če bi bilo treba? Nikakor! Že ob odhodu nam mora biti jasno, kam gremo. O tem obvestimo svojce, ki morajo vedeti, kam smo namenjeni, katere koče in vrhove bomo obiskali, kdo gre z nami, kdo nas vodi, če smo v skupini, kje in kdaj se vračamo. Ce ni svojcev povemo bo prijateljem ali so- delavcem v službi. Planinska organizaoija nam omogoča še več. Vsaka ko- ča, vsak planinski dom, vsak vrh ima vpisno spomin- sko knjigo. Ko zapuščamo takšno postojanko, se v to knjigo vpišemo imensko ter navedemo odhod in smer po- hoda do naslednje postojan- ke. Nikar potem ne spremi- njajmo poti po nepotrebnem. Ce se zavoljo zamude (po- škodbe, vremena) ne vrnemo pravočasno, bodo poizvedo- vale! hitro vedeli, kje smo hodili in kdaj smo bili na posameznih postojankah. Do- ber podatek in iiitro obvešča- nje pomenita že pol rešitve, za prizadetega ponesrečenca pa upanje, da ga bodo kma- lu našli. Vse je pravzaprav prepro- sto. Le malo redoljubnosti je treba. Zato nikakor ne čeč- kajmo in rišimo po knjigah, ki imajo še kako koristen na- men. Skrbno se vpišimo ter spoštujmo podatke, ki so jih vpisali drugi. Iskati pogreša- nega brez podatkov, p>a je ta- ko kot če bi iskali šivanko v kopici sena. ADI VIDMAJER BESEDO POTROŠNIKOM! Občinska konferenca svetov potrošnikov pri občinski konferenci So- cialistične zveze delavnega ljudstva Celje je na ne- katerih svojih sejah, pred- vsem na sestankih izvr- šnega odbora, razpravlja- la txidd o soudeležbi po- trošnikov pri delitvi do- hodka v trgovini. Zakon o združenem delu je defini- ral dohodek pojmovno in fimkcionabio. Dohodek predstavlja rezultat delav- čevega in družben^a de- la v pogojih blagovne pro- izvodnje. Delavci v zdru- ženem delu ustvarjajo do- hodek prvenstveno s svo- jim delom, pri tem pa uporabljajo drtižbena sredstva. Zato je odloča- nje o sredstvih in dohod- ku tudi širši družbeni in- teres. Družbena lastnina in sa- moupravni odnosi omeju- jeta povsem svobodne, »osebnolastniške« odloči- tve o usodi dohodka. Vprašanje, katerega si po- stavljamo je — kje so potrošniki pri realizaciji dohodka in v katerem de- lu sodelujejo pri razdeli- tvi dohodka delovne orga- nizacije ali trgovine. Potrošniki si pridobijo pravico soudeležbe pri razdelitvi dohodka s tem, ko tudi prispevajo svoj delež pri njegovem na- stanku. Nakup proizvo- dov, uporaba uslug in druge oblike iK)J^t>e so potrošnikov delež pri na- stanku dohodka. Nekate- ri menijo, da je udelež- ba potrošnikov v realizi- ranem dohodku temeljnih organizacij združenega de- la lahko kompenzirana z darili prodajalca tako, kot je to v navadi še danes na zahodu. Tam si proda- jalec poskuša pridobiti kupca na več načinov: z nuđenjem kvalitetnih us- lug, z bogato izbiro in pa z raznimi boni, znamkica- mi, katere lahko potroš- nik ob konou leta vnovči za nakup določenih pro- iizvodov. Tudi pri nas je bilo v zadnjem času ne- kaj poskusov takšne tr- govine. To povsem z na- menom, da bi se pospe- šila prodaja nekaterih proizvodov, ki predstav- ljajo temeljno usmeritev organizacije združenega dela. Tako je lahko fk>- trošnik pri nakupu več- jega gospodinjskega apa- rata, dobil »povrh« še manjši stroj ček ali pri- ročno knjižico. Reduciranje potrošniko- vih pravic do dohodka na takšen način predstavlja karikaturo Zakona, ki si- cer nudi povsem »nov, re- volucionaren pristop«. Da- janje daril, bonov pri na- kupih ali redne oskrbe iz ene trgovine je sicer lahko samo poslovna zadeva tr- govine аИ organizacije združenega dela. Na tak- šen način pa se seveda ne morejo zadovoljiti družbene intencije o ude- ležbi potrošnika. Razdeli- tev dohodka mora biti takšna, da ustvarja nov dohodek. Z darñi in boni se dohodek ne oplojuje. Motiviranost, da se na tak način lahko pridobe kup- ci in da se s tem poveča promet, ima razloge za in proti. Nesmiselno je da- nes razmišljati, da se na ta način »kupujejo« po- trošniki in da jih bomo lahko tako navadili na en center oskrbovanja. Prav tako na takšen način ne omogočamo soudeležbe I)otrošnikov. Z dogovarja- njem pa lahko ustvarimo solidne temelje za učin- kovito sodelovanje med trgovino in organizirani- mi potrošniki, kar je se- veda naš skupni interes. Družbeno in ekonomsko je opravičljivo, da potroš- niki sodelujejo pri odlo- čanju o tistem delu do- hodka, ki je namenjen za razvoj trgovinske mreže, proizvodnje, za gradnjo uslužnostnih servisov. Ta- ko lahko prispevajo sivoj delež pri izboljšanju kva- litete uslug. To pa ures- ničujejo s samoupravni- mi sporazumi skupaj s trgovino. KñIVDñ 28 ytKar rmejte ga ali pa svojim kaj kupite! Meni ga ni treba.« »Na kaj se boš potem ženil?« »Ženil? Na ženitev ne mislim več. Svoj živi dan se ne oom ženil.« »Tako, tako.' Torej boš pustil Zvonikovo na cedilu, ali pa te je ona odslovila? čudno bi ne bilo.« i/Med nama je vsega konec — za zmeraj.« hBabababa! Meni je tudi že večkrat ušla nit iz igle. Je tebe pač videti vdeti. Potrpi! Ali naj ti pomagam pri vdevanju? Nas eden se na to spozna.« »Da mi ne storite nič takega! To vam prepovem. Pre-po vem' Nove sramote si ne bom iskal; imam stare dovolj če vam pravim, da nočem o tem ničesar več čuti.« »AU je to sramota, če dobiš najpridnejše in najlepše dekle v vsej jari?« »Marta je ponosna; takega, kakor sem jaz, ne bo več rr.i'^ala.. Od nikogar me ne bi zadelo tako kakor od nje, če bi mi kdaj očitala očetov greh. Mnogo da na čast; pa tudi jaz držim na svojo.« »Menda te je malo prijelo, kaj? — Tega pa takemu poštenemu dekletu ne moreš zameriti, če se je jezila nad teboj. Kriv si ti Zakaj nisi kar k meni prišel in'-mi nisi lepo povedal? To si vendar moral uvedeti, da se nam ne tx>š mogel tzkobacati.« »Nesreča me je preganjala — ko bi te ne bilo, bi se ubil « »Raa, bi vedei, kako.* »Dokle? so bili še oče živi, me ni skrbelo. Mislil sem, da si bom mogel najeti denar in mm tako povrniti škodo, iíj pa sem pozneje poprašal pri raznih posojilnicah, sem spo?nai, da ne gre. Pa tudi, ko bi bil dobil tolikšno poso- jilo, ne bi bil zmogel obresti. Zato sem sklenil prodati m čimprej priti zopet na svoje. Ko sem videl, kake profite dela Hiršler, sem se lotil lesa. Ko bi se ne bilo vse zoper mene zaklelo, v enem letu bi bil na dobrem. Koval sem lepp načrte in človek bi bil dejal, da se morajo izpolniti. Pač me je bolelo, ko so me ljudje s tako mržnjo zasledo- vali; rekel pa sem si: Ne meni se za jezike, glej nase! Če se Ta' posreči, se mi bodo hudobni jeziki še sladkali. Tedaj mi je Suhi graben prekrižal vse račune.« »O, ti levček preijzeti, ti!« je vzdihnil krojač in po obrazu so mu zacurljale solze, »če je človek mlad, pač v oblake zida. — čudno se mi le zdi, da si tako dolgo pre- našal tiste večne'očitke, da si skopuh in stiskač. Ali Marti nikoli nisi črhnil kaj o vsem?« »Morti'i Vsakemu bi laže kakor tej. — Ta bi me bila pogledala, ko bi ji bil razkril vso sramoto in vso revščino svojo Marta je ponosna!« »Ali je ponosna ali ne, tega ne vem. Vem pa, da ima dobro in stavim glavo, da se bo razjokala, ko ji boš vse povedaK« »Hcha, Marta se ne joče nikoli. Saj ji pa tudi ničesar ne bom pravil. Ničesar več.« Krojač je nevoljno zmajal z glavo in je pomolčal. Po- tem je vprašal: »Kaj imaš zdaj v mislih?« »Nobenih velikih načrtov! Skromno, pridno bom delal.« . »Torej nočeš, da bi ti pomagali?« »Ne. Meni ni pomoči... Hočem reči: toliko si sam morem pomagati, da se pošteno preživim.« >:Ali se boš zopet lotil trgovine z lesom?« »Ne, ne. V Podkraju ne ostanem več niti en dan ne. Zdaj, ko vejo ljudje vse, bi me od sramu bilo konec. No- coj pojdem po svoje reči — potem me Podkraj ne bo več vidH. K razpravi še pridem sem, nato pa odrinem kam acije. Delati morem povsod.« >:Bre? denarja pa ne priđeš nikamor. Vzemi vsaj kakih petdeset tisoč — to bi bilo toliko, kolikor mi je tvoj oče podaril!« »Ničesar vam niso podarüi — saj je bilo vaše. Niti pare ne sprejmem, če mi posodite: tristo dinarjev mi po- sodite! V U ch mesecih vam jih vrnem.« Zaman ga je krojač nagovarjal, Tevž se ni dal prego- voriti. Ko sta se poslavljala, je rekel mojster Krištof: »Krištof moj, ti si samsvoj in ponosen poba! Dadada, svoje roge ima vsakdo, pa si jih počasi že obrusi, če ni drugače pa pojdi! Prevezati te ne morem. Toda to si za pomni: spet sem tvoj stric in ni boljšega strica na svetu, kakor sem jazi Kri ni voda, Tevž. Dadada. Eno pa mi morai obljubiti: da se mi boš ogkišal in mi vedno dal ve- deti, kod okoli se pomičeš in kako ti je!« V gostilni »Pri pošti« so tega dne sedele priče, ki so se vrnile s sodnije. Pili so na zdravje mojstra Krištofa, ki je tako iznenada obogatel. Mojster pa ni bil danes niČ kaj dobre volje in beseda mu ni šla kakor druge maU. Zato tudi ni dolgo ostal. Vstal je, plačal še tri Štefane vina m se odmajal proti domu. Medtem pa je šla novica od hiše do hiše. Ljudje so stali na cesti in si jo pripovedovali. Tevževi sestri. Gradi šmca in Osojnica, sta obe iz sebe prihiteli k mojstru Kri- štofu, in ko sta se prepričali, da je vse tako, kakor pravi- jo, sta se bridko razjokali; skoraj si nista upali več domov. Kljub pozni un se j e razglasila novica do zadnje hiše. K Zvonikovim, jo je prinesel Janez, Krištofov pomočnik. Na ve<^ glas se je zakrohotal: »Ali ste že čuli o našem sko- puhu in oderuhu? Ni bil skopuh; ubog siromak je bil. Ni imel še kovača v žepu in je stradal kakor miš v cerkvi in uro je moral prodati, da si je mogel hlače kupiti. Prejšnje- ga starega Dvornika testament so utajili, Blazinka ga je, so jo že zaprli. Tevž je domačijo prodal, da je mogel mo- jega mojstra izplačati, ker njegovo je bilo po pravici vse. Stari Zvonik si je nevoljno pogladil brado in je dejd rezko. Nain ni za preroke, ki norčave novice trosijo.« »Uehehi he!« se je Janez zare&al; »Menda mislite, da дЛ imam pod klobukom. Pa sem jih rajši pustil pri polnih li- trih in s^.m si dejal, da si ga bom pri vas za požirek zaslužil Ne. zaradi tega nisem prišel. Hotel sem vam ic z novico priti, dokler je še nova.« Zdaj jim je vse po vrsti povedal, kaj se je danes na sodniji zgodilo: »Vidiš, Marta, jaz sem zmerom rekla, da Tevž ni tak, da se mu je morala kaka nesreča zgoditi!« je vzkliknilOi Mjjcka. »Tiho m spat!« je velel oče; »nas vse to ne briga.* Marta je .4al a bleda kot zid in se je oprijemala ste^i^ Zamolklo je ponovia očetove besede: »Ne, nas vse to ne briga.a St. 29 — 27. julij 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 Takole je bilo na cilju momorialne discipline teka na 100 ш, i leve proti desni: Williams (zmagovalec), Collins (4), Rid- dick (3), Zarić (5), Wells (2) in Massinggernot (6). Na letošnjem »Skokovem memorialu« so prvič nastopili tu« di gostje iz daljne Kitajske ter dokazali, da so vešči tudi v tej športni panogi. Tako je njihova tekmovalka Pai Tsien Hua bila druga v teku na 100 m олпге z zelo solidnim rezul- tatom 13,02 za zmagovalko Lidijo Guševo iz Bolgarije (13,37). XXIII. SKOKOV MEMORIAL v PRAZNIK KRALJICE ŠPORTOV V MESTU OB SAVINJI XXIII. SKOKOV ME- MORIAL je koinčan. že v uvodu lahko zapišemo, da je to bila lepa atletska predstava, ka^cršnih smo vsako leto vsaj enkrat na- vajeni v našem mestu in to ob občinskem prazniku. Res je, da niso prišli vsi tisti napovedani atleti, o katerih smo zadnje tedne toliko pisali in govorili. Zal je pač vedno tako, da nekateri obljubijo pa po- tem izigraj.0 organizatorja, ta pa gledalce. Tako neka- ko je bilo tudi letos, ko se recimo med drugim nista pojavila na startu svetov- ni rekorder in olimpijski zmagovalec v teku na 400 metrov ovire Američan Moses (predčasno se je vrnil v domovino!) ter olimpijski zmagovalec v skoku ob palici Poljak Slu- sarski. Nepričakovano se niso pojavili tudi še neka- teri drugi, vendar vse to ni zmanjšalo kvalitete in ïenomeja prireditve, kot jo uižaiva doma in v svetu »Skoikov memorial«. Atletsko društvo Kladi- var je dalo vse od sebe, da pripravi tudi tokrat iz- jemno atletsko predstavo na čudovitem podiju atlet- skega stadiona »Borisa Ki- driča« ob Kersnikovi cesti. Pravzaprav tudi tpferat at- letski delavci niso nastopi- li sami, ampak so bili z njimi (kot vedno!) tudi vsi ostali v Celju m obči- ni. Lahko bi rekli, da smo se vsd združih, da bi s sku- pnim delom pripravili lep. atletski popoldan, ki naj bi bil tudi darilo prazniku občine Celje, katera prav športu odmerja velik po- men in vlogo. Vsakemu ljubitelju atle- tike (pa tudi tistemu, ki to ni!) je bilo dan pred prire- ditvijo težko pri srcu, kaj- ti ves dan oz. do poznih popoldanskih ur je deževa- lo kot iz »škafa«. Ali bo vse padlo v vodo? Ne! če- trtek je bil takšen, kot si ga lahko za miting, kot je tudi »Skokov memorial«, samo želimo. Vreme je bi- lo sončno, ne pretopio, mimo, lahko bi rekli sko- raj idealno za lepe boje in dobre rezultate. Stadion je bil že dobre pol ure pred uradnim za- četkom tekmovanja poln. Okoli velike zelene prepro- ge obdane z rdečim tartan- skim vencem, so na vitkih drogovih plapolale zastave držav, katerih atleti so pri- šli v Ctelje. Nekaj zastav je bilo sicer odveč, vendar to ni bilo nič hudega. Pri- reditev sta začela Janez Lenasi, dicrektoir letošnjega pokrovitelja Kovinotehne — Tehnomercator ter predsednik AD Kladivar Bemi Strmčnik. Mladi so ponesli cvetje na tribvmo in ga izročili sorodnikom pokojnega Ferda Skoka, gostom in delegacijam iz pobratenih mest Siska, ću- prije, Dobo j a in Titovega Velesa. Med gosti je bil tildi stalni obiskovalec »Skokovih memorialov« podpredsednik zveznega iz- vršnega sveta skupščine SFRJ ing. Andrej Marine. Prvi tek je bil na 400 m ovire, kjer je še posebna pozornost veljala nastopu domače nove zvezde in dr- žavnega rekorderja devet- najstletnega Roka Kopitar- ja (o njem objavljamo fo- toreportažo na športni strani). Tekel je solidno ter v močni koiikurenci zlasti ameriških atletov za- sedel tretje mesto s časom 51,16 (malenkost za držav- nim rekordom!) in to za lanskim zmagovalcem Kin- gom ter Salanderjem iz ZRN. Osrednja pozornost je veljala memorialni disci- plini teku na 100 metrov, kjer je med drugim nasto- pil in tudi kasneje zmagal edini atlet nà svetu, ki je najkrajšo progo pretekel že petkrat pod magično mejo desetih sekund ali natančneje 9,9!!! V finalu se je resnično zbralo šest odličnih atletov, štirje iz ZDA ter po eden iz Avstri- je in Jugoslavije. Zmagal je Williams (prvi na pred- hodnem dvoboju reprezen- tanc ZDA — SZ na 200 m!!!) z odličnim časom 10,2в pred lanskim zmago- valcem rojakom Welsom, odličnim tretjim američa- nom Ridiokom, četrtim Američanom ColUnsom ter našim Zaričem, ki je s ča- som 10,62 dosegel nov dr- žavni rekord merjen elek- trično. Bil je to tek, ki bo še dolgo ostal v spominu. ZmagovaJec pa je tekel ta- ko, da je dajal videz člo- veka, ki ni uporabil niti 80% moči. Pokal in umet- niška slika sta tako ponov- no odjadrala preko »lu- že« v dalnjo Ameriko. Bilo je še več zanimivih bojev in solidnih rezulta- tov, mi pa bomo omerili samo nekatere vidnejše uvrstitve domačih tekmo- valcev, V skoku v višino pri ženskah je zm-agala v odsotnosti Hrepevnikove domačinka Stanka Prezelj, ki je preskočila 181 cm. Več kot samo dober rezul- tat! Mičo Mijač je bil tret- ji v metu diska s solidnim rezultatom 53,53. Vse kaže, da si je po daljšem času Mijač ponovno opomogel (stalne poškodbe) in da bo letos spet oblekel dres z državnim grbom, saj je trenutno drugi tekmovalec za Miličem. Peta mesta so osvojili Kopitarjeva v te- ku na 100 m ovire, čop v skoku v višino in Bimder- la v teku na 1500 m. Pote- kova je bila četrta v teku na 400 m. Delno je razočar ral Lisec, ki je bil v dcikaj poprečni zasedbi teka na 5000 m šele peti, pri tem pa sta ga premagala kar dva domača atleta. Nasto- pili so tudi mladinci v te- ku na 1000 m, kjer je zma- gal Cmok pred Juterškom, Blažičem, žičkarjem, štan- tetom in Jeromlom, vsi Kladivar. XXIII. Skokov memori- al je končan. Res je, da je bi izboljšan samo en dr- žavni rekord in pa en re- kord stadiona ter da niso prišli vsá najavljeni atleti, vendar je kljub temu bil to pravi praznik za CeJje, Celjane in še poseibej športnike. Organi2jatar je opravil ogromno delo in to zelo uspešno. Zato si zasluži skupaj z vsemi slu- žbami še posebno priznar nje. Nima vsak možnosti v dobri uri in pol videti na delu toliko odličnih atle- tov, kot so jih imeli zad- nji četrtek Celjani. Robin- son, King, Me Lean, Glans (do lani svetovni rekorder na 3000 m ovire), Wüiiams, Ridick, Feurebach, Kafer, Savič, Alebič, Kopitar... Enostavno povedano: bi- lo je lepo! Organizatorju. Iskrena hvala! Tekst: TONE VRABL Foto: TONE TAVČAR Na tribuni so se tudi tokrat zbrali številni gostje, za katere bi lahko rekli, da so stalni obiskovalci ene najboljših šport- nih prireditev v Celju. V prvi vrsti levo je podpretlsednik zveznega izvršnega sveta ing. Andrej Marine, ob njem pa predsednik skupščine občine Celje Jože Marolt. pa zmagovalnem odru: Williams s priznanp za prvo mesto v teku na 100 m, ob njem dnigl to lanski zmagovalec Wells. Priznanja sta izročila eden najboljših jugoslovanskih atletov ^h časov Stanko Lorger in žena pokojnega aUeta MUka Skok. 20. stran — T^OVI TEDNIK St.29 —27. julij 1á78 Formalna otvoritev nove re- stavracije »Pri mostu« je bila v okviru prireditev za pr&z- nrlc celjske občine in dan vstaje slovenskega naroda, dejanska, resnična pa bo v ponedeljek, 31. tega meseca. Torej, čez štiri dni zares! DomaČe, prijetno... Celje je z novo restavraci- jo veliko pridobilo. Zaradi lo- kacije, ureditve, prostorske razproreditve in vsega tiste- ga, kar bodo v njej nudili gostom. Gre za nekaj nove- ga, gre za nove pobude, gre za tisto, kar lahko goste sa- mo prijetno preseneti in jih zaradi vsega tega mova in znova vrača v ta prostor. gostov. To ni malo. To je ce- lo veliko. Toda, navzlic temu gneče ne bo. Tudi čakanja na postrežbo ne. Kolektiv je te- mu primerno velik. Sicer pa mlad. V glavnem so ' tisti de- lavci, ki so komaj ali pred kratkim končali strokovno šolanje. Zdaj prihajajo v prakso polni zanosa. Priprav- ljeni in izšolani, da opravijo svojo nalogo tako, kot se spodobi. Da, prostori. Projektant jih je zasnoval tako, da je mogo- če iz enega dobiti dva, tretji pa je tako že ločen. S pomoč- jo premičnih vrat. Velikost se torej razbija na tri dele. Povsem ločene, če je treba. To je pomembno zaradi рк)- slovnih ali drugačnih razgo- vorov, sestankov, seminarjev in podobnih srečanj. ne organizacije, Emila šant- la. Restavracija »Pri mostu« bo v ix>letnem času odprta od 7. do 22. ure. Ob nedeljah bo zaenkrat zaprta. V času zimske sezone, se pravi od 1 oktobra dalje pa bo ob I>etkih in sobotah, ob koncu tedna, odprta do 24. ure. To bosta tudi dneva ali bolje rečeno večera, ko bodo v re- stavraciji posredovali lahko, umirjeno glasbo. Harmonij. Ob tej glasbi tudi domače specialitete, vendar vsak te- den različne. Široka ponudba Restavracija bo nudila je- dila po zmernih cenah. Po- membne so možnosti za za- ključene družbe. Prostore la- GOSTINSKO PODJETJE CELJE — TOZD MAJOLKA RESTAVRACIJA NOVO, PRIJETNO. DOMAČE — VELIK IZBOR JEDI — DOSTI PROSTORA Rad se vračaš tja, kjer si se prijetno počutil, kjer so te lepo sprejeli, dobro postreg- П... Nova restavracija »Pri mo- stu« je našla in uredila svoje prostore v pritličju poslopja Razvojnega centra, ob Ulici XIV. divizije, torej tik pred mostom, ki pelje čez Savinjo. Lep prostor, v lepem po- , slopju. In ureditev? Takšna, da privabi. V njej prevladuje les. To pa pomeni, da je v gostinskih oziroma restavra- cijskih prostorih prijetno, do- mače, toplo... Veliki so ti prostori, saj je ■ v :т!ЈШ okoli miz razporejenih kar dvesto stolov! Stodvaj- set jih je zunaj, na terasi. Naenkrat lahko tako sedi 320 Upravlja »Majolka« Prva so že napovedana in še preden so novo restavraci- j® sploh odprli, so že spreje- li prve rezervacije. Dober glas! Novo restavracijo »Pri mo- stu« je uredil in seveda fi- nanciral kolektiv Gostinskega podjetja Celje, v upravljanju pa jo ima Temeljna organi- zacije združenega dela »Ma- jolka«. Poslovodkinja nove enote je Frida Terbovc, šef kuhinje pa Boris Mavec. In če boste iskali z novo resta- vracijo telefonsko zvezo, po- tem zavrtite naslednje števil- ke: 27-306. Ce pa boste zavr- teU 24-806, boste dobili tele- fonsko zvezo s sedežem te- meljne organizacije. Ta šte- vilka vam odpre telefonsko pot tudi do direktorja temelj- hko namreč pregradi jo. Loči- jo med seboj. Tu bo moč dobita toplo malico. Priložnostno ali se nanje abonirati, naročiti. Na jedihiiku bosta vselej po dve. Torej, tudi v tem izbira. In cena? Primerna za sleherni žep! Torej, nove možnosti za družbeno prehrano. Priprava jedi pred gosti Lepa navada, ki je ljudem všeč. Priprava jedi kar pri mizi. Torej, v restavraciji tu- di mini kuhinja. Prijetno je gledati, kako nastaja naročena jed. Apetit je potem večji. In рк) takš- nem naročilu in pripravi na- ročene hrane pri mizi, se pri- leže tudi kozarček vina. Jedi po izbiri. Potem tudi pijača. Pijačo bo moč naročiti le pri mizah. Pri točilnem pul- tu ne bodo stregli pijač. Hitra priprava v snack baru bodo jedi hi- tro pripravili. In ne samo to- ple. Tudi hladne se bodo po- nujale. Marinade, vse vrste solat od francoske, posebna z jajčkom in podobno. Priprav Ijene bodo tudi domače ju he: kurja, fižolova kmečka goveja z rezanci in še in še Prav tako gotove jedi: vam pá, kmečki golaž, svinjska pe- čenka, pečen piščanec, gove- dina v juhi. Kaj bi še našte- vali. .. Tudi jedi na žaru. Razum- ljivo. Pleskavica v lepinji, je- tra in piščanec po ptujsko, jetrne rezine z jajcem, perut- ninska jetra z gobamd. Požirate sline? Hišne specialitete To рка še ni vse. še daleč ne. Kulinarični repertoar je velik, pester. Tudd kar tiče tako imenovanih hišndh sp>e- cialitet. Lahko boste naročdU čokoladno torto, omlete vseh vrst, in potem hladne specia- litete kot so domača šunka, narodna plošča, srbski krož- nik, plošča »öuprija« za dve osebi, jtihe in tople predje- di in še marsikaj in še veli- ko drugega. Branje jedilnih listov bo zahtevalo svoj čas. Odveč pripomba. Za prilo- go k vsaki jedi bodo tudi so- late. Tudi enolončnice o sladicah je že tekla bese- da. Čokoladni torta in omle- tom se bodo pridružili tudi sadni zavitki. Palačinke. Le- dena kava. Mešane pijače. Saj jih poznate in radi se- gate po njih, ker pomenijo spremembo. Prijetno spre- membo in dopolnitev. Tudi v restavraciji »Pri mo- stu« jih boste dobili. Priprav- ljene bodo vsak dan. Po dve in celo več. Naj vam zaupam, katere? No, tudi vinski golaž s krompirjem. In še dosti drugih, okusnih, dobrih, di- šečih. Skuhali bodo staro in pri- znano slovensko enolončnico s kislim zeljem in ješpre- njem. Kaj pa grahova juha z mesom m zelenjavo? Všeč vam bo. Tudi po druge boste radi hodili semkaj in se po- tem vračaU., ker vam bodo všeč in ker boste zadovo'ljni tudi s ceno. Tudi s ceno, saj ne bo visoka. Dopustna za vsakogar, za sleherni žep. Eno- lončnice bodo že od 22 do 30 dinarjev. Restavracija »Pri mostu« Takšna bo torej restavraci ja »Pri mostu«. Prijetna, do mača, vabljiva. Prava celjska Na vogalu visokega poslop ja Razvojnega centra. S po gledom na Stari grad in Sa vin jo. Ob južnih celjskih vra tih. Na vsak način pa pona celotnega kolektiva. Zato tudi rtjegova velika odgovornost da bo izpolnil pričalkovanja Restavracija »Pri mostu« j le ena od osemindvajsebil enot Gostinskega podjetja, n vsak način pa najmlajša ' tem mozaiku. Na vsak паби tista, ki hoče upravičiti svo, nastanek, vložena sredstva skratka svoj obstoj. Prav ta ko dobro ime, ki se i>oraj že na začetku. Kot rečeno, bo restavraciji »Pri mostu« poslovala v o!t viru temeljne organizaciji združenega dela »Majolka« Gostinsko podjetje Celje pi poleg te temeljne organizad je zdiruži-iie še nac^ec^nle Na-na, Ojstrica in Savinja Slednja ima svoj sedež v La škem It. 29 —27. )иИј 1978 NOVI TEDNIK — stran 21 Motorno vozilo je treba zavarovati Že v prejšnji številki Novega tednika smo do- kaj obèimo spregovorili o Zavarovalni skupnosti Triglav, območna skupnost Celje, vendar je nji- hova materija tako obširna, da bi jo lahko še in še obdelo^^ali. Tokrat objavljamo še en zapis o njdhovem delu, žal pa tudi z njim ne bomo uspeli povedati vsega tistega, kar delajo in pokrivajo. Socialistično zavarofvalsitvo je pred tremi leti proslaivilo svojo tridesetletmco, kar pomeni že le- po tradicijio. Tako kot v celotnem družbenem živ- ljenju je bilo v preteklem obdobju mnogo spre- memb. Leta 1976 je prišlo do skupnega zasedanja zborov zavarovalnih skupnosti Sava in Maribor, na katerem je bila ustanovljena zavarovalna skup- nost Triglav. Spremembe so občutne, saj temeljijo na uveljavljanju novih družbeno ekonomskih od- nosov v zavarovalstvu. Na območju ni bilo z izje- mo enajstčlanske delegacije območnega sveta no- benega upravljanja s strani zavarovancev in zava- rovalni delavci niso imeli samostojne delovne sku- pnosti. V preteklih letih je bilo na zborih občanov v krajevnih skupnostih, na zborih delavcev v temelj- nih organizacijah združenega dela in ostalih druž- beno pravnih osebah izvoljenih več kot 1000 de- legatov za občinske konference. Konference so se odločile, da so oblikovali po delegatskem sistemu na območju skupnosti Celje, Laško, Могагје, Slo- venske Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje in Žalec, skupne temeljne samoupravne skupnosti na pod- lagi solidarnosti in vzajemnosti medsebojno pove- zanih in dohodkovno soodvisnih zavarovancev. V zborih industrijske, kmetijske, prometne te- meljne rizične skupnosti, skupnostá komunalnih in družbenih dejavnosti ter skupnosti osebnih zavarovanj deluje 100 delegatov. Ti so se na svojih zborih odločili organizirati območno skupnost Ce- lje. 25-òlanski zbor delegatov temeljnih rizičnih skupnosti odloča med drugim o organizaciji in po- slovanju v zvezi z zavarovalnimi opravili na ob- močju ter o stroških tega poslovanja. Po odločitvah delegatov postopoma oblikujejo novo poslovno organizacijo delovne skupnosti, pre- sek stanja pa pomeni naslednje: v zavarovance najpomembnejšem, v sektorju za izjvajanje za- varovanj opravlja dela in naloge 182 zavarovalnih delavcev, od tega 83 zastopnikov in 15 delavcev v predstavništvih, katera imajo v vseh občinskih središčih. Ostali delajo v posebnih oddelkih. Sicer pa je tako: vedno so pripravljeni dati in- formacáijo o tem, kaj zanima občana. Da bi njihovo delo še bolj približali občanom, bomo z njimi v septembru in oktobru pripravlii tudi še dve živi oddaji v celjskem radiu. Da bi se njihovi strokov- njaki lahko dobro pripravili na to oddajo, je mož- no vsa vprašanja že prej poslati na uredništvo No- vega tednika in Radia Celje, od koder jih bomo po- sredovali delavcem pri območni zavarovalni skup- nosti Triglav v Celju. Zdaj pa še nekaj i^atkov o tem, kako je z za- varovalnimi sredstvi in vsem tistim, kar sodi zra- ven. Zavarovalna sredstva V lanskem poslovanju je prišlo do bistvenega premika stanja in virov zavarovalnih sredstev. Ta sredstva so se povečala indeksno 172 ali vred- nostno za 212,5 milijona dinarjev, od 294 na 507 mi- lijonov. To je dejanska decentralizacija sredstev, katera se sedaj obračajo v območju, kjer so bila oblikovana. Kljub temu, da zaradi neusposobljeno- sti še ne delujemo natančno po dogovorjenih pra- vilih o nalaganju, nam je vendarle uspelo do kraja leta 1977 naložiti razpoložljiva sredstva v skupnem znesku 94,7 mil. dinarjev. Zaradi preglednejše ocene glede naložb pri za- varovancih, podajamo pregled vseh naloženih sred- stev po občinah območja: Ker so bile v preteklosti nekatere naložbe ve- zane samo v bankah, brez znanega koristnika, so F>od občino Celje zajeta tudi sredstva, katera kori- stijo zavarovanci ostalih občin z izjemo velenjske. Da bi bila primerjava popolnejša še pregled premij po občinah v razmerju do naloženih zava- rovalnih sredstev. Delež premije velja za leto 1977. Glede na to, da do oktobra preteklega leta ni- smo bili seznanjeni o stanju naloženih sredstev, razmerja vsaj na večjih območjih niso porušena, tako da bi že lahko v tem letu s povečanimi dele- ži pri občinah Mozirje, Šentjur, Šmarje zagotovili skoraj popolno skladnost med deleži produkcije ter naloženimi prostimi zavarovalnimi sredstvi po posameznih občinah. Poleg že navedenih 235,720.000 din vročenih sred- stev za zavarovance celjske območne skupnosti, so po posameznih ba.nkah in v korist ostalim zava- rovancem združena že naslednja sredstva: v KB Maribor — 12,110.000— v KB Koper — 4,900.000.— v BB Ljubljana — 3,500.000.— v KB Trbovlje — 800.000.— Skupno 21.310.000.— Med upravi j alci je bilo nekaj pripomb glede razporeditve sredstev po bankah. Ob tem moramo poudariti, da o banki odločajo zavarovanci, razen v minulem obdobju, ko se je o naložbah odločalo centralizirano. Sedanje stanje je naslednje: vseh vezanih sredstev tehnične premije, varnostne re- zerve in matematične rezerve je skupno 257,030.000 din. Po bankah pa je njihova porazdelitev: Iz opisanega je razvidno, da je bilo opravljeno dokaj obsežno delo, manjkajoče pa moramo iz- polniti še v tem letu. Prvo leto prakse in izkušenj delovanja po novem pa že kaže na določena raz- mišljanja o nekaterih spremembah, ki izhajajo iz notranjih potreb, nekaj pa je tudi vsiljevanj od zunaj. V hiši se že kaže potreba po določenih spre- membah v organizaciji poslovanja v sektorju za izvajanje zavarovanj. Gre za oblikovanje nove or- ganizacijske enote — oddelka za avtomobilska za- varovanja, ter za prenos poslov oddelka za razvoj zavarovanja, plan, analize in statistiko iz sektorja financ, račimovodstva in informatike v sektor za izvajanje zavarovanj. Na novo se tudi oblikuje področje del in nalog službe za zavarovaJno-pra- vne zadeve. Vodstvo dn^žbenopolitičnih organizacij območ- ja, na katerem delujemo, izvršilna odbor območne skupnosti In zbor delegatov temeljnih rizičnih skupnosti ugotavljajo naslednje: Izhajajoč iz določil samoupravnega sporazuma o konstituiranju in oblikovanju medsebojnih raz- merij zavarovancev združenih v Zavarovalni sku- pnosti Triglav smo vrsto opravil prevzeli na ob- močni skupnosti. Prenos pristojnosti je s Samo- upravnim sporazumom dogovorjen, najtežje in najodgovornejše: uresničevanje samoupravljanja zavarovancev pa terja dosti več od tistega, kar nam uspeva. Tudi v zavarovalstvu se začenja delegatski si- stem v TOZD in drugih družbeno pravnih osebah ter krajevnih skupnostih. Zborom delavcev in zborom zavarovancev v krajevnih skupnostih so delegati konferenc v okviru posamezne rizične skupnosti na območju občine odgovorni za svoje delo. Ker pa spada naša območna skupnost med največje, saj zajema obseg 8 občin, nismo dovolj organizirani in tudi ne usposobljeni, da bi našo aktivnost prenesli v osnovne enote. Posebno ne sedaj, ko vstopamo v težje, v uresničevanja vse- bine temeljnih aktov zavarovalne skupnosti. Družbeni značaj v zavarovalni skupnosti zdru- ženega dela dohodka terja stalno krepitev in raz- voj socialistične vzajemnosti in solidarnosti pri upravljanju z družbenimi sredstvi v zavarovalni skupnosti. Obenem moramo krepiti razvoj takšnih medsebojnih pravic, dolžnosti in obveznosti, ki povečujejo dejavnosti, katere krepijo preventiv- no in represivno aktivnost. Le dobra obveščenost in usposobljenost zavarovancev ter njihovih de- legatov jamči večjo učinkovitost uresničevanja sa- moupravljanja. Za izvajanje ljudske obrambe in družbene samozaščite je potrebno že v okviru za- konitih predpisov in smernic narediti mnogo več, kot je storjenega, celoten sistem ukrepov pa še iz- popolniti. 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 29 — 27. iulij 1978| St. 29 — 27. julij 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 VTISI S POTOVANJA (12) MED STRAHOVI! Med Jugoslavijo in Kalifor- nijo je devet ur časovne raz- liflce ali povedano drugače, ko je pri nas polnoči, je v Los Angelesu tretja ura po- poldne, se pravi čas, ko Američani še najbolj inten- zivno delajo. Začetne težave. Ici smo jih imeli s spanjem saradl časovne razlike, sem premagal v prvem tednu. V veliki meri so k premagova- nju težav pripomogle tiidi ameriške postelje, ki so nad Tse široke in udobne. Izgle- da, da je postelja v življenju Američana — poleg avtomo- bila — eden najvažnejših ob- jektov. Zato ji tudi posveča Izredno veliko pozornost. Po- stelje so praviloma v vseh hotelih bile »king size« di- menzij, kot temu pravijo Američani. Gre za to, da je postelja za p>osameznika ta- ko velika, kot je pri nas za- konska postelja. Ce pa dobiš sobo z dvojno posteljo, se I>aö te dimenzije podvojijo. Čeprav so te postelje res udobne in ti omogočijo leža- nje po dolgem ali počez, žal v večini naših modemih sta- novanj ne bi prišle v poštev, ker bi zasedle skoraj vso spalnico. Ne samo, da so njihove postelje kraljevih di- menzii, tudi glede izvedbe je aiaeriška domišljija neo- mejena. Postelje äo iz najraz- ličnejšega lesa, gladke in iz- rezljane, pletene in v žametu ali svili, iz različnih kovin in različnih oblik z in brez bal- dahinov. Iz tako udobne postelje nas je vrglo telefonsko sporoči- lo, da gremo na ogled Dis- neylanda. Disneyland je pred- vsem paša za očd, ima pa tudi svoj poučni smoter. Pa samezna prizorišča so na- pravljena tako, da človek lahko podoživlja prizore od starih poznanih pravljic (npr. Peter Pan) do potova- nja v vesolje. Težko je reči, kaj je boljše videti, kajti na vsakem prizorišču je nekaj takega, kar je po svoje zani- mivo in različno od prejšnje- ga. Ko te čoln pelje skozi ču- dežno deželo, oživi pred te- boj ves svet z značilnostmi posameznih kontinentm'. Lju- dje in živali, ki te pozdrav- ljao ob tej poti, se gibajo, mahajo, nasmihajo. Obrazi teh lutk so tako dobro na- pravljeni, kot bd gledal žive ljudi. Vse to pa spremlja iz- redno prijetna in živahna glasba. Ko se z vlakom pelješ sko- zi hišo strahov, oživijo pred tabo vsi strahovi, o katerih si poslušal v otroških letih. V dvorani vidiš ples duš, na poikopališču se premikajo spomeniki, dvigajo pokrovi krst, mrtveci stegujejo roke iz grobov, se jočejo in pro- sàjo. Skratka prava pravcata za- kladnica najrazličnejših stra- hov. VoÄkja v Vesolje ti posku- ša pričarati breztežnost v medzvezdnem prostoru in pričarati del tistega, kar do- življajo vesoljci na svojih potovanjih proti Luni. Nato je sledila vožnja v deželo pi- ratov, kjer je bilo polno za^ kladov in krutih gusarjev, ki So hoteli priti do teh zakla- dov. Odlično pa je prikazana pomorska bitka med pirati. Svetlobni in zvočni efekti so tolikšni, da imaš občutek, kot bi bil sredi resnične pomor- ske bitke. Nato je sledilo ko- silo na »Karibskem otočju«. Restavracija je bila pod umetnim nebom, na katerem so sijale z^'ezde, vse naok- rog je valovila voda. Ves prostor pa je bil na pol v te- mi, osvetljen samo z nekaj svečami. Stregle so dekleta v dolgih oblekah do tal, kar je v temi te restavracije delova- lo podobno, kot plešoče du- še v dvorani strahov. PIŠE: FRANC KNAFELC HUMOR RAZLOG — Očka. Zakaj imajo jadrnice navadno ženska imena? — Zato ker je njih oprema draga in težko jih je krmariti. TEŠC JE ŠE Srečata se pijanca. Eden vpraša: — Si že zajtrkoval? — Niti kapljice! POT DOMOV Pijanec vpraša: — Koliko bušk imam na glavi? — Dve, — Hvalabogu, Se trije kandelabri pa bom do- ma. ZAKAJ 2ENO — Obtoženi. Zakaj ste počili svojo ženo in ne njenega ljubimca? — Ker je bolj enostavno upihniti eno žensko kot vsak dan drugega moža. CIRKULAR Nekdo je dobil pismo. V njem mu neznanec spo- roča, da se je poročil z njegovo bivšo гпапко, ki naj jo, kot se spodobi, odslej pusti pri miru. Mož je hitro prijel za pe- ro in se zahvalil — za okrožnico. POLETJE 78 NORČiJE BREZDELNIH DOPUSTNIKOV Najbrž ni dovoy domisel- nih animatorjev zabavnega življenja v mondenih letovi- ščih, zato si ljudje iščejo svo- jo zabavo. Kot je običajno v vročih dneh. Posvečajo mla- di ljudje pozornost pred- vsem sivojim telesom, pa ne samo tako, da jih ponujajo soncu v barvanje. Da bi »na- gice« bile še bolj na očeh, se pobarvajo z živimi barvami. Kremi za sončenje dodajajo ščepce jedilne barve, s kakr- šno barvajo prašek za p dinge. Neškodljiva, toda { koliko draga zabava. Zaba je pa le. Barve seveda ri obstojne, morje jih hitro ^ re in obred barvanje se s ne znova, ^ Naj bo zadoščeno tisti ki se zmrdujejo nad pri zovanjem skopo obleč^ deklet. Te, ki so danes gc^ na naši zadnji strani, so p barvane popacanke. ; LAŠKI VZOR v predalu mize je ostala tale slika. Iz Laškega v ča- su praznovanja Piva in cvetja Je. Na takoimenovanem »sej- mišču«, ki že dolgo služi za parkirni prostor, so laški ga- silci poskrbeU za posebno in zabavno športno srečanje. Na asfaltn«} ploščad so рк)- stavili dva gola za rokomet, privalili ogromno žogo, ki je bolj kockasta kot okrogla. Imeli so ekipi za napad in branilce golov. In sodnika tu- di. Vsi so se lepo odeli v de- žne plašče in čelade, kar pa ni kaj prida obvarovalo kože pred močnimi curki, s kate- rimi so nasprotne ekip« ho- tele zdegati žogo v gol. Igralci in sodnik so bili premočeni do kože in nad igriščem se je dvigala megla moče. Tej zabavni športni prire- dit%i je prisostvovalo veliko občanov, ki niso hoteli za- muditi mokrega nogometa. Za prisrčen smeh in privoš- čljivost so se igralci svoji publiki oddolžili z občasnimi curki vode, ki naj bi ohladila njihovo prevročo navijaško vnemo. Ce so s ploho zajeli tudi svoje navijače, to jih ni dosti motilo. Tako so bili mokri vsi: igralci kot ob- činstvo. -ec OPREDELITVE Potrošniške predmete deli- mo v naslednje tri skupine: v takšne, ki sploh niso za rabo; v takšne, ki so se rav- no pokvarili in v takšne, ki jih ne moremo najti. Nek pomemben politik je spoznal kmalu po izidu svo- je knjige spominov; da si je nakopal sovražnike iz lju- di, ki jih je omenil in iz onih, ki jih ni omenjal. NARODOZNANSTVO Diplomat je človek, ki zna pravilno izgovoriti imena vseh držav, s katerimi se je njegova vlada v položaju upnika ali dolžnika. Nekatere dežele razmišlja- jo, da bi za tuje turiste uved- le turistične davščine, da bi se gostje še bolj počutUi kot doma. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, La.^o, Slovenske STbnjTce, Éentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec — Uredništvo: Celje, Trg V, kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3a — Glavm in odgovorni urednik: Milan Seni čar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celol. naročnina 180 din, pol- letna 90 dm. Za inoz. je cena dvojna. Tek. račun 50102-G01-20012 CGP »I^lo« Lj. — Tel. 22-369, 23-105, ogl. in naročnina.