ifjjpi ';v;''-''•': v. /.t ' -; ^. , V današnji številki:® i - ® čez Severni lečaj in Hijesko v Tokio ' • Komentar k slovenski nogometni ligi - str. 2 r • »Pero« naslednik Rajka Mitiča - str. 3 • Reprezentanca ima prednost - str. 5 © Olimpijski Tokio - mesto športnih objekic^J - str. 8 M?/. 1 LIST ZA TELESNO KULTURO -■‘-r :T'3:- MU Sv aoH Ljsjbljana - nedeljo, 3. novembra 1963 - Cena 30 din - Leto XVII! Izadaja tiskovni svet »Po* let« — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Tehnični urednik Andrej Poniž — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne »Ljudska pravica, v Ljubljani — Uredništvo: Ljubljana, Cankarjeva 5/111, uprava: Miklošičeva 4/ — Poštni predal 371 — Čekovni račun: 600-11-608-63 —— Telefoni: uredništvo: 20-840, 20-170, 20-171, 20-172, 20-173; uprava 22-873 — Letna naročnina 1800 din, polletna 800 din. MEDDRŽAVNA NOGOMETNA TEKMA JUGOSLAVIJA:ČSSR ZMAGA V DVEH MINUTAH Jugoslavija : ČSSR 2 :0 (0:0) — Perušič odigral 26 tekem za državno reprezentanco — Slab prvi in dober drugi polčas JSCTffliSSSSi Takšnih prizorov pred vrati čeških nogometašev je bilo danes v Zagrebu precej. Na posnetku sta Skoblar in Zambata ter češki krilec Po-pluhal in vratar Kouba v borbi za žogo Jugoslavija; Soškič, Belin, Braun, Radakovič (Melič)* Vasovič, Perušič, Samardjič, Zambata, Kovačevič, Šekula-rac, Skoblar. ČSSR: Kouba, Lala, Novak, Pluskal, Popluhar, Maso-pust, Bubernik, Pospihal, Scherer (Jokl), Kvašnjak, Kučera, Mašek. Sodnik: Banasiuk (Poljska), stranska sodnika Budaj in Goraczniak (oba Poljaka). Strelca: v 52. min. Zambata in v 54. min. Skoblar. Gledalcev 40.000. ZAGREB, 3. nov. — Tekma jugoslovanskih in češkoslovaških nogometašev je bila vedno prvorazreden nogometni dogodek, zato je bilo danes kaj čudno videti, ko so bile tribune maksimirskega stadiona v Zagrebu precej prazne. Neuspehi nogometne reprezentance ČSSR v zadnjem letu so, kot vse kaže, pustili posledice tudi v mednarodni nogometni areni, tako da danes ta enajstorica, ki je osvojila znamenito drugo mesto na svetu na zadnjem svetovnem prvenstvu, ne pomeni nič posebnega. Kljub temu pa je res, da so prav češkoslovaški nogometaši prizadejali jugoslovanski reprezentativni enajstorici v zgodovini najhujše poraze in je bilanca srečanj zelo negativna za Jugoslavijo. Če pogledamo razmerje v golih, ki je bilo do danes 82:45 v korist ČSSR, je to povsem očitno. V srečanjih s češkoslovaškimi nogometaši smo doživljali v zgodovini prave katastrofe, saj smo dvakrat izgubili kar s 7:0, enkrat s 7:1, enkrat s 6:1 itd. Nič čudnega ni, če je mlada jugoslovanska nogometna generacija hotela razbiti tudi češki kompleks, ko se ji je prav pred nedavnim posrečilo kar dvakrat zaporedoma premagati doslej za nas nepremagljive Madžare. To jim je danes tudi uspelo in veselje v jugoslovanskem nogometnem taboru je zato tem večje in prisrčno. Zmaga jugoslovanskih nogometašev nad reprezentanco ČSSR ni pravzaprav nobeno presenečenje. Čehoslovaki so v zadnjem letu izgubili prav vsa mednarodna srečanja, medtem ko so naši nogometaši poželi že nekaj mednarodnih zmag. Prav čudno je, kako je nogometna reprezentanca ČSSR po vrnitvi s svetovnega prvenstva v Južni Ameriki popustila in nikakor več ne more najti sama sebe. V tej reprezentanci nastopa cela vrsta znanih imen, ki smo jih zasledili celo v svetovni reprezentanci, ki je pred nedavnim nastopila na proslavi 100-letnice angleškega nogometa v Londonu. Se posebno je slovita krilska vrsta z obema stranskima krilcema Pluskalom in Masopirstom, ki pomenita motor vse enajstorice ČSSR. Menda drži pravilo, da kadar njima ne gre, vsa enajstorica šepa. Tako je bilo tudi danes ... črni in beli polčas Tisti, ki so danes gledali tekmo med nogemetnima reprezentancama Jugoslavije in CSSR, so brez kakršnihkoli težav ugotovili, da je bila igra v prvem polčasu zelo slaba in dolgočasna medtem ko je drugih 45 minut dvignilo na noge še tako apatične nogometne igralce na stadionu v Maksimiru. Zato lahko za generalno oceno današnjega srečanja ugotovimo, da je bilo s strani kvalitete nogometne igre zadovoljivo, prav tako pa tudi s strani nastopa jugoslovanske ZVEZNA MOŠKA KOŠARKARSKA LIGA OLIMPIJA LE TRETJA Partizan v finišu prehitel Olimpijo za 14 točk in osvojil drugo mesto - Željezničar kljub zmagi v Beogradu četrti - Zadar premagal Beograd, pa vendar šele peti Ljubljana, 3. nov. — Tek-^ovanje v zvezni košarkarski "Si je končano. Končan je tudi 'hamatičen finiš štirih tekme-za osvojitev drugega mesta. Odločali so koši, in to prav v ?adnjih tekmah, ki so se vse za-danes zvečer ob 18.30. uri. jhimpija je od vseh' tekmecev — •‘artizana, Zadra in Zeljezničar- ja, imela vendarle najtežjo nalogo, ki jo je sicer dobro opravila, toda Partizan je imel več sreče in priigral zadostno količino točk, tako da je zasluženo konec koncev osvojil naslov »vice-sampiona«. Zanimivo je tudi> da je v tem zadnjem odločilnem kolu zmagal Zadar v (Nadaljevanje na 7. strani) Beograd 18 15 3 1715:1320 30 (+ 395) Partizan 18 12 6 1710:1474 24 (+ 236) Olimpija 18 12 6 1777:1555 24 (+ 222) Željezničar 18 12 6 1562:1372 • 24 (+ 190) Zadar 18 12 6 1745:1586 24 (+ 159) Lokomotiva 18 9 9 1529:1417 18 (+ 112) Radnički 18 8 10 1502:1438 16 (+ 64) Crvena zvezda 18 8 10 1622:1690 16 (— 68) Zastava 18 1 17 1097:1689 2 (— 592) Proleter 18 1 17 1304:2022 2 (— 719) enajstorice. Le-ta je namreč pokazala v drugem polčasu veliko lepih potez, posamezniki so se izkazali s tehničnim znanjem in duhovitostmi, konec koncev pa je tu tudi zmaga z dvema goloma prednosti, kar je vse skupaj brez dvoma uspeh, ki ga velja z zadovoljstvom pozdraviti. Igra brez cilja Ce ocenjujemo prvi del današnjega srečanja, bi lahko ugotovili, da je bilo to nabijanje žoge brez pravega cilja. Jugoslovanski nogometaši so se sicer najbrž dogovorili za izpolnitev določenih taktičnih nalog, ki so bile predvsem v tem, da bi onemogočili dva ofenzivna stranska krilca gostov Pluskala in Maso-pusta. Presenečenje je bilo najbrž kar precejšnje, ko sta ta dv^ igralca pričela zavlačevati igro, držati žogo v nogah, poskušala sta s statičnimi driblingi, skratka ,bila sta pobudnika zelo statične in nezanimive nogometne igre. Prav tako kot ta dva pre-kaliena reprezentanta, so igrali tudi njuni kolegi in v kaj kratkem času so se nodobnega sloga igre nalezli tudi jugoslovanski nogometaši. Podaje so bile zelo slabe in netočne, ni bilo nobenih hitrih in duhovitih potez, še manj pa strelov proti vratom če-hoslovaškega vratarja. Bila so zastonj prizadevanja jubilanta Perušiča. ki je vztrajno razbijal (Nadaljevanje na 7. strani) h BAKU — Sovjetski metalec kopja Vladimir Kuznecov je z rezultatom 85.11 m dosegel drugi najboljši letošnji rezultat na svetu. Najboljši letos je Finec Nevala s 86.33 m. DESSAU — Nogometna B reprezentanca Nemške demokratične republike je premagala B reprezentanco Madžarske s 3:1 (2:1). LANDSBEG — Hokejisti beograjske Crvene zvezde so svojo prvo tekmo na gostovanju po Zahodni Nemčiji izgubili proti Landsbergu z 1:9. LONDON — Moška namiznoteniška reprezentanca Anglije je premagala Nizozemsko s 6:3. BUENOS AIRES — Zahodno-nemški avtomobilist Bohringer je zmagal na avtomobilu Mercedes na dirki za Veliko nagrado Argentine. 4585 km dolgo progo je prevozil v času 33.22:11.0. BOMBAY — Po prvem dnevu medeonskega finala Davisovega pokala vodijo ZDA proti Indiji z 2:0. McKinley je premagal Lala s 6:4, 6:3 in 6:0, Ralston pa Krishnana s 6:4, 6:1, 13:11. BUDIMPEŠTA — V osmini finala pokala evropskih prvakov v namiznem tenisu je Vasute-pitok iz Budimpešte premagal Bundesbahn iz Dunaja s 5:0. vp 4ff s % • $ Prihodnje dni bo v Beogradu posvetovanje, ki so ga pripravili sklicatelji I. jugoslovanskega kongresa telesne kulture.Na posvetu bodo pregledali In ocenili prehojeno pot od kongresa do danes, resolucija, ki so io sprejeli na kongresu, pa bo tokrat cenilec naših uspehov in neuspehov. Oh tej priložnosti smo zaprosili upravnika Centra za šolanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov Pri Zvezi za telesno kulturo tov. Avgusta Likovnika, ki se bo tudi udeležil tega posvetovanja, da nam napiše prispevek o namenu tega posvetovanja in o delovnem programu za prihodnje obdobje. Posvet v Beogradu so sklicali sicer nekoliko pozno, vendar še vedno ob pravem času, da bi lahko solidno pripravili sedemletni plan razvoja in pri tem- analizirali dosedanje uspehe in neuspehe. Ko prebiramo kongresni material in resolucijo jugoslovanskega in slovenskega kongresa telesne kulture ter primerjamo današnje stanje s stanjem rSSS, lahko ugotovimo, da prizade- ZA DANES vanja številnih amaterskih in profesionalnih delavcev niso bila zaman. Očitno je, da je marsikatera takrat izrečena želja danes že postala stvarnost. S pospešenim razvojem telesne kulture pa seveda prihajajo nove naloge, skrbi in problemi, s katerimi se bomo morali spoprijeti že v bližnji prihodnosti. Bili bi seveda neobjektivni, če bi z mih telesne kulture, da je bila telesna kultura predmet razprave v vodstvih Zveze komunistov, Socialistične zveze, sindikalnih organizacij, mladinskih organizacij ter tudi na zborih volivcev. Spremenjeno vrednotenje se kaže tudi v izboljšanju materialnih pogojev. Občinske skupščine, delovne organizacije, šole in druge institucije dajejo da- upoštevamo v celoti članstvo v družbenih organizacij za telesno kulturo, šolskih športnih društvih in športnih aktivih ter delovnih organizacijah — če torej zajamemo vso prostovoljno aktivnost — pa je povečanje' celo za deset odstotkov. Telesna kultura dobiva svoje mesto tudi v statutih občinskih skupščin. 2e prvi osnutki kažejo, da telesna kultura ni izpuščena, pri iskanju oblik za organizacijo življenja v občinah. Nekateri statuti zagotavljajo posebno skrb telesni vzgoji v |P2 adu tribuna druge strani ne zapisali tudi tega, da je še vrsta vprašanj, pri katerih smo ostali na pol poti ali pa še iščemo najustreznejše rešitve. Danes hi bilo težko podrobno oceniti dosežene uspehe in se z njimi zadovoljiti. Vsekakor pa je res, da se je spremenilo vrednotenje telesne kulture, kar se kaže tudi v tem, da je v Sloveniji kar 47 ljudskih odborov razpravljalo o proble- nes večja materialna in finančna sredstva za gradnjo objektov, za šolanje in Strokovno izpopolnjevanje kadrov, za izboljšanje kvalitete in za druge potrebe razvoja telesne kulture. V času po kongresu so se izboljšali tudi materialni pogoji za bolj množično udejstvovanje naših državljanov. Po oceni se je število aktivnega članstva v naši republiki povečalo za pet odstotkov, če pa Od leta 1958 pa do danes je bilo že zgrajenih 750 novih športnih objektov in so potrebe za nekatere športne panoge le še minimalne, medtem ko bo pri drugih panogah še potrebno graditi različne objekte, da bi lahko povečali število članstva. Posebno poglavje je šolska teles na vzgoja, kjer je stanje še vedno pereče. Se vedno je vrsta šol (predvsem višje in visoke) brez pouka telesne vzgoje, mnoge šole pa pouka ne morejo izvajati zaradi pomanjkanja objektov. Med uspehe na Zlil*' I !i S 1 II ni 3 » O ll r! B W šolah ter določajo gradnjo novih tem področju sodi organizacija iz šol skupaj s potrebnimi objekti za telesno kulturo. Občinske skupščine in drugi organi se zavzemajo tudi za to, da bi pri že obstoječih šolah zgradili potrebne objekte. Najdemo tudi skrb za rekreacijo delovnih ljudi in tudi za gradnjo telesnokultur-nih objektov, za množičen in kvaliteten šport ter za njihovo vzdrževanje v okviru komunalnih služb. venšolske prostovoljne telesnovzgoj ne dejavnosti, saj je bilo dosle ustanovljenih 209 šolskih športnil društev s 40.000 člani. Člani teh dni štev so zgradili tudi vrsto športnil objektov in naprav. Slabše je s te lesno kulturo na visokih šolah, kje: imajo obvezen pouk le na dveh (Nadaljevanje na 7. strani) Avgust Likovnik Derby | priho- | dnje | nedelje I Ker postaja tekmovanje v SNL vsak dan zanimivejše, smo se odločili ,da vsako nedeljo posredujemo našim bralcem še mnenja in želje moštev, ki bodo v prihodnjem tednu igrala v slovenskem merilu najbolj zanimivo srečanje. Upamo, da bomo zadovoljili naše bralce, ki bodo 2t teden prej vedeli, kaj lahko pričakujejo od derbyja prihodnjega kola. Za prihodnjo nedeljo smo kot najzanimivejše izbrali srečanje med lani hajboljšima moštvoma SNL Triglavom in Ljubljano. Trenerjema obeh moštev smo zastavili dve isti vprašanji in sicer: — V čem je vzrok slabega starta v letošnjem tekmovanju'.' — Kaj pričakujete od derbyja Triglav : Ljubljana v Kranju? OPTIMIZEM V KRANJU Trener Triglava Rade Janič ji na naši dve vprašanji odgovori; takole: — V prvi vrsti nam primanjkuje kvalitetnih igralcev, predvsem v napadu. Z odhodom Bajžlja in Binkovskega je V kranjskem napadu nastala precejšnja vrzel in sedaj ni človeka, ki bi znal tudi najugodnejše priložnosti izkoristiti za zadetek. Težave imamo tudi pri treningu, saj delajo nogometaši v različnih podjetjih in različnih izmenah, tako da se praktično zberemo v popolni sestavi samo vsako nedeljo na tekmi. Povrhu vsega še vedno treniramo na stadionu Mladosti, kjer delimo igrišče z domačimi nogometaši. Tekme nasprotno igramo na novem stadionu, upamo pa, da bomb na tem tudi kmalu trenirali in prepričan sem, da bo takrat delo steklo vse drugače. Kranjski nogomet je bil doslej vse preveč statičen, sedaj pa hočem z novim sistemom vplejati v igro več dinamike. Tako bodo vsi igralci med tekmo enako obremenjeni. — Upam, da bo derby med Triglavom in Ljubljano najboljša tekma jesenskega dela v Kranju, Imamo še vedno neporavnane račune z Ljubljano in če bodo igralci zaigrali tako kot v zadnji tekmi s Soboto, uspeh ne more izostati .Dobro se zavedamo pomembnosti tega srečanja. s»1 bi se v primeru zmage spodnjega, zelo nevarnega dela lestvice, povzpeli na precej Boljše mesto. TOČKA NE BI BILA NEUSPEH Odgovori trenerja Ljubljano tov. Janeza Piška so precej podobni odgovorom njegovega kranjskega kolege: — Glavno krivdo za naš slab start v jesenskem delu nosijo skoraj v celoti kvalifikacHe za vstop v n. zvezno ligo. 2e po -radi-Hi. moštvo, ki sodeluie v kvalifikacija}, i„ ne Usne .nika-kov ne more v novem prvenstvu najti samo sebe. Povrhu vsega sv’o izgubili Se nekaj standard nih igralcev, časa za vieravanio novega moštva na m bilo. Ko< ste lahko opazili, igra naše mo. Štvn skoraj vsako nedeljo, v dnu gačni postavi, kar le ‘vsekakor zTo siaho. Upam. da se bo vso .skvpoi kmalu uredilo jr, da bodo n-iu vnet-* pHetaSi zonct id doli ta'-«oo igro kot so jo bili Od nas navajeni. — 'r'n1'ma v Kranju bo gn+ovn ze'o +o>p-a. pelo sen, vesel, rta beno igrali na novnm stadion-in no več na starem igrišču k' je bim za igro več ,,pt .Ta-odamo se. da "s te Triglav • zeduiem Času -clo nonrerd] ir da igv.a iz nerlelio v nedeljo jV' Ho. P' tern da SO v Vrqnj,| kor* nn urediti SVOle vrste. „„ jg veda pe-tole noče r|elA mnogo mnogo težo. Uoarn na. da če z-ig—mo to’-o kot mamn 'n d-tudi nož Otroi končno steče to k" ’*ot moral lohl./, novotlro- " - , i.arJJ 1-ra ,, 4->sMt-/N m I _ PRED MEDNARODNIM PRVENSTVOM JUGOSLAVIJE V NAMIZNEM TENISU ¥ SeMftfc ob S. uri stot Ljubljana, 3. nov. — v četrtek ' bodo torej stekle ure na XIV. med-' narodnem prvenstvu Jugoslavije v namiznem tenisu, ki bo ena naj-' večjih prireditev letos v naši republiki. 130 udeležencev iz 14 držav pomeni veliko revijo namiznega tenisa, saj bo zbrana vsa evrop-. ska elita. Naši najboljši so te dni na pripravah v Kočevju, ki jih vodita trenerja Harangozo in Kuba. V Kočevju so zbrani igralci Markovič, Hrbud, Teran, Vecko, Korpa Kern in Surbek ter igralke Pirčeva, Kc-kaljeva, Mikčeva in NikoličeVa. Naši najboljši bodo ostali v Kočevju do torka 3. novembra, nato pa bodo prišli v Ljubljano, kjer bodo pokazali svoje znanje pod kupolo Gospodarskega razstavišča. Tekmovanje se bo pričelo v četrtek ob 9. uri dopoldne s tekmovanjem moštev za »Pokal Jugoslavije«. Zvečer ob IB.33 bo otvoritvena slovesnost, nato pa bodo nadaljevali z moštvenim delom tekmovanja.. V petek zjutraj bo na sporedu tekmovanje moških in ženskih dvojic, popoldne pa' sa bodo pričele tekme posameznikov. Ob 19. uri zvečer bo finale moštvenega tekmovanja za »Pokal Jugoslavije«, ob 20.30 pa finalno tekmovanje žen-sk?h ekip. V soboto bo tekmovanje trajalo ves dan. v nedeljo pa od 9. do 14. ure. Finala bodo na sporedu od 16. ure dalje. ZAOSTALA TEKMA II. ZVEZNE NOGOMETNE LIGE — VZHOD Budučnost : Jedinstvo 3:1 (1:0) KOMENTAR K SNL VEDNO BOLJ IZENAČENE BORBE Kvaliteta boljša kot lani - Majhna razlika na vrhu lestvice - Slab start Ljubljane in Triglava - Eazlična igra novincev - Spomladi še težje borbe Za nami je že 10 kol letošnjega tekmovanja v SNL in prav je, da skušamo vsaj nekoliko analizirati dosedanji potek. Žal moramo že na začetku ugotoviti, da ne nastopajo več vsa moštva, ki so si potem, ko je NZS sprejela sklep, povečati slovensko nogometno ligo na 16 članov, priborila vstop v SNL. Kot smo že pisali, Odred-Krim ne nastopa več, tako da je sedaj vsako nedeljo prosto eno moštvo. škoda, da tega niso mogli predvideti že pred pričetkom prvenstva, tako da je danes slovenska nogometna liga okrnjena. Res je, da Odred-Krim ni predstavljal kandidata za kakšno boljše mesto, vendar je le že toliko let nastopal v tej konkurenci, da lahko govorimo o boljših perspektivah tega kluba. Sicer pa pustimo to ob strani, ker niti ni več zanimivo. Bolj nas zanima, kakšna je kvaliteta letošnjega tekmovanja in med katerimi klubi pravzaprav lahko danes iščemo kandidata za naslov jesenskega prvaka. IZBOLJŠANJE KVALITETE Ce primerjamo letošnje tekmovanje v celoti, moramo priznati, da je kvaliteta le nekoliko boljša kot lansko leto. Več je izenačenih moštev, še hujša pa bo verjetno borba za nasiov prvaka. Če se ozremo leto nazaj, je imel kranjski Triglav po desetem kolu že precejšnjo prednost. Letos pa je na vrhu več moštev, ki so si po osvojenih točkah precej blizu. Razveseljiv napredek so jpo-kazali predvsem trboveljski Rudar, oba celjska predstavnika in ljubljanska Svoboda. Rudarju se pozna pomladitev moštva in to, da letos zelo resno delajo. Kvaliteten trener je vsekakor k temu uspehu veliko pripomogel. Lahko rečemo, da Rudar letos igra veliko bolje, bolj pametno in bolj domiselno. Moštvo igra po nekem konceptu, kar prej, vsaj pri tem klubu, ni bilo opaziti. Celjski Kladivar sodi že Vrsto let med najkvalitetnejša nogometna moštva v Sloveniji. Letos je še posebej napredoval Verjetno so nekatere nove moči poživile do sedaj že standardno moštvo. Porok za nadaljnje uspehe pa je vsekakor veliko število mladih, ki imajo še lepe možnosti. Tudi drugi celjski predstavnik je pričel letošnjo sezono izredno uspešno. V svojih vrstah ima najboljšega strelca slovenske nogometne lige Devčiča, za katerega lahko trdimo, da je letos v življenjski formi. O kvaliteti napada nam priča tudi veliko, število doseženih golov, zato bodo morali sedaj več pozornosti posvetiti PRVO NOGOMETNO SREČANJE ALŽIR : JUGOSLAVIJA Alžir Jugoslavija 1:1 (1:0) Alžir, 3. nov. — Med otvoritvene svečanosti ob proslavi največjega alžirskega praznika dneva osvoboditve Alžira je sodila tudi nogometna tekma med Alžirom in olimpijsko reprezentanco Jugoslavije. Po ocenah strokovnjakov je bila tekma na precejšnji kvalitetni ravni, 20 tisoč gledalcev pa je dokaz za veliko zanimanje za to tekmo. Domačini so v prvem polčasu prišli v vodstvo, v drugem polčasu pa je Amed z avtogolom izenačil rezultat. Jugoslovani so v tej tekmi le igrali, gole pa so dosegli Alžirci, tako je pisal komentator nekega alžirskega časopisa. Res je, da naši nogometaši niso pokazali prav velike iznajdljivosti pred vrati Bube-kerja, ki je bil junak te tekme. Jugoslovanska reprezentanca je nastopila v naslednji postavi: Radovič, Fazlagič, Miličevič, Skrbič (Gugleta), Rašovič, Marič, Kobeščak, Smajlovlč, Mojsov (Banovič), Naumovič, Lukarič. Strelca; Amara v 35. minuti za Alžir In Amed v 53. minuti (avtogol) za Jugoslavijo. Jugoslavija : Zah. Nemčija B 4:2 Rosenheim, 3. nov. — Včeraj je na. gostovanju po Zahodni Nemčiji hokejska reprezentanca Jugoslavije premagala drugo moštvo Zahodne Nemčije s 4:2 (1:1, 0:1, 3:0). obrambi. Posebej moramo omeniti še najboljšega ljubljanskega predstavnika Svobodo. To moštvo je odlično začelo, vendar se jim v zadnjih kolih pozna stalno spreminjanje moštva, ker je precej standardnih igralcev poškodovanih ali pa niso v najboljši formi. KAJ PA LJUBLJANA IN TRIGLAV? Lanska naj večja tekmeca za naslov slovenskega prvaka Ljubljana in Triglav sta letos svoje pristaše precej razočarala. V čem je pravzaprav krivda za slabo igro teh dveh rutiniranih in dolgoletnih članov SNL? Kranjski Triglav ima oziroma je vsaj do sedaj imel največ težav z napadom. To je povsem razumljivo, saj sta klub zapustila ključna igralca Binkovski in Bajželj. Tako je nastala v moštvu precejšnja vrzel, ki jo je bilo le težko zamašiti. Vse pa kaže, da je sedaj le krenilo na bolje in da se bodo Kranjčani kmalu pridružili vodečim moštvom na lestvici. Tudi Ljubljana, lanski slovenski prvak, je letos zašla v krizo. Nikakor ne more zaigrati tako, kot smo je bili navajeni prejšnja leta, vendar upamo, da bo do tega kmalu prišlo. Do sedaj namreč moštvo ni skoraj v nobenem kolu nastopilo v enaki postavi in zato tudi ne moremo zahtevati tiste uigranosti, kot smo je bili navajeni. Moštvo so še pomladili, verjetno pa bo tudi nova okrepitev, ki so jo pridobili s svojim nekdanjim članom Dolencem, precej pripomogla k boljšim uspehom. Precej nas je letos razočaral tudi mariborski Železničar, od katerega smo pred pričetkom tekmovanja pričakovali precej več. Skoraj isto velja tudi za ljubljanski Slovan, ki pa se počasi le popravlja. Nova Gorica, Sobota in Delamaris igrajo v zelo spremenljivi formi, vendar vsaj za zdaj ne pomenijo kakšnega večjega presenečenja niti razočaranja. Tem večje presenečenje pa pomeni novinec Aluminij iz Kidričevega. Moštvo, ki ga do sedaj nismo poznali, je presenetilo na igrišču že marsikaterega rutiniranega nasprotnika. Tudi njihovo mesto na lestvici je presenetljivo dobro in če bodo nadaljevali tako, lahko pričakujemo, da bodo gotovo na koncu prvenstva nekje v zlati sredini. V Kidričevem imajo velik rezervoar mladih igralcev, ki bo lahko precej prispeval k še večji kvaliteti. Prav zato lahko v prihodnje od tega moštva pričakujemo še več. Drugi novinec, celjski Olimp, se kot vse kaže, še ni vživel v novo sredino. Igralci še nimajo izkušenj, vendar je stanje že danes zelo kritično. Celjanom ni uspelo do danes osvojiti še nobene točke in, kot vse kaže, so najresnejši kandidat za izpad iz lige. Brez dvoma pa še ni vse zamujeno in z resnim delom bi se dalo napraviti še marsikaj. SPOMLADI SE HUJSE BORBE Kot smo že dejali, je v povprečju kvaliteta slovenskega nogometa nekoliko porasla. Dokaz za to je tudi majhna razlika v točkah posameznih moštev. Razlika med prvimi petimi moštvi je le 5 točk, med 5. in predzadnjim moštvom pa le 3. Prav zaradi tega lahko pričakujemo že v zadnjih kolih jesenskega dela, še bolj pa spomladi, še hujše borbe. Moštvo, ki bo letos hotelo osvojiti'naslov slovenskega prvaka, bo moralo pokazati res zvrhano mero znanja in ne nazadnje tudi športne sreče. Kot ste verjetno opazili, smo v našem komentarju prezrli obe drugi moštvi slovenskih zveznih ligašev Maribora in Olimpije. Ti dve moštvi ne sodelujeta v konkurenci In zato ne vplivata na uvrstitev v uradni lestvici SNL. O igrah teh dveh pa 1® tole: klubi so njuno sodelovanje v SNL sprejeli kaj različno. Ce igrata obe moštvi doma, v veliki večini nasprotniki tekme ne jemljejo prav resno in je zato tudi kvaliteta slabša. Nasprotno pa imata obe moštvi v gosteh precej težav. Nasprotniki, domačini se proti njima borijo izredno zagrizeno in so zato tekme V veliki večini zelo grobe, kaf brez dvoma ne koristi niti rezervnim igralcem obeh ligašev niti igralcem ostalih moštev SNL. Na to, kdo bo letos osvojil naslov jesenskega prvaka, bomo počakali še štiri nedelje, nakar bomo lahko o vsem skupaj napisali še kaj več. Stane Trbovc POPRAVEK V naši prejšnji številki smd po pomoti objavili napačne nasprotnike za prihodnje kolo SNb 10. novembra 1963. Naše bralce naprošamo, da nam to neljubo napako oprostijo in zato danes objavljamo pravilne nasprotnike prihodnjega kola: Kladivar : Sobota Nova Gorica : Železničaf Rudar : Delamaris Triglav : Ljubljana Slovan : Aluminij Maribor B : Olimpija B Celje : Olimp POKALNA TEKMOVANJA ZA JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL V finalu spet derby LJUBLJANA, 3. nov. — Včeraj sta MU v Celju in Ljubljani odigrani letošnji polfinalni srečanji tekmovanja za Jugoslovanski nogometni pokal-Po pričakovanju sta v gosteh zmagala naša zvezna ligaša, ki se bosta ob Dnevu republike pomerila v finalnem srečanju v Ljubljani. Tako bomo zopet lahko priče velikemu derbyju, le da bo tokrat domačin ljubljanska Olimpija. Tako bo prišlo do ponovnega srečanja velikih rivalov še pred spomladanskim delom tekmovanja v II. zvezni ligi. LJUBLJANA 1 OLIMPIJA 1:3 (1:1) Ljubljana, 3. nov. — Včeraj sta se na stadionu Ljubljane pomerili moštvi Ljubljane In Olimpije v polfinalnem srečanju za Jugoslovanski nogometni pokal. Kakšnih 2300 gledalcev z Igro obeh moštev ni bilo zadovoljnih. To velja predvsem za Olimpijo, Id je igrala zelo slabo in kljub zvenečim imenom ni pokazala tistega, kar smo od nje pričakovali. Ves prvi -polčas so bili v premoči domačini, ki so uprizorili nekaj izredno .nevarnih napadov na Žabjekov« vrata, medtem ko so napadalci Olimpije le dvakrat resneje ogrozili Sulerja. Dobili smo vtis, da igralci Olimpije podcenjujejo domačine in da jemljejo srečanje precej neresno, Nihče se ni trudil In zato so bile tudi akcije zelo medle in počasne. Nasprotno pa so se domačini zelo zagrizli in na vsak način skušali doseči v mestnem derbyju kar največ. Zal so se posamezni v-------OSVOJI potl Hči Japonsko Gez Severni tečaj in Aljasko vlokio UIŽI.UOVOI m icoaj mnijaoMj v iumu ■ O________________ ‘r v ■■ DOBILI SMO KIMONO OBLAČILA Uro pozneje smo se ustavili v Kopenhagnu In vstopili so še ostali evropski športniki. Na letališču smo stali tri ure in vsak sl je po svoje krajšal čas. Večerjali smo v restavraciji. Zdi se mi, da moramo neprestano jesti, kajti med preletom iz ene države v drugo stevardese hitijo, da v kratko odmerjenem času pogostijo vse potnike. Včasih jim to ne uspe in zato sledi obrok na trdnih tleh. Ob 20. uri se je naše letalo spet dvignilo. Noč je in za nami ostaja morje luči. Nočna panorama velemest je mikavna, luči se prepletajo, ko po razsvetljenih cestah brzijo avtomobili sem in tja, mesto živi. Podobno sliko nam kaže Oslo, nad katerim letimo malo pozneje. Zdi se mi, da je ponoči lepši kot podnevi. Letalo leti v noč. le mesečina se odbija od letalskega krila v kabino potnikov. Potem nas obda temna noč in naše štirimotomO DC — 8 reaktivno letalo leti nad Frondhei-mom. Bodo, čez Spitzberge v ravni črti proti Severnemu tečaju. Vsi ti kraji ostajajo za nas le imena na zemljepisni karti. Občutek imaš. da zunaj kraljuje neizmiren mir, tišina, medtem ko se v letalu diskretno sprašujemo kdo vse se vozi, kdo ,1e ta in kdo oni. Sledi nemo občudovanje, saj je t bilo t01'ko slišati o tem in onem, le videti ga še nisi imel priložnosti. Tu so bili zbrani najboljši športniki sveta ali vsaf del njih. Marsikateremu človek ne bi prisodil, da je športnik takšne kvalitete, izdajale so jih le trenerke. Kmalu pa so Pidi te izginile in zamenjala so jih kimono oblačila, ki so jih razdelili vsem potnikom. Slika v letalu Je postala zelo živa in pisana, kimona so bila namreč be-lo-modra, na hrbtu pa je bilo veliko rdeče sonce. Da, bilo je res vse v japonskem slogu, saj so bile tudi stevardese oblečene v tradicionalna japonska oblačila. Postregli so nam še z raznimi brošurami in zmajujemo z glavo nad japonsko pisavo, ki se bere od zgoraj navzdol. Sicer pa tudi. če bi bila pisava napisana od leve proti desni, ne bi znal ničesar prebrati. BLIŽAMO SE SEVERNEMU TEČAJU Po dobrih treh urah letenja smo se približali Severnemu tečaju in kljub spancu, ki mi je legal na oči, sem se trudil ostati buden. Ne bi rad zamudil tega nevsakdanjega dogodka ... Kmalu so se oblaki razpršili kot da bi hoteli ustreči in nam pokazati, kaj je pod njimi. Bližino tečaja so oznanjale bele gmote ledu, vmes pa so se v tankih temnih črtah brez reda prepletale razpoke in morje. Vse to je bilo razločno videti z letala. Po moji uri, ki je ostala zvesta jugoslovanskemu času, letimo nad tečajem točno ob 23.4S minut. Čutimo rahlo tresenje letala, vendar ne dolgo. Letalo je nato nadaljevalo svojo pot prav tako mirno kot prej. Ze prej se je na obzorju pojavila oranž-oo-rdeča svetloba, ki napoveduje dan. Kar ne morem se nagledati tega lepega nrlzora. Začelo se je daniti, Sončni žarki so se vtihotapili skozi okna v ka- bino in posijali na speče potnike. Bilo nas je malo, ki smo bedeli. Leteli smo v višini 10.000 m, bil je lep dan, pod nami pa so spet zagrnili pogled oblaki. Zdaj smo v zraku že 4 ure. Se dobrih pet ur letenja In že smo pristali v Anchorageju, glavnem mestu Aljaske. Pristajali smo v mraku, vendar smo z letala opazili pod seboj divjo pokrajino, polno jezer, gozdov in morskih zalivov. Videli smo vrhove gora, pobeljene s snegom, ki jih je ožarjalo krvavordeče zahajajoče sonce. Ta pokrajina se mi je zdela kot čista, nedotaknjena pokrajina. MLEKO V VREČKAH . . . V prostorih letališča je viselo polno prelepih pokrajinskih slik in nagačenih divjih živali, medvedov, volkov in polarnih lisic. Najbolj so me presenetili cariniki, ki so bili oblečeni kot cow-poyi v pustolovskih romanih. Klobuki s širokimi krajci, pištole za pasom, škornji in usnjeni Jopiči. Kazalo je, da je malo pred našim prihodom divjala nevihta, ker je bilo ozračje zelo viharno m veter je bril okoli ušes. Luči ob pristajalni stezi, radarske na-prave in večje število transportnih ter potniških letal ni moglo ublažiti divjega vtisa, ki si ga dobil ob pogledu na pokrajino in na viharno nebo. Prav prilegla se nam je malica kt smo jo dobili v letališčni restavraciji. Pri tem pa se je Američanu Connollyju, ki je po-tovai Z Ženo Olgo pripetila neprijetnost. Mleko so nam servi-5™ v Posebnih vrečkah. Treba jih je bilo odpreti In zliti mleko v kozarec. Odpiranje pa ni bilo enostavno In razlil sl je mleko po obleki. Situacija je bila zanj dokaj nerodna, saj je večina nezgodo opazila in vsi so pričakovali, kako se bo izvlekel iz zadrege. Na pomoč mu je priskočila žena in z združenimi močmi sta nekako očistila obleko. vsega seveda ni bilo mogoče skriti. Sam sem bil bolj previden in sem odpiranje raje prepustil našim rokoborcem, ki so se na to bolj spoznali, saj so že potovali na tej progi. PRIJAZEN SPREJEM V TOKIU Ob 20. uri po jugoslovanskem času smo odpotovali v noč In ura je bila štiri zjutraj, ko smo se spustili na tokijskem letališču. V Tokiu pa je bila noč in kazalci na njihovih urah »o kazali osmo uro zvečer. Pričakala nas je skupina novinarjev. Ko smo opravili s carino so nas pozdravili funkcionarji Gimnastične zveze Japonske In nekaj tekmovalcev, med katerimi je bil tudi Endo. Takoj ml je povedal, kdaj bom imel trening in se pozanimal, v kakšni formi sem. Tak sprejem me je res prijetno presenetil, toda bil sem preveč utrujen, da bi se lahko kaj več pogovoril. Nas Športnike so odpeljali v Dai-ichi hotel, kjer so stanovali vsi športniki iz tujih dežel. Kljub tejm, da so se prireditelji zelo ootrudili in skušali čim hitreje vse urediti, sem se znašel v svoji sobi šele okoli dvanajstih no-uočl. Vsi smo bili že zelo utrujeni in želeli smo sl le v posteljo. Kaj drugega nas res ni zanimalo .. . (Nadaljevanje srihodnjič) Igralci še vedno preveč spuščali v preigravanje In zaigrali premalo kolektivno. V drugem polčasu se slika na Igrišču ni bistveno spremenila. S0 naprej so Imeli pobudo domačini-vendar nespretni napadalci nikak°r niso znali izkoristiti številnih ugodnih priložnosti. Opazili pa smo, da domačinom- vse bolj pohajajo moči, tako da so imeli gostje ved' no lažje delo. Končno so sredi drU' gega polčasa gostje preko Škrab0 prišli v vodstvo, vendar je doma' činom le dve minuti zatem uspel0 Izenačiti. Vse skupaj se je spet pri' Čelo znova. Napadi domačinov s° proti koncu tekme postajali vs0 manj nevarni, vrstile pa so se št0} vilne nevarne situacije pred vrat) Sulerja. Iz ene takšnih je RudinslO dosegel svoj prvi uradni gol Olimpijo. Domačini so po tem P°' vsem popustili, tako da je Škrab0 še enkrat brez težav potresel Su' lerjevo mrežo In postavil končni re-zultat. Za današnjo igro ne moremo ? vrstah Olimpije prav posebej P0' hvaliti nikogar, pri domačinih pa se vsd trudili po svojih najboljših močeh. Prepričani pa smo, da če hi imeli v svojih vrstah boljšega sred" njega napadalca kot je bil Likar, bi lahko v današnjem srečanju imeh več uspeha. LJUBLJANA: Suier. Belantič, Soštar, Daneu, Kristlč. Skušek, P°' ženel, Dolenc, Likar, Djaferovič, P°' pivoda. OLIMPIJA: Zabjak, More, JoU' čevič, Jalševec (Kmenovlč), Kokot, Srbu, Frančeškin, Mladenovič, Skra' ba, Rudinski, Com. STRELCI: Likar v 65. minuti 20 Ljubljana ter Škraba v 63. in 77. mi' miti in Rudinski v 71. minuti 00 Olimpij o. SODNIK: Janžekovič Iz Maribor0 Je sodi! današnje srečanje še P0, povprečlem igre same. Kriterij m0*• Kotnika, a so bili kljub temu v prvem polčasu enakovredni drug0" ligašem. Omejevali so se na redk0 protinapade, ki pa so bili zelo n0} vami in ie moral vratar Vah10 dvakrat pobrati žogo Iz mreže. v drugem delu igre je prišla do izraz0 velika tehnična In kondicijska pf0' moč gostov, pa tudi obramba Klad>' varja Je bila preveč statična, da h’ mogla uspešno posredovati pri h>' trem menjavanju mest Mariborč0' nov. Na ta način so Mariborčani z lahkoto osvajali nasprotnikovo P°l levico in se Je kar polovica moštv0 vpisala v listo strelcev. Pcsebb0 uspešen je bil ilnlš MariborčanO?) saj so od 72. do 88. min. dosegJI štiri gole. Domačini bi z nekolih0 več sreče lahko rezultat znižali. Maribor so bili uspešni Prosen 3 Arnejčič, Tolič. Markovič, Ga.iS0o in Ceh, za Kladivar pa sta hi10 uspešna Vesič in Čretnik. Pri Kla' divarju so se odlikovali Hribernik in Perper, ter v napadu Čretnik jn Binkovski. Kladivar: Bauman. Vodeb, Seg0, Perper, Hribernik, Kokotec. Šuster, Dvornik, Vesič. Čretnik. Blnkovsk1- Marihor: Vabič. Jovanovič. GO1,' hišič. Krop«. Tolič, Ceh. Markov00’ Prosen. Arnejčič, Krajnc (Gajšek)' Klančnik. Sodnik: Kičan iz Ljubljane. Gledalcev: 1500. Karel JU* w ______ Šahovski komentar | ™cek GENERALKA ZA ZrNICO # Še malo in dvignila se bo zavesa # 19. državnega šahovskega prven- # stva. Zenica se pripravlja in čaka G1 na start letošnjega elitnega pre-% gleda mojstrov belo-črne redute. # Torej 26. novembra bodo vsi na ^ položajih, oboroženi z znanjem # in voljo. Medtem pa so priprave za čim Uspešnejše manevre z lesenimi tra-njavami in drugimi figurami v naj-večjem razmahu. Neka] se ]ih je zaprlo v svoje domače laboratorije, kjer ostrijo in pilijo uma svetle meče, drugi, korajžnejši, pa nastopajo na javnih tribunah in praktično Preizkušajo svoje »zvarke«. Teh je skoraj več kot onih, ki bodo prišli na spregled šele v Zenici. Res je med njimi razlika v tem, na kakšni ravni preverjajo svoje dosežke, pa vendar. Kar poglejmo! Gdiigorič in Matanovič, pred letom dni prvi in drugi, sta odjadrala na generalko za Zenico kar v Moskvo, v tamkajšnji centralni šahovski klub. Za partnerje pa sta si izbrala med drugimi tudi take ase, kot so Keres, Smislov in Tal j. Te trojke najbrž ni treba posebej predstaviti. Popolnoma zadošča že tale podatek iz nji: hove osebne legitimacije: Keres -dolgoletni kandidat za svetovnega prvaka. Smislov in Talj - vsak po leto dni na šahovskem Olimpu. Toda naša matadorja nastopata v Moskvi vsak s svojega zornega kota: Gligorič, da potrdi prvo mesto v Enschedeju, Matanovič, da se vigra, oba pa za čast in slavo druge šahovske velesile na svetu. Prvi je najbrž nekoliko utrujen, drugi brez vaje, tako da ni tako zanesljivo, da ne bo pri tem ali onem zaškripalo. Vendar je v tem moskovskem izletu nekaj drugega: tja smo poslali to pot prvo garnituro in tako vsaj enkrat izbili klin očitkom, češ, naši vrhunski mojstri se mnogo raje spogledujejo s turnirji na zahodu (slabša konkurenca, višje nagrade), vtem ko nastopanje na vzhodu prepuščajo komurkoli. Druga skupina skorajšnjih izletnikov v Zenico se je spustila na valove vsakoletnega beograjskega festivala ob obletnici osvoboditve našega glavnega mesta. Matulovič je pospravil prvo mesto, čeprav si ga je gost iz SZ velemojster Holmov že vnaprej rezerviral. Čirič, ki bo uvrščen na šampionat morda izjemoma, je bil drugi do tretji, Veli-mirovič šesti in Janoševič sedmi. Zadnja dvojica tudi na državnem seminarju skorajda ne more narediti večjega preplaha, zato pa sta Matulovič in spremenjeni Čirič (včasih zelo miroljuben, zdaj podjeten), če bo igral, že napovedala svojo kandidaturo za visoko uvrstitev na šampionatu SFRJ. To niti ni tako neupravičeno in nepričakovano, če vemo, da sta se v preteklih letih redno prebila med najboljšo šesterico. Razen tega sta po prihodu iz JLA oba tudi nabita s kondicijo, ki je pri dolgotrajnih in napornih turnirjih prav tako važen činitelj. Mimogrede: nanjo bi morali zlasti vrhunski šahisti malo bolj misliti. Tretja skupina tistih, ki se tudi praktično vadijo za Zenico, pa je izbrala svojo pot vigravanja - sodelovanje na moštvenih prvenstvih svojih republik (predstavniki iz Slovenije in Hrvatske) in na manjšem propagandnem turnirju v Sarajevu (Bukič). Nasprotniki so bili sicer solidni, vendar ne najmočnejši, tako da je bilo pričakovati, da b?Tio fantje za Zenico naredili kaj več kot pa serijo sicer borbenih remijev (Slovenija), hekaj medlih zmag (Hrvat-ska) ali komaj drugo do tretje mesto (Bukič). Tu bo torej v zadnjih dneh »podmazovanje« še potrebnej-še, da ne bi na kraju orožje odpovedalo in bi bila uvrstitev na šampionatu pod osebnimi plani in pod objektivnimi možnostmi. Toda o tem, kakšne so možnosti vseh nastopajočih, še enkrat prav pred startom! Še mesec dni do pričetka zimsko športne sezone Ko bodo padle prve snežinke? Kaj bo z letošnjim zimskošportnim turizmom v Kranjski gori? - Prevoz na žičnici bo letos dražji kot lani e Vse prijatelje zimskega špor- • ta gotovo že sedaj močno za- • nima, kakšno bo letošnje • zimsko športno življenje v • našem najbolj znanem zim- • sko športnem središču, v • Kranjski gori. Pred dnevi • smo obiskali to prijetno go-® renjsko vasico in poslušali, ® kakšne načrte imajo za letoš- • njo zimo. Vesti so dobre in slabe. Dobre v tej smeri, ker bo s pomočjo Turističnega podjetja Kompas in Letalskega podjetja AA Kranjska gora postala že letos tudi Mednarodno zimsko športno središče. Vsakih 14 dni bo namreč na novo letališče Brniki pri Ljubljani priletelo štirimotorno Letalo AA, do zadnjega sedeža Zasedeno s tujimi turisti, ki bodo Preživljali svoj zimski dopust na Gorenjskem. Podatek, da so sklenili pogodb s tujimi turisti kar za 16.000 nočitev, je brez dvoma razveseljiv. Dosti manj razveseljivo pa je, da bodo turisti, ki bodo udobno prileteli na Letališče Brniki in se še naprej ndobno peljali s Kompasovimi avtobusi do Kranjske gore, tam Prepuščeni precej samemu sebi. L^ič novega ni, da je za kolikor toliko razvajenega turista dober Prevoz in tudi dober hotel pre-Malo, Se so nam dobro znane Minule zimsko turistične sezone Lz Kranjske gore, ko ni bilo tam nobenih zabav, pa tudi športne Prireditve so bile zelo redke. Ni bilo tudi smučarskih učiteljev, niti ne prijetnih' vpreg s sanmi, Manjkalo je še marsikaj osnovnega, kar. sodi k zimsko šport- gneče pb tako dragi vstopnini skoraj gotovo res ne bo. Zmogljivost vseh vlečnic v Kranjski gori se bo v letošnjem in prihodnjem letu močno povečala, kajti zgradili bodo še dve novi vlečnici, tako da se bo lahko v Kranjski gori prepeljalo kar 2700 smučarjev na uro. Seveda je to še precej pod povprečjem večjih smučarskih središč v Evropi, ki imajo zmogljivost na žičnicah približno med 15 in 20 tisoč smučarjev v vsaki uri. V Kranjski gori tudi zagotavljajo, da bo letos bolje kot doslej poskrbljeno za izposojeva-nje smučarske opreme, vendar nam obenem niso znali odgovoriti na vprašanje, kaj bo, če bi se kakšnemu smučarju pokvaril -čevelj. Čevljarja namreč v Kranjski gori nimajo... Za tiste, ki se bodo večkrat vozili v Kranjsko goro, naj povemo, da so turistična podjetja, predvsem pa Kompas, obljubila, da bodo redno prevažala smu-čarje-izletnike v Kranjsko goro z avtobusi, kaže pa tudi, da bo prišlo letos spet do voženj s tako imenovanim »belim« vlakom med Ljubljano in Planico. Že iz letošnjega prvega — na pol zimskega obiska v Kranjski gori lahko sklepamo, da je sicer videti napore, da bi izboljšali sedanje slabo stanje, vendar rezultate teh naporov v letošnji sezoni najbrž še ne bomo čutili. Ne bo nam preostalo drugega, ko da se bomo še tu in tam jezili in se morali zadovoljiti s tistim, kar nam bodo nudili v Kranjski gori. _______^____. Željko Perušič odgovarja na naša vprašanja »PERO naslednik Rajka Mitiča Pero, kakor imenujejo popularnega nogometaša Željka Pe-rušiča, kapetana in krilca Dinama ter državne reprezentance, je v našem današnjem nogometu posebnost. Perušič uživa nedeljene simpatije bodisi, da nastopa za Dinamo ali za reprezentanco, na prvenstveni ali prijateljski tekmi v Beogradu. Zagrebu. Ljubljani, Sarajevu. Skoplju ali Novem Sadu. Njegova nizka po-stava ga ne moti v borbi z visokimi igralci, to tem manj, ker je spreten in hiter, v skoku višji, v borbi vztrajnejši. Prav zaradi tega je ne samo simpatičen, ampak tudi veliki igralec. Njegovo vzorno obnašanje nosta-ja toliko vidnejše danes, .ko slll!lllll!!llllllllll!!l!lll!l!llll!lllllll!llll VOJISLAV MARKOVIČ, jugoslovanski namiznoteniški reprezentant je pred dnevi dodal številnim uspehom za zeleno mizo še življenjski uspeh. Diplomiral je na beograjski pravni fakulteti. Čestitamo! V KRANJU bo 29. novembra končno uresničena dolgoletna želja kranjskih plavalcev. Svečano bodo odprli nov zimski bazen velikosti 25 X 10 m. Z otvoritvijo bo združena tudi večja prireditev, na kateri bodo nastopili plavalci in waterpoli-sti najboljših jugoslovanskih klubov ter gostje iz Češke in verjetno tudi iz Zahodne Nemčije. IN SE ENA O BAZENU. V Zagorju že tri leta stoji dograjeno korito olimpijskega bazena Nikakor ne morejo najti sredstev za dokončno izgradnjo in tako objekt, v katerega' je bilo vloženih precej milijonov, propada. Kot vse ka*’ si v Zagorju zaradi tega ne delajo prevelikih skrbi, saj imajo za kopanje in razvoj plavalnega športa še bazen na Izlakah. Ce ne za drugega, bo morda bazen tudi že čez nekaj let lepo služil vsaj za smetiščno jamo, kar pa tudi ne bo povsem brez koristi! PO VRSTI NEREDOV na naših rokometnih igriščih je prišlo do novega pretepa še na igrišču P. Krima v Ljubljani. Po tekmi P. Krim-P. Tržič je član Tržiča Kaš-mar udaril Štravsa, nato pa so se »pogovoru z rokami« pridružili še nekateri prenapeteži. Žrtev vsega je postal član Krima Dostal, ki ima zvito koleno, poškodovan me-niscus in nogo za šest tednov v mavcu. PRED DNEVI so še trije slovenski nogometni sodniki opravili teoretični izpit za zveznega sod- nika.' Legat iz Maribora, Podlipnik iz Ljubljane in Bertok iz Kopra. S tem &o postali šele kandidati in bodo morali sedaj soditi še tri do pet težjih tekem v republiški konkurenci, nakar bodo imeli pravico soditi tudi zvezno tekmo. Sele po tem bodo dbbili naslov zveznega sodnika. Član olimpijskega komiteja Senegala dr. Iba Diop je bil v sredo na obisku v Ljubljani. Raz-govarjal se je s člani IO ZTKS in si ogledal Športni park ing. Stanka Bloudka, Zavod za rehabilitacijo invalidov, Šolsko polikliniko in nove prostore Visoke šole za telesno kulturo na Kodeljevem. košarkarski reprezentant Radivoje Korač se v zagrebških Sportskih novostih pritožuje nad »Poletom«, češ, da zanj nima nikoli pohvale. Kot dokaz navaja primer s tekme proti Belgiji v Ljubljani lani spomladi, ko »Polet« ni objavil njegovega imena v seznamu reprezentantov Koraču lahko odgovorimo, da je slabo prebral naš list. ker o prvi tekmi v Ljubljani nismo omenili drugega kot rezultat, v Mariboru pa ni nastopil, ker je že pred tekmo zapustil Slovenijo. DENARJA NI! Tako ali malo drugače po navadi opravičujemo neuspehe pri svojem delu. Mnogokrat. morda tudi prevečkrat slišimo ta izgovor: na vseh mogočih posvetovanjih. tekipovanjih itd. Vedno so krivi tisti forumi, k’ delijo denar in pri tem nimajo dosti razumevanja za telesno kulturo! Za danes primer, ki je malce drugačen. V Trebn em na Dolenjskem so imeli lani na razpolago za telesno kulturo 612.000 dinarjev, od katerih I crnp rt so jih porabili le 140.000. Letos pa je prišlo še do večjega zapleta, če smemo uporabiti ta izraz. V občinskem proračunu je bilo za razvoj telesne kulture zagotovljenih 672.000 dinarjev. Kontrolo nad temi sredstvi naj bi seveda imela Občinska zveza za telesno kulturo, ki bi ta denar porabila za svoje funkcionalno delovanje in namensko delila sredstva svojim organizacijam. Toda vseh toliko in toliko tisoč dinarjev leži. še danes v občinski blagajni. Zakaj? Vse do danes v Trebnjem niso mogli najti človeka, ki bi prevzel mesto predsednika Občinske zveze za telesno kulturo. Ce bi tega imeli, bi njegov podpis na čeku zadostoval, da bi lahko razpoložljiva sredstva lahko tudi uporabili. Ker pa tega ni bilo. so morali razpustiti Odbojkarski klub v Mirni in še nekaj osnovnih organizacij. Vse to je tembolj nerazumljivo, ker vemo, da se prav na Dolenjskem borijo z ajvečjimi težavami in da je raz-oi telesne kulture zelo počasen, 'rez premi*1a inhk-> v tem pri-eru namesto nerazumljivosti uporabimo izraz neodgovornost! AFRIKA — AMERIKA — AVSTRALIJA — AZ//A — EVROPA mexico cnr OLIMPIJSKA ZMAGA, KI JO B.O IR EBA POTRDITI SE LETA 19B8 V VELIKI OLIMPIJSKI DIRKI MED BUENOS AIRESOM, DETROITOM, LYONOM IN MENICO CITVJEM JE GLAVNO MESTO MEHIKE ODNESLO PRVO MESTO Z VELIKO PREDNOSTJO. MEDTEM, KO SO NEKATERI TOLMAČILI IZBOR MENICO CITYJA, SE BOLJ PA PREMOČNO ZMAGO MEHIŠKE PRESTOLNICE NAD OSTALIMI KANDIDATI KOT PRESENEČENJE, SE DRUGI NISO ČUDILI. ZNALI SO POGLEDATI ZA KULISE MEDNARODNEGA . OLIMPIJSKEGA KOMITEJA IN 2E VNAPREJ ZELO PRAVILNO OCENILI KAKO BODO OLIMPIJSKI »KARDINALI« ODLOČALI O ORGANIZATORJU LETNIH OLIMPIJSKIH IGER 1968.' ZAKAJ JE MENICO CITY ZMAGAL IN KAJ BO NUDI^ UDELEŽENCEM OLIMPIJSKIH IGER sama organizacija ne bo prevelik problem, posebej zato, ker so vzeli Mehikanci olimpijske igre kot veliko čast in istočasno ogromno nalogo vsega ljudstva. Kaže, da se organizatorji tudi ne bodo borili s prevelikimi finančnimi težavami, tako da smemo že vnaprej pričakovati, če že ne odlično, pa vsaj zelo dobro organizacijo. 1968, LAHKO PREBERETE V NASLEDNJIH VRSTICAH. MED NAJVECJIMI MESTI SVETA Mexico City ima danes približno 5 milijonov prebivalcev, glede na njegov res buren razvoj pa računajo, da jih bo imel v času olimpijskih iger 1968 že 7,5 milijona. Po tej plati je bil seveda močnejši kandidat kot preostala tri mesta. Glavna zanimivost, ki je predvsem interesantna za tekmovalce, je v tem, da leži Mexico City približno 2240 m nad morjem. Klima je subtropska, vendar jo v veliki meri v ugodnem smislu regulira tudi velika nadmorska višina. Klofute nisem občutil... Madžarski nogomet je v povojnem času dosegel izreden uspeh. Izbrana enajstorica je bila skratka med najboljšimi v Evropi in na svetu. Madžari so imeli v svojem moštvu poleg še sedaj odličnih nogometašev tudi enega najboljših vratarjev. To je nepozabni Gyula Grosics, ki se je pred leti ha višku svojih moči umaknil iz nogometne arene. Za barve Madžarske je nastopil kar 84-krat v značilnem črnem dresu med vratnicami. Kot vsi znani športniki in to predvsem nogometaši, se je tudi Grosics po zaključku svoje kariere lotil pisanja spominov. V svoji knjigi spominov opisuje doživljaje svoje res pestre kariere in to od njegovih prvih korakov na nogometnem igrišču, pa vse do njegove največje slave. Zaradi zanimivosti povzemamo nekaj misli zelo posrečenega uvoda in pričetka njegovih spominov. — Zapomni si, moj sin, ti ne boš nikoli dober vratar — mu je dejal trener mladinskega moštva Dorog, kjer se je Grosics seznanjal s prvimi veščinami vratarja. Ta kritika je bila takrat tudi povsem upravičena, saj je moštvo Grosicsa izgubilo z 9:1. Trener ga je po tem neuspehu uvrstil v drugo moštvo in to ne na mesto vratarja, ampak kot zunanjega igralca na desnem krilu. Starše Grosicsa njegov neuspeh ni vznemirjal. Nasprotno pa je samega Grosicsa ta neuspeh zelo prizadel. Športna sreča se vedno obrača. Kot so Grosicsa izločili iz moštva, tako so ga nepričakovano ponovno uvrstili v prvo moštvo kot vratarja. Ko je povsem obupan opazoval svoje tovariše, kako so odhajali z avtomobilom na neko odločilno tekmo, vratar, ki ga je nadomeščal, ni mogel potovati z ekipo. Na pobudo igralcev je trener pozval Grosicsa, da bi sodeloval z njimi. Od sreče je Grosics odvrgel svoje kolo kar v jarek ob cesti, skočil v avto in že so krenili na pot. Uspeh je bil neverjeten. Njegovo moštvo je zmagalo z 2:1 in Grosics je zablestel med vratnicami kot še nikoli doslej. Bilo mu je komaj 13 let in ta ognjeni krst je bil prvi korak k njegovim naslednjim velikim uspehom. Kot sam pravi, sploh ni občutil očetovih klofut zaradi nenapovedane odsotnosti z doma. Mimogrede naj omenimo še termin, ki ga bodo Mehikanci predlagali za igre: 12. do 27. oktober 1968. BODO ŠPORTNIKI HLASTALI ZA ZRAKOM? Glede na več kot 2000 m nadmorske višine je zrak v Mexico Cityju že precej redkejši kot ga je večina športnikov navajena v svojem domačem kraju, pa tudi v večini krajev, kjer tekmujejo. Prav na račun redkejšega zraka so nekateri že vnaprej pokopavali kandidaturo Mexico Cityja. Strokovnjaki pa so uspeli prepričati stare gospode iz Mednarodnega olimpijskega komiteja, da niti športniki niti konji ne bodo trpeli pomanjkanja zraka. Morda bi si veljalo priklicati v spomin svetovni rekord Ameri-kanca Jonesa na 400 m s 45,2, ki je bil dosežen na panameri-ških igrah v Mexico Cityju. Ta in še nekateri rezultati so že v zadostni meri demantirali strah pred preveliko višino bodočega sedeža olimpijskih iger, čeprav pa je na dlani, da v vseh tekmovanjih, kjer so potrebni dolgotrajnejši napori, ne bodo doseženi svetovni rekordi. OBJEKTOV JE DOVOLJ Zanimivo je seveda vprašanje, ali je mehiško glavno mesto že danes sposobno organizirati veliko prireditev v mnogih športnih panogah. Najvažnejše vprašanje so seveda objekti. V univerzitetnem mestu imajo lep moderen stadion za 80.000 gledalcev, ki ga nameravajo za olimpijske igre povečati tako, da bo lahko sprejel približno 100 tisoč gledalcev. Olimpijski bazen je prav tako že nared s 15 tisoč prostori za gledalce. Tudi Palačo športov s 14.000 kapacitete, pa velodrom, veslaško progo na jezeru Nochimilco, vse to že imajo. Kaže torej, da je večji del olimpijskih objektov že zgrajen in v uporabi ter na tem področju ne bo hudih težav. Načrti za olimpijsko vas za 10.000 stanovalcev so prav tako že pripravljeni. Olimpijska vas bo v bližini vseh treh kompleksov olimpijskih naprav, to je uni- Grb Mexico Cityja verzitetnega mesta, nadalje športnega kompleksa Magdalena Mixhuca in Nochimilco. Vsaka od teh treh con z olimpijskimi objekti ni več kot 8 minut vožnje z avtomobilom oddaljena od olimpijske vasi. TURISTI LAHKO PRIDEJO DANES Mexico City se že danes lahko pohvali z zelo velikimi turističnimi kapacitetami v samem mestu ter v bližnji oziroma nekoliko bolj oddaljeni okolici. V samem mestu imajo nič manj kot 203 hotele višjih kategorij. Razen tega bo na voljo tako rekoč celotno univerzitetno mesto, kr lahko nudi prostor tudi do 80.000 obiskovalcem. Organizatorji iger menijo, da lahko zlahka spravijo pod streho 100 tisoč ljudi iz ostalih krajev Mehike in tujine, istočasno pa tudi računajo, da tako velikega navala ne bo. POMANJKANJE TRADICIJE Edino, s čemer se Mehikanci ne morejo pohvaliti, pa so izkušnje pri organizaciji velikih mednarodnih športnih tekmovanj. Največja prireditev so bile že omenjene panameriške igre leta 1955, razen tega pa so imeli lani svetovno prvenstvo v modernem peteroboju. Najbrž pa Zanimivo bo tudi primerjati igre v Mexico Cityju z igrami v Rimu in Tokiu. Rimske igre so bile do sedaj največje ne le po svojih športnih rezultatih, ampak tudi po zunanjem blišču. Tokio napoveduje rušenje vseh v tej smeri. Kakšne naj bi bile igre 1968, se sami Mehikanci doslej niso izjasnili. REVOLUCIJA V TELESNI KULTURI Športni voditelji Mehike ^že danes trdijo, da morajo prinesti olimpijske igre Mehiki temeljite spremembe v njenem telesno-kultumem življenju nasploh. Mehika trenutno nima širšega izbora kvalitetnih športnikov. Gledalci se navdušujejo predvsem za nogomet (Mehika je med kandidati za organizacijo svetovnega prvenstva 1970) in baseball. Znani so posamezni odlični športniki Mehike kot skakalci v vodo, jahači, tekmovalci v modernem peteroboju, teniški igralci, potem pa je v glavnem elite konec. Priprave na olimpijske igre in same igre pa naj bi prinesle Mehiki vzpon na mnogo širšem področju. Rekordna mačka Novi svetovni rekorder v teku na 3000 m ovire, Belgijec Gaston Roelants ima navado, da položi pred vsakim startom majhno mucko iz blaga v bližino vodnega jarka. To je njegov talisman, darilo njegove žene. Prav tam, kjer med njegovim tekom leži mucka, se Roelants požene čez vodno oviro. Belgijec je tako navezan na ta svoj talisman, da je na dan svojega rekordnega teka v Loewenu skoraj zamudil start (in s tem svetovni rekord), ker ga ni takoj našel. Olimpijski stadion v Univerzitetnem mestu bodo povečali, da bo lahko sprejel 100.000 gledalcev Olimpijski zmagovalec iz Rima v teku na 200 m, Italijan Livio Berruti, se je iz svojega prostovoljnjega pregnanstva vrnil na tekališče. Z 21.1 na slabi stezi v Neaplju je osvojil prvo mesto na Sredozemskih igrah. Njegov povratek je nekoliko presenetil, saj zlasti med sprinterji ni mnogo primerov uspešnega vračanja po daljšem odmoru. Berruti jev uspeh govori o njegovem talentu, pa tudi o volji, kajti strokovnjaki, so že potegnili črto pod njegovo atletsko kariero. Spominjamo se olimpijskih dni leta 1960, ko so Italijani na ramenih nosili svojega »zlatega« tekača. Kazalo je, da si je Italija za nekaj časa zagotovila prednost v teku na 200 m, tako suvereno je namreč Berruti premagal vse najhitrejše na svetu. 2e nekaj tednov po rimski zmagi pa je Berruti izjavil, da bo vzel za nekaj časa dopust od atletike. Rekel je, da ga je težki trening za olimpijske igre v toliki meri odvrnil od privatnega življenja, predvsem pa študija, da mora to sedaj nadoknaditi. V Italiji seveda tedaj niso dvoboj v Milano. Livio je prišel, toda netreniran, gladko izgubil proti črnemu francoskemu asu Seyu. Sedaj pa se je Berruti skoraj v celoti odtegnil tekali-šču. Pojavil se je za volani hitrih avtomobilov in nekateri so mu že prerokovali kariero avtomobilskega dirkača. Poskusne vožnje pa niso v zadostni meri uspele. Mladi mož je premalo tvegal, da bi lahko postal vrhunski avtomobilist. Zapustil je torej tudi betonska dirkališča in se v celoti posvetil študiju. Dve leti in pol je trdo delal. Končni rezul-ta pa je bil temu primeren Študij kemije je končal z odliko in si ob posebnem odobravanju izpitne komisije pridobil doktorski naslov. V predavalnicah in laboratorijih pa Livio ni popolnoma pozabil na tekališče, ki mu je pripravilo toliko veselja in pozneje tudi žalosti. Zopet je začel trenirati. POVRATEK — ZLATO Prvi starti so dali zadovoljive rezultate. Potem pa je prišla prva serija poškodb kot posledica predolgega mirovanja. Poleti letos je bil GOMEBACK DR. LIVIA BERRUTIJA bili navdušeni. Nekateri, med njimi prav tisti, ki so ga prej povzdigovali do neba, so ga obkladali z. raznimi vzdevki, med katerimi se je pogosto pojavljal zlasti »strahopetec«. S tem so hoteli reči, da noče dati tistim, ki jih je premagal na olimpijskih igrah možnosti, da bi se ponovno merili z njim in ga morda tudi premagali. Časopisi so bili tedaj polni najrazličnejših zlobnih namigovanj, manjkalo tudi ni takih, ki so govorili o nekakšnem »sladkem življenju« na račun olimpijskega zlata. TV NA POMOČ! Proti koncu sezone 1960.so imeli Italijani v Milanu še dvoboj s francosko reprezentanco. Nujno so potrebovali svojega edinega olimpijskega zmagovalca, saj je njegov nastop tedaj pomenil nekaj tisoč gledalcev več. Niso pa vedeli, kje naj ga iščejo, kajti Livio je prenehal trenirati in se dobesedno skril. Tedaj so se funkcionarji atletske zveze odločili za neobičajno potezo. Zvezni kapetan Oberweger je v neki televizijski oddaji apeliral na Berruti j a, naj pride na Livio na tem, da zaradi poškodbe Ahilove tetive in mišic na stegnu dokončno obesi sprintarice na klin. Športni zdravniki so ga »zakrpali«, ponovno se je lotil treninga in v Neaplju je zopet v svojem nekdanjem slogu brzel po tekališču. Čeprav je danes težko govoriti o Berrutijevih možnostih v Tokiu, ne bo potoval na Japonsko brez upov. Sam je sicer velik realist: »Amerikance v Tokiu ne bo mogoče premagati. Tam bo treba teči 20.4 ali pa še hitreje. V svojih najboljših dneh sem tekel 20.5 in danes mi je tudi ta , rezultat šele cilj. Morda se lahko potegujem za kako od medalj. To bi bilo po dolgi prekinitvi že tudi največ, kar smem pričakovati.« Čez leto dni bomo lahko govorili o tem v koliki meri je Berruti pravilno ocenil svoje sposobnosti,/seveda če ga ne bo med tem zopet kaj odvrnilo od intenzivnih' priprav. Ne glede na uspeh v Tokiu pa je Berrutijev come back že toliko pomembna stvar, da je veljalo o njej zapisati nekaj vrstic. 540 GOLOV G O RDI A HOWA Pred 11 leti je nepopisno odobravanje spremljalo 325. gol hokejista Mauriceja Richarda, običajno »raketa« imenovanega. Tedaj je namreč zvezdnik profesionalne hokejske ekipe Montreal Canadicns dosegel nov rekord v doseženih golih na prvenstvenih tekmah profesionalne lige. Richard je tedaj zbrisal 12 let staro znamko. Lova za rekordi pa seveda ni bilo konec. Richard Je igral še vrsto let in v nasprotnikove mreže je spravil skupno 541 okroglih ploščic. Te dni pa pričakujejo v Kanadi novega rekorderja. Gordie Howe, je sicer Kanadčan, vendar igra že 19 let pri Red Wings v Detroitu. Kot nezadržno desno krilo je doslej dosegel 540 golov. 9e 5 golov torej do Richardovega rekorda, katerega so mnogi strokovnjaki imenovali »večnega« Hotve je danes star že 30 let, toda kljub temu v taki kondiciji, da mu ni kaj očitati. Upa, da bo dosegel dva rekorda profesionalnega ho- keja. Prvi, to je rekordno število g®" lov na prvenstvenih tekmah, je '*■ neposredno pred njim. Druga želi3 pa je še dve. leti igrati v prvei® moštvu profesionalnega kluba Ke“ Wings in tako doseči nov rekorč v času igranja v najvišjem razredU' Doslej je samo en igralec, Dit Ciap" per, igral dve /'esetletji v prveP' stvu ameriško-kanadske profesional' ne lige. Glede na to, da je Ho«,s kljub svojim letom še vedno naj' boljše krilo v tem ligaškem tekm«; vanju, bo najbrž tudi drugi rekord dosegel, če ga ne bo ustavila kaB2 poškodba. S pomočjo športnega novinarja Boba Hecketha je Hotve nedavnc napisal knjigo z naslovom »Hokej " Here’s Hotve«. Te knjige ne bo m0-goče kupiti. Lahko pa jo boste d0' bUi kot reklamo neke tovarn* ekstrakta kurje juhe. Knjigo hod* seveda izkoristili za reklamirani* svojih proizvodov, zato je največj kanadski list »Toronto Star« napis3, takole: »Kanadsko ljudstvo bo kina' ul do pasu plavalo v kokošji juh!* NA KRATKO — NA KRATKO — NA KRATKO — NA KRATKO • črni oblaki se zgrinjajo nad predvidenim srečanjem za svetovno boksarsko prvenstvo težke kategorije med prvakom Sonny-jem Listonom in hvalisavim Cassiusom Clayem. Predsednik odbora za preiskavo profesionalnega boksa v Kaliforniji Sol Silverman trdi, da Clay ni dovolj močan in zrel za srečanje z Listonom, kar bi celo lahko vodilo do njegove smrti v ringu. Zato bo Silverman pozval guvernerja Kalifornije Brona, naj srečanje, ki naj bi bilo , februarja v Los Angelesu, prepove. Clay je k temu izjavil, da Silverman ne ve ničesar o boksu in da bo »uničil« Listona. 0 Znani strokovni teniški časopis »World Tennis Magazine« je objavil lestvico najboljših igralcev na svetu v pretekli sezoni. Jugoslovani smo zastopani z Boro Jovanovičem, kar je novo, veliko priznanje našemu tenisu. Ned Potter je takole razporedil najboljše: 1. McKinley (ZDA), 2. Emerson (Avstralija), 3. Santana (Španija), 4. Ralston (ZDA), 5. Osuna (Mehika), 6. Frohling (ZDA), 7. Stolle (Avstralija), 8. Darmon (Francija), 9. Lundguist (Švedska), 10. Jovanovič (Jugoslavija). Zensko lestvico vodi Smithova (Avstralija) pred Bueno (Brazilija)) in Turnerjevo (Avstralija). • Vodstvo belgijskega nogometnega kluba Bastogne se poslužuje posebne vrste dopinga svojih igralcev. Če na tekmah na doma- čem igrišču poberejo na vstopnini več kot 12.500 frankov, je na višku vsak od igralcev udeležen z 2 in pol odstotka. Predsednik kluba pravi, da je polet igralcev močno v vzponu od trenutka, ko so vpeljali to nagrajevanje po učinku. 0 V alzaškem mestecu Abreschiler je prišlo do zanimivega zapleta. Stranski sodnik je kritiziral glavnega zaradi nekega offsida. Od besed sta oba moža v črnem prišla k dejanjem. Stranski sodnik je trdno zgrabil svojo zastavico in udariT glavnega. Bojevitega arbitra so doživljenjsko diskvalificirali, redno sodišče pa mu je odmerilo pogojno zaporno kazen. • Vedno večje število nočnih tekem je pričelo vzpodbujati nogometne kibice v Zahodni Nemčiji k novi zabavi: prižiganju raket na stadionu. Nedavno je VfB Stuttgart opozoril svoje gledalce, da bodo vse ljubitelje ognjemetov, ki se bodo pojavili na stadionu, zakonsko preganjali. Gledalci so to opozorilo pozdravili z bučnim odobravanjem, saj je vsaj večini jasno, da lahko pride do hudih nesreč. • Da ne bo pomote, ko boste pozimi prebirali poročila o smd' čarskih tekmovanjih, še posebej pa na olimpijskih igrah v Inn5' brucku: znani avstrijski smučarki Marianne Jahn in Erika Netze* sta se poročili in bosta v bodoče nastopali kot Marianne Nutt iD Erika Bickel. • Po »zgodovinski« tekmi Anglija—ostali svet so mnogi n*^ TV gledalci precej negativno ocenjevali rezervnega vratarja »ostal*' ka« sveta, Jugoslovana Milutina Šoškiča. Zanimive pa so ocen® nekaterih znanih očividcev. Nekdanji angleški reprezentant, seda* športni komentator, Bernard Joy pravi: »Oba vratarja sta bila naJ' boljša v ekipi FIFA.« Tajnik nizozemske nogometne zveze BrtinZ; »Najbolj so mi ugajali Greaves in oba vratarja ekipe FIFA.« ^ druge strani pa je enotno mnenje vseh strokovnjakov, da bi br®* Jašina že v prvem delu igre vodili z 1:0 ali 2:0. ® Zahodnonemški prvak v metu krogle, Dieter Urbach, bo Pre' vzel kondicijski trening nogometašev Munchna 1860. Urbach je sa*n tudi navdušen nogometaš in bo s svojim atletskim znanjem lahk° krepko koristil »levom«, kot pravijo miinchenski ekipi. 3 novembra 1983 3»©i jr r 5 BODIMO OBJEKTIVNI! S . Sem ljubitelj rokometne ! igre, vaš redni bralec in vas • prosim za sledeče pojasnilo: Kdo je odgovoren za red in ; disciplino na igrišču, gostujoča i ali domača vrsta in kakšne so S posledice, za organizatorja, če ! gledalci vdere j o na igrišče? J Menim, da je treba v takšnem » primeru zapreti igrišče. Ali za S ljubljanski klub to ne velja? S Še to: po čigavi krivdi ni bila ! odigrana tekma med ženskima ; vrstama Branik : Mladost, ki • bi morala že drugič biti 23. 10. 5 v Kranju, čeprav so se igralke ! Branika pojavile v določenem S času na igrišču. Tekma bo to-S rej tretjič. Kdo bo odgovarjal ; za stroške in kateri klub jih 5 bo plačal? Ali se vam ne zdi S tov. urednik, da v višjih foru-i mih rokometa ni nekaj zdra- • vega? R. G. Maribor, Kettejeva 28 Kaže, da so mnoge kritike S ha račun republiške rokomet-S ne zveze upravičene. Res je, v ; našem rokometu ni vse prav. ! ZAČETEK HOKEJSKEGA PRVENSTVA Prosim vas, če mi poveste, 5 kdaj se začne prvenstvo v ho-! keju na ledu in obenem obja-! vite spored tekem. S Franc Makovec, V. P. 7713 Dubrovnik Letošnje državno prvenstvo ! se začne 20. novembra in se bo S končalo 4. marca. Vmes bo pr-S venstvo prekinjeno zaradi na-S stopa naše reprezentance na ; olimpijskih igrah v Innsbruc-■ ku. Sporeda na tem_ mestu ne ; moremo objaviti, ker je pre- • obširen za naš omenjeni pro-! štor. Objavili ga bomo na dru-i gem mestu in ob drugi pri-J ložnosti. RAD BI IMEL RUSKO ŠPORTNO REVIJO Morda se vam bo čudno zde- • lo, da se tolikokrat oglašam. ; Toda, za takšno dopisovanje ! imam izredno veselje. Rad bi ! vam povedal, da sem zvesti S zbiralec revij in fotografij in i sem sklenil, da se z vami pi-; smeno pogovorim. Naročil bi • rad kakšno rusko revijo, pač S zato, ker spoštujem dosežke i svetovnoznanih športnikov. | Istega mnenja je tudi sošolka 1 Lidija Pšenica, ki jo poznate \ po njenih uspelih smučarskih • tekmah. Upam, da naju boste ! Zadovoljili in nama svetovali, S kam naj se obrneva. S tem bi tudi izpopolnila svoje znanje ruskega jezika. Jože Makovec, Vajenski dom, Kranj : ■ Vso tujo literaturo, tudi športno, posreduje Državna založba Slovenije, Inozemski oddelek, Ljubljana, Mestrii_ trg 26. Ce hočete naročiti takšno ali drugačno revijo iz Sovjetske zveze, bi bilo prav, da se takoj ?brnete na ta naslov in verjetno vam bodo lahko postregli. NEOBJEKTIVNO SOJENJE Ogledal sem si nogometno tekmo Olimpija : Istra in reči moram, da sem bil razočaran nad sodnikom Frankovičem. Tudi tekmo Maribor : Bora c Je vodil zagrebški sodnik Gru-škovnjak in kolikor mi je znano, tudi v Mariboru niso bili zadovoljni s sojenjem. Zanima me, ali kdo in kako ocenjuje sodnika na igrišču, ki lahko z osebnim presojanjem izmaliči tekmo in ali je takšen sodnik Po končani tekmi kaj kaznovan? r. K. Grosuplje Na vsaki tekmi ko gre za točke, prisostvujeta tudi delegat NZJ in kontrolni sodnik, ki ocenjuje delo in sojenje sodnika na tekmi. Po končani tekmi oba sestavita poročilo, merodajni forumi pa ukrepajo. Kakšni so ukrepi, tokrat ne moremo na široko razpravljati, j vemo pa, da sodniška organi-i 2acija tako v posameznih re-S Publikah kot osrednja v Beo-> gradu no takšnih ocenah se-* stavi seznam kvalitetnih, manj 5 kvalitetnih in slabih sodnikov S m jih temu primerno določa za S različna srečanja. ALI GREDO ALPSKI SMUČARJI V CERVINIJ O? Veliko je bilo govorjenja o S tem, da ni sredstev za special-j hi trening na snegu za naše i smučarje v Cerviniji. Zanima Š me, ali je to vprašanje rešeno J in ali bodo alpski smučarji le I ^i »nabirat kilometre« ob » Vzpenjači ob Cerviniji. R. M. Kranj j Kakor smo zvedeli so me- • todajni našli sredstva za tre- • ning alpincev v Italiji. Tako 5 »odo naši alpinci le prišli do S Prepotrebnega treninga ob S yzpenjači in pravem okolju, ki • Je podobno Innsbrucku. Rezervirano za bralce PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI 1964 REPREZENTANCA IMA PREDNOST Tudi hokejska reprezentanca naj se udeležuje svetovnih manifestacij - Vso skrb klubu, toda reprezentanca ima določeno prednost - Funkcionarji Hokejske zveze Jugoslavije o pripravah izbranega moštva - V reprezentanci le najboljši, zato so odprta vrata vsem igralcem Sklenjeno je bilo, da se bodo jugoslovanski hokejisti udeležili olimpijskih iger v Innsbrucku. To je pametna odločitev in obenem prava stimulacija za vse. ki se trudijo, da bi naš hokej prerastel sedanji okvir povprečja. Ne smemo pozabiti uspehov na zadnjem svetovnem prvenstvu, ki dokazujejo, da so Jugoslovani lahko nadarjeni tudi za to športno zvrst, ki bo ob dobrih pogojih lahko pre- senetljivo napredovala. Treba je sestaviti reprezentanco tako, da bo čimbolj homogena in da bodo igralci psihično in fizično pripravljeni za velike napore olimpijskega turnirja. K temu delu je Osrednja zveza za hokej na ledu pristopila že leta 1961..in vse do danes po točnem določenem načrtu izpolnjuje dobro pretehtano in pametno zamisel. Za kaj gre? V reprezentanci hočemo igralce, ki bodo disciplinirani, vsestransko telesno in ki bodo tudi tehnično plat igre izpopolnili do skrajnih meja naše zmogljivosti. Po zaslugi odličnih Jeseničanov, ki že deset let trenirajo ob pomoči tujih strokovnjakov na umetni ledeni ploskvi, se je naš hokej v zadnjem času razvil in izoblikoval v takšno celoto, da so bili na zadnjem svetovnem prvenstvu presenečeni tudi tuji strokovnjaki. Ni dvoma, da Jeseničani vodijo jugoslovanski hokej, ga vsestransko oblikujejo in mu obenem dajejo svojstven pečat. Pri tem pa ne gre prezreti, da se tudi v drugih mestih kot v Ljubljani, v Zagrebu in deloma v Beogradu za hokej vneti entuziasti prav tako trudijo zgraditi trdne temelje hokejski igri, ki mora prej ali slej prebiti obroč povprečja in stopiti odločno proti evropskemu kvalitetnemu vrhu. To so dejstva, ki jih ne moremo zanikati in ki tudi opravičujejo smele odločitve našega osrednjega hokejskega foruma, ki ima en sam smoter, čim hitreje in čimbolj množično in kvalitetno razširiti hokejsko igro v državi. Te dni je precej govora o tem, kako se naši hokejisti pripravljajo in kako bi se morali za olimpijski nastop v Innsbrucku. Na zadnji skupščini HZJ so sklenili , da je treba reprezentanco dobro pripraviti in v te priprave vključiti vse instrumente moderne tehnike hokeja na ledu. Za' trenerja so določili strokovnjaka iz CŠSR Zbyneka Kuno, medtem ko za vse ostale »malenkosti« skrbi zvezni kapetan ing. Tomič. Tehnični štab ima svoj načrt priprav, ki pa po mnenju nekaterih klubskih funkcionarjev, zlasti Jeseničanov, ne ustreza zahtevam matičnih društev in klubov, ki imajo svoja gledišča, svoje naloge in svoje zahteve. Mnenje Jeseničanov je bilo objavljeno v zadnji številki Poleta in o čemer je bilo tudi govora na zadnji tiskovni konferenci, ki jo je sklicala Osrednja zveza za drsanje in hokej na ledu. Poglejmo nekatera mnenja Leopold Krese — predsednik Osrednje zveze: Priprave naše reprezentance morajo biti načrtne. Vključiti je treba čim več mladih igralcev iz raznih klubov, ki imajo pogoje za hiter napredek. Državna reprezentanca naj bo pomlajena, seveda pa naj takoj povem, da so vrata vsem odprta in le najboljši bodo prejeli legitimacijo za Innsbruck. Hokeju se obetajo lepši časi. Za zdaj imamo 4 umetna drsališča, v naslednjih dveh, treh letih pa bomo imeli še nekaj ledenih ploskev. Za vsako ceno moramo poskrbeti za disciplino, ki je bila večkrat precej zrahljana. Klubi morajo imeti posluh za takšno delo, čeprav trdim, da je vsa dejavnost v osnovnih organizacijah. Ing. Tomič — zvezni kapetan: Maja 1961 sem si sestavil podroben načrt priprav naše reprezentance. Postopoma uresničujemo te zamisli. Res je, da je delo v klubih osnova, toda zakaj se jezijo Jeseničani, da smo jih te dni odtrgali od njihovega klubskega dela s tem, da smo poklicali njihove najboljše na priprave reprezentance? Zadovoljni bi morali biti, da so bili nekateri njihovi igralci na večdnevnih pripravah na ledu in da imajo za seboj že nekaj težkih tekem, medtem ko so -oni šele te dni uspeli pripraviti umetno ledeno ploskev!? Testiranje kandidatov je pokazalo presenetljive rezultate. Najbolje so pripravljeni Felc, Smolej in Tišler (ta najbolj!), medtem ko za nekatere lahko trdim, da poleti niso delali ničesar. Zdravniški pregled je pokazal, da ima večina slabe zobe, ki jih morajo takoj popraviti! Tudi psihološki testi so presenetljivi. Tako je na primer refleks naših najboljših vratarjev izredno slabo razvit! Trdim, da nam najbolj klubske interese podrediti ciljem državne reprezentance. Tudi v ČSSR delamo tako. V priprave smo vključili naslednja srečanja: nastop proti Rosen-heimu in Ravensburgu (včeraj in danes), moštvu Nemčija B, v Grazu se bo Jugoslavija srečala 1. decembra proti reprezentanci Avstrije, proti koncu decembra — verjetno 24. in 25.,— srečanji z Romunijo, v januarju (18. in m 1964 • Olimpijski bilten Med najvažnejše sklepe zadnjega zasedanja Mednarodnega olimpijskega odbora sodi črtanje odbojke, juda, lokostrelstva in rokometa s sporeda olimpijskih iger v Tokiu. Ustrezne mednarodne federacije so že pričele z uradnimi in neuradnimi protesti proti temu sklepu. Organizatorji letnih iger v Tokiu so določili naslednje cene vstopnicam: otvoritev in zaključek 1,40 do 22,40 dolarja, atletika 1,40 dolarja dnevno, veslanje oz. na prireditev košarke, hokej 1,40 do 5,60 dolarja, boks, nogomet, telovadba, rokoborba in plavanje 1,40 do 8,40 dolarja, kajak, kolesarstvo, sabljanje, moderni peteroboj, vvaterpolo in streljanje od 0,84 do 2,80 dolarja, dviganje uteži in jahanje 0,84 do 5,60 dolarja. Z novosprejetimi nacionaini-mi olimpijskimi komiteji Slonokoščene obale, Jordanije, Malija, Senegala, Libije, Kameruna in Nepala je mednarodna olimpijska organizacija s svojimi 112 člani za eno državo prehitela Združene narode! Avstrijski hokejisti se resno pripravljajo za olimpijske igre. Naloga gostiteljev v Innsbrucku ni lahka: v kvalifikacijski tekmi bi morali premagati Finsko, če bi se hoteli potem boriti v močnejši skupini. Olimpijski^ igram so podredili tudi državno prvenstvo, kjer igrajo v najvišjem razredu letos le Inssbrucker EV, Wiener EV in Klagenfurter AX (samo po 1 inozemec je dovoljen v teh tekmah!) Razen tega prvenstva pa imajo še drugo: tako imenovano prvenstvo umetnih drsališč, kjer ni omejitev za ino-zemce (mimogrede — v Avstriji je trenutno 10 umetnih drsališč). Svetovni rekorder v teku na 200 m, črni Američan Henry Carr, se je poškodoval, ko je za svojo univerzo igral tekmo v ameriškem footballu. To ni prvič, da je moral Carr zaradi svojega »dopolnilnega« športa v bolniško posteljo in strokovnjaki se boje, da bi si z nadaljevanjem te prakse lahko pokvaril celo od- lične možnosti, ki naj bš jih imel na olimpijskih igrah v Tokiu. Po nepotrjenih vesteh se namerava švicarsko mesto . Sion odpovedati kandidaturi za organizacijo zimskih olimpijskih iger v letu 1968. Mednarodni olimpijski komite Je v bodoče prepovedal prebuč-no reklamiranje kandidatur za organiziranje olimpijskih iger in že za zimske igre v Innsbrucku uveljavil to prepoved. Na prihodnjih kongresih bodo delegacije posameznih mest (štele bodo lahko največ 10 ljudi) imele na voljo največ 45 minut, da mednarodnemu olimpijskemu komiteju obrazložijo svojo ponudbo in pogoje. Smučarski tekači — kandidati za sestavo državne reprezentance, so biii od ponedeljka do četrtka na posebnem testiranju v Beogradu. Tam so namreč zdravniško pregledali naše tekače in na osnovi testa bodo merodajni forumi. Olimpijski komite, odločil, ali bodo tudi tekači med olimpijskimi kandidati za igre v Innsbrucku. Trener Hugo Peter iz NDR trenira člane državne reprezentance skupaj z našim trenerjem Gorjancem. Ta strokovnjak za skoke je ugotovil, da ima Jugoslavija mlade in nadarjene skakalec, vendar jim primanjkuje predvsem samozavesti, večjih izkušenj, predvsem pa letenja po zraku. Zato predlaga, da morajo naši skakalci, ki se bodo udeležili znane avstrijsko-nem-ške turneje in olimpiade, že na začetku decembra na trening na 90-metrsko skakalnico. Ce tega treninga ne bodo imeli za seboj, potem dvomi, da bi lahko pokazali vsaj približne rezultate, ki ustrezajo njihovi nadarjenosti. Alpski smučarji so prejeli od SOFK 150.000 lir, zraven pa od drugih ustanov še dodatna devizna sredstva za 12-dnevni trening v Cerviniji. Pet alpincev bo treniralo v Italiji pod vodstvom trenerja Magušarja. 19. 1964) dve tekmi proti Poljski, nato povratna tekma z Nemčijo B v Jugoslaviji v Zagrebu ali Ljubljani in končno od 20. januarja dalje skupne ustreza češka hokejska šola in . ^ » zato moramo poskrbeti, da bodo PriPrave v z-agrebu. Državno češki trenerji, ki trenirajo naša prvenstvo bo pokazalo med moštva, več let zaporedoma na- drugim tudi to, kateri od osta- daljevali začeto delo. Zbynek Kuna, trener državne reprezentance: Vesel sem, da treniram jugoslovansko reprezentanco. Presenečen sem bil Ml ... . rTk ..!.. —J Strokovnjaki trdijo, da je Felc nadpovprečen hokejist lih igralcev lahko računa, da bo vstopil ■ med kandidate za sestavo reprezentance. Misli vseh treh govornikov nad dobro igro v Celovcu, če- odkrivajo naše želje in obenem prav so bile povratne teknrm s zahteve, da bi bila naša repre-\ Ljubljani nekoliko slab- zentanca za Innsbruck homo-se. Podpiram politiko Osrednje zveze, ker menim, da je treba §ena celota. LJUBLJANA (L3) Nogomet: Rezultati nogo- metnega prvenstva NPL: Litija—Proletarec 2:2, Svobodo (Duplica)—Domžale 3:2, Svoboda (Klsovec)-TVD Mengeš 2:2, Rudar-Kočevje 1:2, Bela Krajina-Slavija 1:3, Sava-Kamnik 5:0. Po IX. kolu vodi Bratstvo s 14 točkami, sledi Svoboda (Duplica) 14, Litija 12, Sava 11, Ilirija in Rudar po 10 točk, Slavija 10, Domžale in Kamnik 9, Proletarec, Kočevje in Mengeš 6, Svoboda (Kisovec) 5 in Bela Krajina 3 točke Mladinci so igrali takole: Litija-Proletarec 1:4, Svoboda (Duplica)—Domžale 2:4, Svoboda (Kisovec)—TVD Mengeš 2:4, Rudar-Ilirija 3:2, Kočevje-Bratstvo 2:4, Bela Krajina-Slavija 0:3, Sava—Kamnik 0:2. Vodi Bratstvo s 16 točkami, sledi Kočevje, Slavija in Proletarec po 14 točk itd. V. L razredu pa so člani igrali takole: Slovan II-Usnjar 2:1, Dob-Medvode 1:3, tekma Enotnost—Jarše ni bila odigrana. Prav tako nismo sprejeli poročila s tekme Rakek-Elan. Izven konkurence vodi Slovan II s 1 točkami, ki je v tem prvenstvu dosegel vse možne točke, sledijo Medvode, ki imajo 11 točk, Jarše in Rakek po 8, Usnjar in Elan po 7 točk itd. Pionirji pa so igrali takole: Olimpija I-Olimpija II 5:0, Slovan II-Slavjia 0:3, Svoboda-Slo-van I 1:2, Ljubljana-Sava 3:0 p. f., pionirski prvak je postala Olimpija I. Osvojila je 28 točk. Sledijo Svoboda in Ljubljana po 24, Slovan I in Ilirija po 15 točk ter Slavija 14, Slovan II 8, Olimpija II S in Sava s točke. SLOVENJGRADEC (TV) Atletika: ESS je priredila v okvirju Športnega dneva tekmovanje v atletiki. Približno 200 dijakov se je zbralo na stadionu, kjer so tekmovali' v teku na 100 m, v skoku v višino in daljino, dijakinje so se pomerile v teku na 60 m ter v skoku v višino in daljino. Sah: Na rednem brzoturnlrju za mesec oktober je zmagal Majerič. Nogomet: V zadnjem kolu prvenstva I. razreda MNP je Korotan premagal Slovenj Gradec s 6:0. Rokomet: Pionirji Partizana Slo-venjgradec so premagali B moštvo Fužinarja z 21:1, A moštvo Pužinar-ja pa s 14:1, AJDOVŠČINA (MT) Rokomet: V VII. kolu primorske conske lige so Igrali takole: Partizan Rudar, Idrija-IAT, Umag 21:22, Partizan Piran—Partizan Buje 3:13, Ajdovščina-Partlzan Izola 20:13, Nova Gorica-Partizan Koper 15:14. Na lestvici vodita Partizan Piran in IAT Umag z 10 točkami, pred Aj- dovščino in Novo Gorico 9, Partizanom Koper in Izolo 6, Pantizan Rudarjem Idrija 3, Partizanom Buje 1 ter Vipavo, ki nima točke. Nogomet: V zadnjem kolu nogometnega prvenstva severne primorske cone so igrali takole: Tolmin-Postojna 5:2, Rudar Idrija-Primorje Ajdovščina 3:5, Adrija Miren-Vipa- v e nij e va 1:2. Prvo na lestvici je Primorje z 10 točkami pred Tolminom 9, itd. Med tema moštvoma morajo še odigrati tekmo, ki bo odločala o jesenskem prvaku. VELENJE Atletika: Na občinskem prvenstvu v krosu za pionirje je nastopilo nad 80 pionirjev iz Šmartna ob Papj, Velenja in Šoštanja. Med pionirji je bil najboljši Mraz, med pionirkami Vrabičeva. V Velenju se je pomerilo v krosu kar 140 mladincev in mladink rudarskega šolskega centra. Pri mladincih je bil najboljši Verdev, pri mladinkah pa Imporl. MURSKA SOBOTA (FM) Rokomet: V zadnjem kolu medobčinske rokometne lige za članice so doseženi naslednji rezultati: Beltinci :Slog‘a 6:6, ŠZD:ESS 5:7, Mura:Grafičar 5:0, Nafta :Elan 5:1. Prvo mesto v jesenskem delu tekmovanja je zasluženo pripadlo lanskem prvaku ESS, ki je tudi tokrat zanesljivo zmagala brez poraza. Končna razvrstitev ekip po jesenskem delu tekmovanja: ESS 13, Beltinci in Sloga 9, Grafičar in SZD po 7, Nafta 5, Elan 4 ter Mura 2 točki. Nogomet: V predzadnjem kolu " Pomurske nogometne lige so bili zabeleženi naslednji rezultanti: Bakovci:Rakičan 2:1, Ša-lovci:Pušča 1:0, Sobota B:Tur-nišče 3:0, Gradbenik:Brazda 8:1, Puconci:Veržej 1:2. Po predzadnjem kolu vodi na tabeli Gradbenik pred Bakovcami, oba imata po 12 točk. Sledijo: Turnišče 11, Rakičan, Brazda, Puconci in Veržej po 6, Pušča 3 ter SalOv-ci 2. Sobota B pa ima 12 točk. V predzadnjem kolu Pomurske mladinske nogometne lige so biii doseženi sledeči izidi: SalovcirGrafičar 0:4, Beltinci :Nafta 1:0 in Sobota B Turnišče 8:1. Na tabeli vodi Sobota B z 10 točkami pred Veržejem in Nafto, ki imata po 9 točk. Sledijo: Grafičar 8, Beltinci 7, itd. Kros: Na jesenskem krosu dijakov in dijakinj SŠTV v Murski Soboti je nastopilo 60 tekmovalcev. Med dijaki .je na 1500 m dolgi ' pro^i zmagal Potočnik e časom 4:38.0 nred Ma- ričnjakom 4:41,0 in Bertalaničem 4:43,0. Pri dijakinjah pa je bila najboljša Bacova, ki je na 800 m dolgi progi dosegla čas 3:27.0 pred Puconjovo 3:30,0 in Stajnkov© 3:34,0 itd. LENDAVA (FM) Namizni tenis: Stro- kovni odbor za namizni tenis pri OBZTK Lendava je preteklo nedeljo organiziral v Lendavi namiznoteniški turnir elfcip in posameznikov. Turnirja se je udeležilo skupno 9 ekip in 52 posameznikov. Med ekipami je zmagal Dijaški dom iz M Sobote, ki je v finalni tekmi premagal Muro prav tako iz M. Sobote z rezultatom 5:0. Tretje oz. četrto mesto pa je pripadlo Lendavi oz. Poletu iz M. Sobote. Ekipa Dijaškega doma je za osvojeno prvo mesto prejela pokai v trajno last od ObZTK Lendava. V tekmovanju posameznikov Je bil najboljši domačin Stefan Klemenčič, ki je v finalu odpravil Zižeka (D. dom) z 2:0. V borbi za tretje mesto na je Un-ger premagal Vido z 2:1. V prijateljskem pionirskem dvoboju v namiznem tenisu so pionirji Poleta iz M. Sobote premagali pionirje iz Lendave z rezultatom 9:0. V VI. kolu občinske nogometne lige M. Sobota sta bila dosežena naslednja izida: Dokle-žovje:Moravci 5:4 in Tišina Križevci 10:0. Na tabeli vodi Bogojina pred Tišino, oba z 8 točkami. Sledijo Moravci 7, Dokležov-.ie 5 itd. PISMA WW><* nismo krili najnujnejših potreb. r,ynes primanjkuje še najmanj 350 Jišje in visoko kvalificiranih strokovnjakov ter 6000 trenerjev. Slovenski tekmovalci dosegajo v *»an]ih letih od 2» do 32 odstotkov ^eh državnih prvenstev, približno '&k pa Je tudi odstotek državnih re-Ptezentantov iz Slovenije. Uspehe “eležimo tudi v mednarodnem me-fuu z osvojitvijo naslovov svetovnih !? evropskih prvakov. Res je, da ta kvaliteta v veliki mera ni odraz sit (Ohega zaledja članstva in selekcija »temveč so ti uspehi rezultat po ooključju odkritih talentov. „ Po kongresu smo iskali različna P°ta za redno financiranje telesne kulture, stanje se v tej smeri po-Jauvija, saj dobiva telesna kultura '?dno vidnejše mesto v proračunih občinskih, okrajnih in republiških otganov. Po podatkih Zavoda SR , oveni j o za statistiko, je višina "cdstev za telesnokulturno dejavnost zadnja leta rasla takole: 1060 _ k}70,000.000 din, leta 1061— 1.758,000.000 2‘b ,leta 1962 - 1.769,000.000. Kaže, “o je bilo sredstev v letu 1963 še morda celo nad 2 milijardi. Sredstva niso majhna, toda zaradi nenačrtnega in nesistematičnega vla-?®nla smo dosegli manjše uspehe, ,k°t bi jih sicer lahko. Dosedanje 'skušnje Hažejo, da Je treba pri fi-»Obciranju telesne kulture iskati re-'•tve predvsem v formiranju skla* v?,v za telesno kulturo m večji mo-"‘•ižaciji lastnih dohodkov. - «e in še bi lahko naštevali po-Jktbe, ki kažejo naše uspehe, hkra. OLIMPIJA ! CBVENA ZVEZDA 140:86 (65:36) OLIMPIJA: Bassin 15, Jelnikar 7, Deranastia 33, Edselt 6, Daneu 39, Logar 28, Potočnik 12, Povž, Tavčar, MUller. CRVENA ZVEZDA: Pavlovič 4, Todorovič 2, Todosljevlč 14, Cvetkovič 23, Matič 5, Vicentič 18, Skulič 3, Kontič 13, Lučič 4. SODNIKA: Mahovijlč in Prelo-govolč iz Zagreba. Igrišče Slovana, gledalcev okoli 1000. Ljubljana, 3. nov. — Tudi v današnji odločilni tekmi za drugo mesto v zvezni ligi je pričela Olimpija v svoji standardni petorki. Tako smo najprej videli na igrišču Dermastlo, Jelnikarja, Logarja, Daneua in Bassina. Kljub temu, da je bilo igrišče mokro in zatorej sploz-ko, sta obe moštvi predvsem pa Olimpija narekovali zelo hitro igro. Po začetnih nesporazumih je peterka Olimpije kaj kmalu uredila svoje vrste In vedno bolj večala razliko v svojo korist. Tembolj ko se je bližal zaključek prvega dela igre, tembolj e je igrala Olimpija. Ob številnih menjavah domačinov je gostom očitno pošla tudi sapa in kazalo je že, da bo Crvena zveza doživela v. Ljubljani v zadnji tekmi zvezne lige katastrofalen poraz. V nadaljevanju pa se je podobna na igrišču v prvih minutah žal nekoliko spremenila. Olimpija Je za trenutek popustila, kar je spretno izkoristila Crvena zvezda in znižala razliko. Po minuti odmora pa so se igralci Olimpije odločili Za pressing, kar se je izkazalo kot zelo dohra taktika. Crvena zvezda je namreč nekaj minut igrala povsem zbegano, kar je zadostovalo, da so domači košarkarji zvišali razliko na 40 točk. Ko je v findšu moral zaradi 5 osebnih napak zapustiti igrišče tudi danes odlični Daneu, to ni zmedlo igralce Olimpije. V nekaj hitrih zaporednih akcijah so sicer po nepotrebnem zapravili nekaj žog, vendar so nato ponovno uredili svoje vrste in povsem nadigrali goste iz Beograda. Razumljivo, da je bila glavna naloga igralcev Olimpije nasuti nasprotniku Čim več košev. Zato je bilo treba igrati po določenem načrtu, predvsem pa hitro, z bliskovitimi protinapadi ,kar je po navadi glavno orožje Olimpije. Ta taktika se je Olimpiji v glavnem posrečila in zato nič čudnega, če so Beograjčani doživeli tako visok poraz. Ob takšni igri pa je seveda ne- Objavi Smučarski klub Enotnost *. Pa tudi slabosti, ki J m r.biprej odpraviti. Posvet v Beogra-sicer ne bo rešil vseh proble-temveč bo to le tribuna izme-2i®ve izkušeni in napotkov za bo-delo. Reševanje problemov :?‘aja v naših rokah. Vsa naša pri-»Jafvanja bodo morala biti v bodo-Polj usmerjena v osnovne orga-?'*scije in občinske zveze za teles-kulturo, torej tja, kjer so ključni "Oblemi, kjer se dnevno srečujejo “ težavaml in kjer jm lahko tudi "aJnltreje jn najbolje rešujemo. AVGUST LIKOVNIK ipehe, ih bo treba obvešča, da imajo tekmovalci v alpskih disciplinah kondicijske treninge vsak torek in četrtek od 10. do 21. ure v telovadnici Doma Ljudske milice v Kotnikovi ulici. Atletski klub Ljubljana obvešča vse svoje člane, da se začnejo zimski treningi v nedeljo 3. novembra po naslednjem vrstnem redu: pio-, nirji, pionirke in mladinke vsak ponedeljek In petek od 18, do 20. ure v osnovni šoli Zvonka Runka, Gasilska 17 in vsak torek in četrtek od 18. do 20. ure v osnovni šoli Hinka Smrekarja, Ljubeljska 2. Člani in* mladinci vsak torek in petek od 19. do 21. ure v Vajeniški šoli Titova 98 in vsi ostali člani vsak ponedeljek, sredo in Četrtek od 15. do 17. ter v sredo in nedeljo od 10. do 12, ure na stadionu v Šiški. mogoče paziti na lastni koš, saj je bilo vse osredotočeno v nasprotnikov koš. Olimpija Je v zadnji tekmi odlično opravila svojo nalogo. Takoj po končani tekmi so igralci še vsi oznojeni in utrujeni, nestrpno pričakovali poročil iz Zadra in Beograda, kjer so bila odločilna srečanja in neposredni tekmeci Olimpije za drugo mesto, M. V. REZULTATI 1 ZADNJEGA KOLA: Lokomotiva : Proleter 57:34 (38:26) Partizan : Zastava 132:44 (65:27) Zadar : Beograd 100:88 (54:31) Radnički : Željezničar 67:76 (27:42) Nova atletska rekorda Ljubljana, 3. nov. Na zadnjih atletskih mitingih v preteklem tednu so dosegli mladinci »Ljubljane« nova slovenska rekorda na 4 X 200 m in 4 X 800 m v postavi Umek-Hainz-Kastelic-Sedej. Člani so v štafeti 3 X 1800 m in balkanski štafeti (800 X 400 X 200 X 100) obakrat le za 9 desetink zgrešili državna rekorda. Omeniti moramo še Kovača, ki je na 3000 m z ovirami dosegel čas 8:55.8. Po mnenju njegovega trenerja Janeza Gabrška ima Kovač v tej disciplini Vsekakor več možnosti kot na 1500 m. * Rezultati: mlajši mladinci: 4 X 200 Umek, Halnz, Sedej 1:35.2, 4 X 800 m Kastelic-Umek-Kainz-Sedej 8:19.2, 300 m z ovirami Virant 43.8, Pregelj 44.5, 1000 m Z ovirami Hainz 2:53.5, Virant 2:58.1, Jugoslavija : ČSSR 2:1 (1:1) (mladinci) Zagreb, 3. nov. — V predtekmi današnjega mednarodnega srečanja v Zagrebu sta se pomerili mladinski reprezentanci Jugoslavije in CSSR. Že v prvih minutah so imeli naši mladino! nekaj Izrednih priložnosti, ki pa jih niso uspeli izkoristiti. V 13. minuti pa so naši mladino! veliko terensko premoč izrazili tudi z zadetkom. Po lepi akciji po desni strani je dobil žogo prosti Milič, ki Je s točnim strelom potresel Petročekovo mrežo. Gostje so še v isti minuti nepričakovano izenačili. Hnizdo je izkoristil nesporazum naših obrambnih igralcev in potresel našo mrežo. Vse do konca prvega polčasa sta imeli obe reprezentanc; še več priložnosti, ki pa se, vse ostale neizkoriščene, zmagoviti gol je za naše mladince dosegel v 54. minuti Stojanovič. Po tem golu je igra postala zelo groba in sodnik je moral celo izključiti desno krilo gostov Hnizdo. Vse do konca tekme so Imeli naši mladinci veliko premoč na Igrišču, ki pa je nikakor niso znali izkoristiti. JUGOSLAVIJA: Djukovič, Zem-ko, Grujič, Puljčan, Točkov, Mitič, Pavič, Stojanovič, Kunc, Milič (Hol-cer), Djajič. CSSR: Petraček, Tener, Solin, Mutkovič, Stloukal, Slšolak, Hnizdo, Katar, Fišer, Križak, Kopecki. STRELCI: Milič v 13. minuti in Stojanovič v 54. minuti za Jugoslavijo ter Hnizdo v 13. minuti za CSSR Sarajevo : željezničar 3:2 (1:0) Že, da ni izpolnil svoje taktične naloge, kajti po vstopu Melida se je na igrišču res marsikaj spremenilo. Vse linije jugoslovanske reprezentance so začele kar nenadoma odlično delovati in žoga je šla z noge na nogo,, vsi igralci z modrimi majicami so postali v trenutku gibčni in hitri in igra se je odvijala preko odlično razpoloženih kril Samar-djida in Skoblarja. Perušid, Me-lid in Sekularac so delili uporabne žoge izrazitim strelcem Sko-blarju, Zambati in Samardjicu, tako da smo gledali pravo predstavo modernega in učinkovitega nogometa. Učinkovitega zato, ker lahko že sedaj napišemo, da so gostje kar skakali od veselja, ker so doživeli tako skromen poraz. Jugoslovanski napadalci so namreč samo v drugem delu igre poleg dveh golov kar trikrat zadeli vratnico, nekajkrat je že kar neverjetna sreča spremljala čehoslovaškega vratarja, nekaj strelov pa je šlo tik mimo vratnic v out. Ni pretirano, če rečemo, da so bili gostje po dveh golih, ki so jih prejeli v dveh minutah, zreli za poraz s petimi, šestimi goli razlike. Kdo je bil najboljši? Prijatelji nogometa si vedno znova in znova zastavljajo 'to vprašanje, pa naj gre za srečanje reprezentanc ali klubov. Tudi danes smo slišali nič koliko takih vprašanj, vendar so b\li odgovori drug drugemu zelo podobni. Splošna ocena je, da so bili najboljši nogometaši v jugoslovanski enajsterici Samar-djič, Perušid in Belin. Samardjič je delil tako uporabne žoge s svojimi značilnimi »centri«, da so ga njegovi soigralci komaj dohajali pri strelih na- vrata. Njegova zasluga je tudi prvi gol. Perušič, ki je danes za svoj 25. nastop prejel prizpanje Nogometne zveze Jugoslavije in seveda tudi vseh gledalcev na stadionu, Je bil brezkompromisen razdiralec mlačnih akcij gostov, mnogokrat pa je delil zelo uporabne žoge svojim soigralcem in se nekajkrat znašel tudi v 16-me-trskem prostoru gostov. Belin, najmlajši v jugoslovanski reprezentanci in obenem tudi debu- -tant v modrem dresu z grbom, je tako dobro opravil svojo nalogo na mestu desnega branilca, da niso bile zastonj pripombe, da je ta komaj 21-letni nogometaš šel po poti svojih dveh starejših bratov, ki sta bila, kot vemo, odlična nogometaša. Ne bomo se posebno čudili, če si je mladi Belin z današnjo igro priboril stalno mesto v državni nogometni reprezentanci. V najstorici, ki je danes igrala proti vice šampionu sveta CSSR, je bilo tudi nekaj slabih mest. Braun je bil skupaj s 3o~ škičem precej nezanesljiv, srednji napadalec Kovačevič pa se nikakor ni mogel vključiti v dinamično igro svojih soigralcev v napadu. Sekularac in Zambata sta igrala povprečno, pri čemer naj dodamo, da je Sekularac z nekaj vragolijami ob koncu srečanja, ko je bila zmaga že zago-tovljna, pokazal svoje nogometno znanje. Njegova zasluga pa je tudi drugi gol, ko je podal idealno žogo Skoblarju. O poljski sodniški trojki lahko zapišemo, da smo jo komaj opazili na igrišču in to je zanje brez dvoma dobra ocena. Vlado Žlajpah Izjave po tekmi: Dr. Jira, zvezni trener: »Jugoslovani so bili boljši in njihova telesna vzdržljivost Je bila boljša kot pri naših igralcih. Prvi gol smo prejeli precej nespretno. Najbolj sta ugajala Zambata in Perušič.« Kvašniak: »Mislim, da bi bil neodločen rezultat najbolj pravičen po prikazani igri.« Kouba: »Jugoslovani so se hoteli oddolžiti za poraz v Čilu In to se Jim Je povsem posrečilo. Skoda, da nismo uspeli obdržati isti tempo kot v prvem delu Igre.« Masopust: »Mislim, da so mladi jugoslovanski nogometaši, ki so zamenjali starejše tovariše — mislim na Jusufija in Galiča — še nekoliko slabši od svojih starejših tovarišev, toda čez leto ali dve, bodo postali evropske velesile.« Popluhar: »Zaslužena zmaga boljšega tekmeca! Nismo vzdr-Žan « Banasiuk (glavni sodnik): »Zmaga Jugoslovanov je popolnoma zaslužena. Prvi polčas ni bil kdo ve kako kvaliteten, zato pa je bil drugi del toliko bolj zanimiv. Predvsem Je ugajal Sekularac.« Lovrič — selektor reprezentance: »Zaslužena zmaga kolektivne igre. Izredno dobro so igrali vsi naši nogometaši v drugem polčasu, ko so prikazali hitre akcije in igrali zelo enostavno. Za zmago so vsi zaslužni, posebej ne bom nikogar pohvalil.« Čirič, zvezni trener: »Zmaga je zaslužena. Igra ni bila kdo ve kako kvalitetna. V drugem polčasu Je Melič vnesel več življenja v igro. Od naših sta mi najbolj ugajala Samardjič in Perušič, pri gostih pa Ku-Čera.« Perušič, kapetan moštva: »Prvi polčas je bil izredno slab. Cehi pa so bili nekoliko boljši, V drugem delu smo pokazali, kako je treba igrati.« Belin: »zadovoljen sem s svojim prvim nastopom v reprezentanci.« Od prve do devetdesete minute Stadion v Maksimiru danes ni bil povsem zaseden. Med gledalci pa je bilo precej takšnih, ki so se po prvem polčasu kesali, da so prišli na mednarodno nogometno srečanje Jugoslavija : CSSR, saj je bilo tisto, kar so videli, zares slab nogomet. Več kot zadovoljni pa so bili lahko gledalci ob zaključku tekme, saj je naša reprezentanca pokazala v drugem delu odlično igro. Cehi — drugi na svetu — so bili posebno v zadnjih minutah nasprotnik, za katerega lahko rečemo, da je igral podrejeno vlogo. Poglejmo na kratko najvažnejše dogodke na današnjem meddržavnem srečanju. 1. min. Začetni udarec imajo Jugoslovani. Prve poteze so prinesle malo zanimivega. 3. min. Jugoslovani so dosegli prvi kot, vendar je bil vratar gostov na mestu. 8. min. Naša beležnica bi skoraj ostala prazna. Tako malo zanimivo je bilo v prvih minutah današnje srečanje. Cehi so igrali s kratkimi pasovi, naši izbrani nogometaši pa se nikakor niso znašli. 12. min. Sekularac je podal Ssmardžiču, ta pa je z glavo streljal tik nad vratnico. 16. min, »Seki« ugovarja sodniku in ta dosodi prosti strel proti Jugoslovanom. Skoblar j? lepo prodrl po levem krilu, podal na sredino igrišča pred vrat*. Samardžič pa je bil za stre’ ?; glavo prekratek. 21. min. Radakovič se je znašel na robu 16-metrskega prostora gostov in poskušal s strelom na vrata. Žoga se je odbila od obrambe in že so bili v napadu Cehi. Radakoviča seveda ni bilo v obrambi. Nedeljske športne brzojavke MARIBOR »., Na lestvici najuspešnejših *a<2etw V°ai 2len'ier (Brava) s 67 Nogomet — Rezultati nedeljske- li~, K°la mariborsko-murskosoboške Nsfi 0lstrlca i Drava 1:2, Beltinci : m, Grafičar : Mejnik 2:1, Če J K°vinar 0:1, Branik : Ra-Tekma med Grafičarjem In ugono, ki ge je končala neodlo- čeno l:l, Je bila registrirana s 3:0 za Grafičarja, ker je prt Radgoni nastopu kaznovani Igralec. Lestvica: Kovinar 14, Branik (tekma manj) 13, Nafta 8, Fužlnar, Grafičar In Beltinci po o, Drava In Ojstrica po 7, Rače 3, Mejnik 2 In Radgona 0. Kolesarstvo — Kolesarji Branika so na 78 km dolgi progi Maribor— Radlje—Maribor izvedli klubsko mladinsko prvenstvo, na katerem Je nastopilo 8 tekmovalcev. Rezultati: 1. Pavlinič 2:21,15, 2. Kampuš 2:21,33, 3. Gaber 2:21,34, 4. Kekec 2:21,50 Itd. Judo — 2 uspešnega gostovanja po Avstriji so se vrnili najboljši mariborski judoisti. Med 9 ekipami so Mariborčani v postavi 2nidaršič, Kramer, Hauptman, Mithans, Go-vedlč in Bavec (kot gost) zasedli odlično 2. mesto. Med posamezniki Je bil daleč najboljši 2nidaršič, kateremu so organizatorji po zaključku tekmovanja v Knittelfeldu podelili zlato kolajno kot najboljšemu judoistu med St udeleženci iz treh držav. KAMNIK (MW) — ODBOJKA. Na okrajnem mladinskem prvenstvu v odbojki so zmagali pri mladincih in mladinkah Kamničani. Mladinci so premagali OK Bežigrad (prej Te-grad) iz Ljubljane. Drugi so odbojkarji iz Črnuč, ki so prav tako dvakrat zmagali in enkrat Izgubili. Tretja je Ljubljana. Tekme so bile borbene in zanimive, tehnično znanje najboljših ekip pa na zadovoljivi višini. V ženski konkurenci razen Kamnlčank ni bilo nobene ekipe. CELJE (K. J.) Tu Je bil letošnji zadnji atletski miting, na katerem so bili dosežni nekateri odlični rezultati. Tako Je Vivod že devetič preskočil dva metra, dosegel pa Je višino 202. Lešek je s palico preskočil 470 cm, Lubejeva pa je dosegla osebni rekord v skoku v višini s 150 cm, na 60 m pa je tekla 7.7 sekund. Ostali rezultati — 60 m ženske: Cede 8.1. daljina: Lubej 555 cm, disk: Kastelic 34.26, moški — krogla: Plkula 15.32 m, disk: Plkula 42.30, 400 m: Važlč 53.8. Okrajnega prvenstva v namiznem tenisu se Je udeležilo 37 članov, 22 mladincev In 14 pionirjev iz osmih društev celjskega okraja. Zmagovalci pa so bili pionirji: Poznič (Ce), mladinci: Mikeln (Žalec), člani: Jazbec (Ce), pionirke: Čretnik (Ce), mladinke: Gorjup (Slov. Konjice), članice: Gorjup (Sl. Konjice). Okrajna prvaka v odbojki sta postala pri moških Šempeter, pri ženskah Brestanica. Od 17 prijavljenih ekip je prišlo na tekmovanje 5 moških, od treh Ženskih ekip pa samo ena ekipa. V moški konkurenci Je zmagal Šempeter pred Braslovčami in Partizanom Celje, pri ženskah pa so zmagale odbojkarice Brestanice brez borbe. V štajerski rokometni ligi Je Partizan iz Celja premagal Nafto s 26:15 (12:«'- 22. min. Napadalec gostov Mašek Je prodrl po desnem krilu, preigral najprej Brauna in se znašel tik pred Soškičem. Naš vratar Je s padom pod noge rešil situacijo. 26. min. Samardžič Je odlično prodrl po desnem krilu, čeprav obrambni igralci gostov tekmujejo kdo bo napravil težji prekršek nad njim. Kljub temu je lepo podal na sredo, vendar je ostala akcija neizkoriščena. 28. min. Pospihal je ušel Perušiču in lepo podal na sredino, vendar je Belin v zadnjem trenutku odvrnil nevarnost. 32. min. Kombinacija Kova-čevič-Sekularac-Kovačevič ni prinesla uspeha, saj je slednji zapravil priložnost, ker je zelo slabo streljal na vrata. 34. min. Kučera je preigral tri naše obrambne igralce, vendar akcija ni prinesla uspeha. 35. mm. Gledalci so postajali nezadovoljni in z žvižganjem dajali duška svoje nevolji. 36. min. Skoblar je prodrl po sredini igrišča, vendar je bil obrambni igralec gostov hitrejši in je podal žogo vratarju. Skoblar je startal na vratarja in napravil prekršek nad njim. Gledalci so spet izražali nezadovoljstvo nad igro naše reprezentance in skandirali Lamza, Lamza. 40. min. Melič je slekel trenerko in se pričel ogrevati ob robu igrišča. 41. min. Radakovič je odšel z igrišča, v igro pa je vstopil Melič. •ič. laift, Samardžič je spet lepo podal ne sredino igrišča, vendar so obrambni igralci žogo odbili do Šekularca, ta pa je 16 m od vrat okleval in spet j>) bila priložnost neizkoriščena. 44. min. Masopust je lepo podal Kučeri, ta je z desne strani streljal in Soškič je precej nespretno odbil žogo v kot. 46. min. Začetni udarec v drugem delu so imeli Cehi. Pričetek je obetal živahnejšo tekmo. 48. min. Samardžič je lepo prodrl po desnem krilu, podal na sredino pred vrata, vendar je žogo ^ratar odbil do Seku-larca, ta pa je streljal čez vrata. 52. min. Sekularac je odbil žogo na sredino igrišča, jo lepo podal na krilo Samardžiču. ta pa ni okleval in je streljal pred vrata, kjer je žogo prestregel Zambata z glavo in jo poslal mimo vratarja v mrežo. 54. min. 35 m od vrat gostov je Perušič lepo podal žogo Še-kularcu, ta pa naprej Skoblarju, ki je s premetenim udarcem ukanil vratarja gostov in rezultat je bil 2:0. Gledalci so pričeli z bučnim navijanjem prepričani, da so danes gostje »zreli« za temeljit poraz. 56. min. Tudi gostje so nekoliko uredili svoje vrste in izvedb nekaj napadov. Naša obramba je imela v tem delu igre precej dela. 58. min. S kakšnih 16 m je Melič streljal visoko žogo čez vrata. Skoda, saj je bila priložnost lepa. 61. min. Obrambni igralec gostov Novak je moral z roko zaustaviti žogo, da je preprečil nevarno situacijo. 64. min. Zambata je preigral branilca gostov in je z zadnjimi močmi streljal na vrata. Žoga je zletela čez presenečenega vratarja in žal zadela le vratnico... 65. min. Samardžič je s krila lepo streljal pred vrata, na žogo je startal vratar, vendar mu je spodrsnilo in je žogo le odbil do Zambate, ki pa je preveč okleval ... 76. min. Pospihal je sam prodrl pred Soškiča, vendar je ta uspel žogo odbiti. 80. min. Perušič je dobil žogo na sredini igrišča, jo lepo podal Seklju, ta mu jo je vrnil in obrambni igralci so z zadnjimi močmi uspeli odbiti žogo v kot. 81. min. Naši so spet zaigrali nekoliko živahneje. Kovačevič je streljal čez presenečenega vratarja, vendar se je tokrat že drugič zatresla le vratnica. 84. min. Skoblar se je s kakšnih 20 m odločil za oster strel* žoga se je — tokrat že tretjič — odbila od vratnice do Kovačevič*, te. pa jo je z glavo poslal tik nad vratnico. 88. sni e. Naši reprezentanti so pokazali pravo ekshibicijo nogometa. Sekularac in drugi ta-korekoč niso dovolili gostom do žoge in gledalci so jih navduše* no pozdravljali. 89. min. Skoblar je prodrl po levem krilu, s strani streljal na vrata mimo vratarja, vendar se je žoga po gol črta odkotalil« mimo vrat. 90. min. Zaključek tekme, gledalci pa navdušeno pozdravljajo zasluženo zmago naših nogometašev. Marjan Gogala Športna napoved 1. Jugoslavija : CSSR <2:0) 2. Jugoslavija : CSSR (mlad.) (2:1) 12. Padova : Palermo (170) 13. Napoli : Lecco (0:0) 14. Venezia : Alessandria (1:0) 15. Udinese : Catanzaro (1:1) PALAČA ŠPORTOV — SPOMENIK ARHITEKTURE Mimogrede smo omenili obe novi športni palači — Gymnasiuma v bližini olimpijske vasi. Na naši sliki vidimo maketo večje palače športov, ki bo dolga približno 130 m in je predvsem pokrito kopališče, ki pa se lahko spremeni tudi v tekmovalni prostor za kak drug šport. Organizatorji olimpijskih iger so nameravali pripraviti v tem objektu tekmovanje v judu, vendar je bilo to medtem črtano s sporeda olimpijskih iger, tako da bo National Gymnasium tokrat služil le plavalcem in skakalcem v vodo. Palača bo edinstvena po svoji obliki, ki jo predvsem karakterizira takoimenovana viseča streha iz jekla. Kadar bo objekt prirejen za plavanje bo lahko sprejel 13.246 gledalcev, če pa bodo areno spremenili za tekmovanje v judo, bo lahko prisotnih 16.246 gledalcev. Pristopi za gledalce so urejeni tako, da se bodo tribune lahko izredno hitro polnile in praznile. 7, deli na obeh objektih so pričeli januarja letos, gradnja pa bo končana kak mesec pred olimpijskimi igrami. Manjša palača, kjer bodo tekmovali v košarki (sicer pa izven olimpiskih iger tudi v boksu) bo sprejela približno 4000 gledalcev pri košarki in 5500 pri boksu. Oba objekta so projektirali arhitekti Tange, Tsuboi in Inoue. Tudi manjši objekt ima »visečo« streho, ki pa je v tem primeru pritrjena na en nosilec, medtem ko sta pri večji palači dva. MESTO ŠPORTNIH OBJEKTOV OLIMPIJSKA OKOLICA PRESTOLNICE Del olimpijskih tekmovanj pa so tudi pripravili precej daleč zunaj Tokia. Na našem posnetku vidimo zaliv Enoshima, kjer bodo tekmovanja v jadranju. 55 km je zaliv odaljen od glavnega mesta. V to skupino olimpijskih aren štejemo še: 145 kilometrov oddaljeni Karui-zawa z jahalnimi tekmovanji, 32 oz. 22 km oddaljeni strelišči Tokorozawa in Asa-ka, 17 km oddaljeno veslaško progo Toda, nadalje jezero Sagami (58 km) s kajakaškimi tekmovanji, pa še nogometni igrišči Mitsuzawa (33 kilometrov) in Omiya (37 kilometrov). MEKKA TELOVADCEV Tokyo Metropolitan Gym-nasium (na sliki pogled v notranjost) bo tekmovalno prizorišče za tekme v vajah na orodju. Ta objekt so zgra- dili leta 1956 in lahko sprejme 7000 gledalcev. Pravijo, da je odlično pripravljen za vrsto športnih panog, kakor tudi za razne druge prireditve, ker ga razen specialnega poda odlikuje tudi ze- lo dobra akustika. Ta športna palača je v neposredni bližini olimpijskega stadiona in dosedanjega pokritega bazena kot lahko vidimo na sliki celotnega športnega parka Meiji. Velikim olimpijskim igram v Rimu bodo sledile od 10. oktobra do 24. oktobra 1964 še večje v Tokiu. Kaže, da bodo Japonci kot organi' zatorji podrli vrsto olimpijskih rekordov. Od rekorda v vloženih sred' sivih pa tja do tega, da se bodo športniki merili praktično skoraj iZ' ključno na novih objektih, ki so deloma tudi ponos arhitekture, pa do desetine kilometrov novih cest, do novih parkov in naselij, zgrajenih za ali zaradi olimpijskih iger. V krajši slikovni reportaži bomo pO' skušali predstaviti vsaj del tega, kar pripravlja japonsko glavno me-sto čez manj kot leto dni 30.000 obiskovalcem iz tujine in več tisočerf športnikov in športnih funkcionarjev z vsega sveta. V prihodnjih me' secih pa bomo imeli še dovolj priložnosti, da vas seznanimo z oster limi prizorišči olimpijskih borb v Tokiu in njegovi okolici ter vsend ostalimi olimpijskim novicami. ZELENJE IN STADIONI SREDI TOKIA Vse olimpijske športne naprave japonskega glavnega mesta bi lahko razdelili po njihovi legi na štiri skupine. Središče olimpijskega dogajanja bo slej ko prej olimpijski park Meiji v sredini Tokia, ki je prava zelena oaza v puščavi betona. Na naši sliki vidimo ves ta kompleks in njegovo okolico. Na desni je veliki stadion, ki so ga povečali posebej za olimpijske igre tako, da bo lahko sprejel približno 72.000 gledalcev. Na tem moderno urejenem stadionu bodo svečanosti otvoritve in zaključka iger, vsa atletska tekmovanja, finalna nogometna tekma in Velika nagrada v preskakovanju ovir. Stadion je bil zgrajen marca 1958, lani pa so začeli dograjevati nove prostore za gledalce. Baterije reflektorjev omogočajo tudi nočna tekmovanja. V notranjosti, se pravi pod tribunami, so vsi pomožni prostori, med ostalim tudi 150 prenočišč za športnike. V neposredni bližini glavnega stadiona (na naši sliki spredaj) sta dva zaprta objekta: Tokyo Metropolitan Gymnasmm, doslej največja športna dvorana (spredaj levo) in veliko pokrito kopali- šče (na sliki desno od velike dvorane). Na naši sliki ne vidimo dveh objektov, ki sodita tudi v olimpijski park Meiji — obeh novih športnih palač ali Gymnasiumov, kakor jih angleško imenujejo Japonci. Več o teh objektih ob eni naslednjih slik. V isti kompleks sredi Tokia (čeprav 3 km proč) sodi še tudi palača Shibuya, ki je še v gradnji in bo služila za olimpijsko ' tekmovanje v dviganju uteži, ter olimpijska vas. Naslednji kompleks, še vedno v Tokiu, vendar nekoliko odmaknjen od sredi-, šča je športni park Koma-zawa s stadionom za 20.000 gledalcev, kjer bodo nekatere tekme olimpijskega nogometnega turnirja, dvorana za rokoborbo (4000 gledalcev), igrišče za hokej na travi in prostor za tekmovanja v jahanju. Ta kompleks je oddaljen od olimpijskega stadiona približno 7 km. V samem Tokiu so še objekti za tekmovanje v sabljanju (dvorana Waseda), kolesarstvu (velodrom) in, pa dvorana Karakuen, ki se lahko spreminja iz objekta za zimske športe z umetno ledeno ploskvijo, v objekt za razne druge športe. Med olimpijskimi igrami ga bodo uporabili za tekmovanja v boksu.