Čeprav j e T r s t en j ak dobro poznal Borovnjakovo delo, posebno kot nabož- nega pisatel ja , zelo pravi lno ocen ju j e njegovo delo, ko piše: »Važnost Borovnjakovega de lovanja j e bol j ku l turna . Vnemal je svoje to- variše, osobito mla j še duhovnike, da bi bili verni svojemu mater inemu jeziku. Sam je stal vedno kot skala in se ni nikoli p remakni l od svojega prepr ičan ja , če tudi so se zaganjal i v a n j z vso besnost jo strastni Madžari. V današn j ih po- litičnih razmerah na Ogrskem so taki možje edina opora. A na jveč j ega pri- znan ja in hvaležnega spoštovanja dolžni smo mu za to, da se j e potezal za naš slovenski pravopis. Borovnjak j e zagovar ja l misel, da se je ogrskim Slovencem v pisavi približevati kn j iževnemu jeziku slovenskemu, in se naposled z nami združiti. Kar je mogel, j e storil v tem oziru.«32 Leta 1913 j e Jožef Klekl s tarejš i končno tudi dosegel, da j e p rekmursk i ka- toliški tisk spre je l slovenski črkopis. loan Škafar Radl je ob Dravi 11 KRITIKAM PRAVOPISA, PRAVOREČJA IN OBLIKOSLOVJA V SSKJ V n a d a l j e v a n j u kr i t ike obravnava Toporišič pravorečne probleme.1 Ta del k r i t ike j e m a n j odklonilen kot pravopisni. Glavni n jegov očitek ve l ja prav- zaprav odsotnosti osnovnih pravorečnih določitev. Slovar namreč ne da j e osnovnih pravorečnih pravil , ampak samo posebnosti, ki so vezane na posa- mezne besede. Tu spet nastopi problem, ki se je pojavi l že pri pravopisu, ali spada jo v slovar tega lipa vsa pravi la ali mora uporabnik s lovar ja najosnov- nejše stvari poznati oziroma si j ih poiskati v slovnici. Za prakso je seveda jasno, da mora uporabnik na josnovne j še znan je slovenščine že imeti, sa j v na- sprotnem pr imeru enojezičnega s lovar ja ne more uporabl ja t i . Če npr. ne ve, kot suponira Toporišič, kako se p rebere črka a, potem seveda tudi ne bo znal p rebra t i tistega stavka, k j e r bo opis tega b r an j a . Teoret ično vzeto se je tu tež je odločiti, čeprav j e t reba spet opozoriti, da s lovar j i tega tipa. kot je SSKJ, takih podatkov navadno nimajo . Vedno smo bili tudi nava j en i misliti, da za 32 T r s t en jak , Borovnjak , str. 160. 1 G le j SRL 19, 1971, sir. 222—229. Na prvi del Toporišičeve kr i t ike sem od- govar j a l pod istim naslovom v SRL 19, 1971, str. 433—462. — Črkarska pravda, ki jo je sprožila rev i ja Avto, ko je začela pisati imena avtomobilov tako kot v hrvaški izdaji , in o ka te re začetku sem poročal v SRL 19, 1971, str. 446. op. 48a, se j e medtem nada l jeva la in končala s ponovno uvedbo originalne pisave za znamke avtomobilov. P rim. še Avto št. 13, 21. jul . 1971, in št. 16, 4. avg. 1971 (v št. 16 j e o b j a v l j e n a anketa in v n j e j je ob jav l jen tudi neavtoriziran po« govor s prof. Bajcein in sodelavci z Inšt i tuta za slovenski jezik SAZU, med ka- terimi sem bil tudi jaz — toda ta pogovor je zelo netočno reproduciraii , več- kra t so povezani iztrgani stavki ali besede od različnih l judi in izgovorjeni v drugačnih zvezah, zaradi česar je prišlo do številnih napak, neka te re stvari pu so tudi dodane). Nato se je prenes la polemika v Delo, k j e r sta nastopila J. Dular kot zagovornik fonetične pisave (31. jul . 1971, 14. avg. 1971, 28. avg. 1971) ter S. Jarc kot n j e n nasprotnik (7. avg. 1971, 21. avg. 1971). Kako je do te reforme in n jenega propada prišlo, je pojasni l jezikovni urednik revi je Avto A. Papier v Delu 11. sept. 1971. Proti fonetični pisavi avtomobilskih znamk se j e pozneje izjavil tudi še J. Gradišnik v TT 8. dee. 1971. poda tke o j ez iku p o t r e b u j e m o slovnico in s lovar ; po Topor iš ičevem konceptu pa bi zadoščal že s lovar sam. Toda tudi če bi v s lova r ju bilo napisano, da j e a s r e d n j i nizki samoglasnik , bi to še ne bilo dovol j , da bi kdo, k i o slovenščini nič ne ve, zadel p ravo ba rvo našega a. P rav tako npr . pri r ne bi bilo dovo l j povedat i , da j e r a lveolarno- - jezični v ib ran t , kot misli Toporišič, s a j t a k o j za tem nastopi problem, kol iko v ib rac i j ima. Vseh takih s tvar i pa ni mogoče d a j a t i v uvodu s lovar ja , čeprav bi n e k a j več. kot j e zda j , morda lahko bilo. V g lavnem u redn i škem odboru ter v pravopisni in p ravorečn i komis i j i j e p rev lada lo m n e n j e , da n a j s lovar osnovnih pravopisnih , p ravorečn ih in obli- koslovnih poda tkov ne daje. kot jih večinoma ne da je jo tu j i slovarji . Jaz sani bi bi l tista osnovna pravi la , ki niso že k a r na splošno znana in včasih v d rug ih p r i ročn ik ih tudi ne dovo l j j a sno (ali celo napačno) fo rmul i r ana , v e n d a r l e dal v s a j v zelo skrčeni obliki . Tako sem npr . p red laga l namesto s e d a n j e g a s t avka : »Izgovor besed se r a v n a po pisavi, le da j e t r eba upoš teva t i osnovna p rav i l a 0 izgovoru v. zvočnikov in izglasnih zvenečih soglasnikov ter o as imi lac i j ah so- glasnikov po zvenečnosti« (§ 175). n a s l e d n j e : »Izgovor besed se r avna po pisavi, pr i čemer j e t r eba upoštevat i osnovna p rav i l a : o se i zgova r j a na koncu besede in pred »oglasnikom kot ц (pred r lahko tudi kot v, pred zlogotvornim r = [эг] pa kot p red samoglasnikom kot v), na zače tku (kadar se ne veže na p r e j š n j o besedo) in med soglasniki lahko tudi kot и (npr. vse, predvsem). Nezvočniki ter џ na začetku ali med soglasniki se po zvenečnost i p r i l agod i jo s ledečemu nezvoč- niku. Zapisani zveneči izglasni nezvočniki se o b r a v n a v a j o kot nezveneči (ra- zen v p rok l i t ikah in če so zlogotvorni . npr . bz). Zvočnik za zvočnikom (razen 1 j in nj) se na koncu besede, ali če mu sledi soglasnik, i zgovar ja zlogotvorno (film. birmski)* razen če je prvi zvočnik dvoglasniški / (j) ali ц. če pa je prvi zvočnik zlogotvorni r (npr. črn. črn. črnski), je drugi lahko zlogotvoren ali ne. Kadar je prvi zvočnik dvoglasniški џ, se ta lahko izgovarja nezlogotvorno ali zlogotvorno, (j. kot џ ali и (npr. ftiol), le v dvoglasniku оџ le kot џ (npr. poln). Poleg izgovora -эу je dvojnica z -it (npr. rekel). Ta osnovna pravi la tudi v ogla- tem oklepa ju niso u p o š t e v a n a . . . « . Na podoben način sem imel p r ip rav l j ene take s t rn jene in fo rmac i j e še za nekatere druge stvari, ki jih kri t izira Toporišič (npr. o izgovoru zlogotvornega r. o kvaliteti k ra tk ih e in o ipd.). Za nekatere stvari, o katerih se vprašu je Toporišič, kot npr . kako beremo Ij in nj v položaju pred samoglasnikom, ali dvoglasno ali enoglasno, pa j e tudi iz s e d a n j e formu- laci je . da se izgovor r avna po pisavi, razvidno, k a k o j ih j e t r eba brat i .3 V kr i t ik i Toporiš ič zlasti podrobno o b r a v n a v a izgovor pri besedah na -lec. Analiza izgovora je po nepotrebnem zakomplie i rana , ker so vkl jučeni v kate- gorizacijo problematični besedotvorni principi.4 Izgovor f-a pa se opira na be- - Kot a l t e rna t ivno možnost sem predvidel , da bi se v neka t e r i h pozici jah lahko izgovar ja l tudi nezlogotvorno (da bi bi la dub le ta za rad i p r e j š n j i h predpisov) . 3 Samo pri Hrvat ih Iii l ahko prišlo do n e r a z u m e v a n j a , k e r pri n j i h d vočrk j i I j in nj z aznamuje ta en glas. 4 Besede kot gverilec, drugošolec, čmikalec ipd. ima za izpridevniške izpe- l janke. kur ni povsem gotovo in jasno, sa j gverilec lahko i zva jamo iz član gve- rile, drugošolec iz učenec druge šole (rir/.reda) in ne samo iz član gverilske orga- nizacije. drugošolski učenec. sedo, iz katere je izpeljanka, ne glede na to, kako to izpeljavo pojmujemo. Principi za izgovor /-a so namreč naslednji : Če se pri podstavi na -l ta l v besedah, iz katerih so izpeljanke, ne izgovarja kot џ — bodisi da ni v izglasju ali se v izglasju izgovarja kot / — potem se izgovarja tudi v izpeljankah samo le (drugošolec, brezdelec, buialec (Butale), gimnazialec, bulec, ementalec (Em- mental) itd.). Isto velja tudi za priponi -ka in -ce (drugošolka, bogomolka, bodalce, dekelce). Torej imajo izgovor le (oz. Ik) vse izpeljanke iz samostalnikov na -la. -lo, iz glagolov s podstavo na I in od tistih samostalnikov in pridevnikov na -/, pri katerih se končni -1 (gen. pl. seveda tu ni štet) izgovarja kot -/.5 Pri izpeljankah iz samostalnikov in pridevnikov na -L pri katerih je na koncu možen izgovor z џ. pa se ravna po njih tudi v izpeljankah, vendar se za stopnjo približa izgovoru /: pri izpeljankah iz besed, ki imajo v izglasju samo џ. je načeloma цс tü<,i ali le (debelec, črnikalec, goleč), izjemoma pri redkih ali knjižnih tudi obrnjeno (celec), pri izpel jankah iz besed z dubletnim izgo- vorom v izglasju pa je načeloma izgovor le na prvem mestu z dubleto цс (dolec) ali pri redkih ali knjižnih že tudi brez dublete (delec). Beseda rilec je primer zase. Tu ne čutimo izpeljave iz rilo; tudi zelo redka ekspresivna tvorba iz lovskega žargona dolgorilec ni občutena kot izpeljanka iz pridevnika dolgoril. sicer bi jo izgovarjali z le. ampak jo v našem jezikovnem občutku vežemo direktno na rilec (prim. npr. tudi dolgokljun). Doorilec pa je seveda izpeljanka na -lec iz glagola dvorili in jo je Toporišič pomotoma povezal z rilec oz. dolgorilec. Pri izglagolskih izpeljankah s priponskim obrazilom -lec je Toporišič ugo- tovil, da slovar določa 6 načinov izgovora. Pri -lec to sicer ne drži, je pa res šest načinov, če upoštevamo še -lka. Edini primer, ki ga navaja za izgovor samo 1 pri priponi -lec (dulec"), ne spada sem.7 Pri vseh izglagolskih izpeljankah z obrazilom -lec je torej (vsaj pri primerili v prvi knjigi slovarja) možen izgovor џс. pri enih je bolj pogosten, pri drugih manj . Slovar, ki je na prvem mestu informativen, je skušal z različnimi oznakami izgovora približno pokazati, kako se / v teh primerili izgovarja. Nihče ne pričakuje, da si bo kdo za vsak primer posebej zapomnil, ali ima v slovarju označen izgovor z џ. џ tudi I. и in /. I in Ц. I tudi (,'. saj jih celo Toporišič niti prepisal ni pravilno (pri delojemalec ni v slovarju џс tudi le, ampak џс m le, pri čitalec ne џс tudi le. ampak le in pri blažilec ne lс in lic. ampak le tudi џс). Nikakor pa informativni slovar ne more zapisati, da je izgovor pri bralec, gledalec, čitalec, elektrooarilec, gasilec enak, čeprav je res. da je občutek za izgovor 1-й v takih primerih precej nesta- bilen in pri posameznih l judeh lahko precej različen ter da bi bili «gotovo delni premiki med posameznimi skupinami, če bi določala izgovor druga komisija in bi se upoštevali drugi informator j i . Jaz sam sem zagovar ja l stališče, da bi bile v s lovar ju pri izglagolskih izpel jankah lia -lec povsod dublete in va r i i t an je le s Kot redkejšo dubleto z izgovorom џ pa imajo neka te re takt- izpel janke, ki jih v naši jezikovni zavesti težko povežemo z osnovno besedo, ampak imamo pri n j ih občutek, kot da bi bile izglagolske, pu čeprav takega glagola ni. Taki pr imeri v s lovar ju so: gnetilec, godalec. gorilec. " Ze Pleteršnik ima posebej napisano opozorilo, da se tu I ne izgovarja kot I. 7 Verjetno je tvorjen iz dulo. Iz glagola (luti ne more biti (prim, piti — pi- vec), če bi bil iz duliti, bi pa spadal v pre jšnjo skupino z / od podstavo. v kva l i f i c i r an ju obeh možnosti . Podobno tudi pri -Ika, le da bi bil tu le izgovor z I pri primerili , ki po pomenski kategori j i us t rezajo izpe l jankam na -Inik. P r av tako sem z a g o v a r j a l stališče, da se dovoli izgovor l pri vseli izpe l jankah na -Inik. -Iniea (tudi pri imenih za s tara orodja , pri ka ter ih bi bila dubleta z џ). Toda končno je obveljalo, da ne gremo na tolikšno sprostitev. Nepotrebno pa je Toporišičevo vpraševanje , če se pri pr imer ih kot gledalka, bralka res govori samo цк. če je anke ta to pokazala , ko vendar oba veva, da lahko t ako j zberemo skupino anket i rancev, ki bo govorila p rav vse pr imere samo z / (tudi pri -lec),8 ali pa drugo skupino, ki bo govorila tudi samo gostilna, kopalnica ipd. Za slo- var j e upoš tevano n e k a k š n o p o v p r e č j e ; in kol ikor sem le mogel, sem upošteval izgovor l judi , ki so brez p redsodkov glede posameznih spornih problemov. P rav bi dal Toporišiču v tem, da j e izgovor ц pogos tne jš i pri de lu joč ih osebah (ali nosilcih s tan ja ) kot pri imenih za o rod je . Imena za o r o d j e l ahko bo l j n a s l a n j a m o na p r idevn ike (drobilec •*- drobilni stroj), kot za izpel janke na -Ika omenja že Toporišič. Toda to ločevanje n ikakor ni vedno tako ostro, da bi mogli vsa gesla, ki pomeni jo človeka in napravo, stroj, ločiti na dvoje, kot je npr . v s lovarju po tem principu ločeno drsalka »ženska, ki se drsa« z izgovorom Ik in цк in drsalka p r iprava za drsanje« z izgovorom /. D r u g a č e nakaza t i t ako s tvar pa v s lovar ju s k o r a j ni mogoče. Tu bi se ustavil še ob nas l edn j i Toporiš ičevi pr ipombi v o k l e p a j u : »Ob t e j pr i l ik i n a j omenim še pravopisni s p o d r s l j a j , ki ga j e po vse j v e r j e t n o s t i rodilo n a g n j e n j e pisati venda r l e rajš i več besed na -vec kot na -lec: namesto glocla- uec. hrkavec in dremaoec v pomenu tisti, ki vrši to in to dejanje« bi bilo p rav pisati glodalec, hrkalec, dremalec. Tako so slovarniki pravi lno prenesli med be- sede na -lec prvotno nas tavl jeno besedo čaraoec. Tu je šel Toporišič spet predaleč. Po njegovem pravilu lahko prav vse samo- stalnike na-Dec, ki imajo ob sebi glagol, spremenimo na -lec. Kot dremalec »tisti, ki drema . hrkalec tisti, ki lirka« lahko zahtevamo tudi bahalec »tisti, ki se balia«, begalec tisti, ki bega, večkra t pobegne«, brbralec »tisti, ki brbra«, cme- ralec tisti, ki se cmera«, cmerikalec tisti, ki se cmerika«, frfralec »tisti, ki 1'rft'u«. godrnjalec tisti, ki godrnja . hohnjalec listi, ki liohnja«, jezikalec »tisti, ki jezika . kujalec listi, ki se kuja«. še palec tisti, ki šepa« itd. Toda kot je bahavec tudi tisti, ki je bahav, ki se bahavo obnaša«, je tudi dremavec tudi tisti, ki je dremuv, ki se dremavo obnaša in kot je hohnjavec tudi »tisti, ki hohnjuvo govori«, je tudi hrkavec tudi (isti. ki je l i rkav. ki o d d a j a l i rkave gla- sove« ipd. In dok le r po naši t rad ic i j i p išemo tiste samosta lnike , ki j ih l ahko nas lonimo na p r idevn ike na -av, z v. je t reba pisati dremavec. hrkavec. Topo- rišič tudi ni opazil, da hrkavec in dremavec tudi akcentsko nista združl j iva s samostalniki na -alec: hrkavec in dremavec ne more ta biti pisana z / (pripona -alec je naglašena). Tudi drugi pomen v s lovar ju pr i dremaoec i zk l juču je pi- savo z I. " Lahko pa tudi tako, ki bo govorila samo / tudi v pr imer ih kot pol, volna ipd., da o pr imer ih kot popolnoma, žal. poli. kolk ipd. niti ne govorim. Opozoril bi še. da je prvotni To poriši če v predlog (ki ga je pripravil za gesla od a—d) predvideval celo m a n j düblet z izgovorom I, kot jih ima slovar zdaj . Samo iz- govor и je predlagal seveda tudi pri bralka. P r i z n a m pa Toporiš iču, da ima p r a v pri besedi glodalec. Pisati bi jo bilo bol je z /. Y našem jezikovnem občutku je ne moremo več vezati na pr idevnik glodav. Vendar je zaradi odloka predsedstva SAZU, ki je ci t iran v s lovar ju v § 172. in zaradi stališč nekater ih članov pravopisne komisi je ostalo v s lovar ju glodavec. kot je bilo v SP 1950 in v SP 1935. Jaz sem predlagal celo izločitev pr idevnika glodav. ki i tak p rak t ično ni več živ.9 iz s lovarja , da bi bilo formalno ustreženo pravi lu , ki predvideva pisavo -avec pri samostalnikih, ki ima jo ob sebi še pr idevnik na -ao. Pr i tem pravi lu pa bi bilo tudi sicer t reba bol j poudar i t i to. da pridevnik na -av vpl iva na pisavo -avec le tedaj , če samostalnik tudi po- mensko l ahko izva jamo iz pr idevnika . V tem smislu je beseda gugaoec iz SI' 1955 in 1950 v s lovar ju razdel jena na dve gesli: gugaoec kdor gugavo hodi« in gugalec »kdor se guga (na gugalnici)«. V nada l j evan ju kr i t ike ob ravnava Toporišič samostalnike na -Inik. Ker ni pr idevnikov na -len z izgovorom џп, p rav i : »Torej lahko p r ičakujemo, da tudi samostalnikov na -ynik ali itnica, ki so vendar izpeljani iz teh pr idevnikov, ne bo. ' . . . J Za sodobni knj ižnojezikovni čut so vse to izpel janke iz pr idevnikov na -len, in ker izgovor цп pr i n j ih ni mogoč, ne more biti niti pri samostalnikih, izpel janih iz njih.« Za besede, ki jih zda j izpel jujemo, to povsem drži. Toda npr . besede kuhalnica ne bo nihče, če jo še dobro pozna, povezoval s pr idevnikom kulialen in jo izvajal iz kuhalna naprava. Beseda, ki j e s t a ra in živi kon t inu - i rano iz časov, ko so še ve l ja l i d rugačn i jez ikovni zakoni , l ahko tudi izol irano ohran i svojo n e k d a n j o podobo.10 Zato pri določenih besedah ni mogoče eno- s tavno l ikvidirat i izgovora -unik, -џтса. O dubletnein izgovoru z l tudi pri ta- kih besedah pa sem svoje stališče omenil že zgoraj . O izgovoru /-a v -hloo je Toporišič ugotovil, da je v s lovar ju predpisan iz- govor џ, če gre za izpel javo iz imen za delujoče osebe s pr iponskiin obrazilom -lec (bralstvo, gledalstoo). On bi še pri t re t jem takem pr imeru (gasilstvo) dal izgovor џ. Drugi primeri na -Istvo so izvedeni iz tak ih besed, ki ima jo že same samo izgovor / (skoraj same tujke) . V s lovar ju niti ni toliko opuščen izgovor џ pri gasilstvo zaradi pomena »dejavnost gasilcev«, a m p a k se na splošno izpe- l janke na -Iski in -Istvo sicer r avna jo po -lec, vendar je izgovor malenkostno približan k / (priin. bratomorilski, delodajalski, gasilski). Toporišič n a d a l j u j e : »Zu konec ne bo nezanimivo pogledati še, kako se pisni / izgovar ja na koncu besede v i inenovalniku ednine moškega ali ženskega spola in pri prislovih na -I. Tak ih samostalnikov je 162, izgovor samo na џ pa je v s lovar ju zapisan le pri 6 (drgal, drhal, čepel, domisel, čebul, fižol), tudi џ pa pri 5 (bokal, globel, del. bil in dol). Bazen pri zelo pogostnem fižol lji tu povsod lahko dovolili tudi izgovor na -/; ka j t i če ima celo pogostni del var iantni izgo- vor -vJ-l, bi ga lahko imela tudi drgal ali čepel ( p r imer j a j kopel).* Povsod bi bilo izgovor na -/ težko dovoliti. Domisel je preveč vezana na misel. Pri do- mačih besedah se namreč izgovor n a -џ še kur drži. Med temi 162 samostalniki , ki jih o m e n j a Toporišič (prav bi bilo okrog 180), so namreč razen t i s t ik ki imajo izgovor na -ц ali tudi na -u, skora j izkl jučno tujke . Pri krit iki zahtevanega iz- * V grad ivu so samo izpisi iz Sovreta in medicinski te rminološki pred log (vendar besede tudi medic inski s lovar nima). 10 Tudi pri p r i devn ik ih na -lan je mogoče dobiti posamezne pr imere z izgo- vorom цп (npr. kupilen). govora z џ pa Toporišič ni upošteval, kako so te besede kval i f ic i rane: čepel je nur. do l en j sko , drgal pa zas ta r . Pr i obliki, ki j e kva l i f i c i r ana kot narečna , d a j e s lovar na rečn i izgovor p r i l ago j en k n j i ž n e m u sistemu in ta način Toporiš ič v n a d a l j e v a n j u k r i t i ke pohvali . Zastarel ih besed pa v d a n a š n j e m k n j i ž n e m je - ziku p r a v z a p r a v ne moremo uporab l j a t i , k e r so m r t v e : če pa hočemo z n j im i jez ik a rha iz i ra t i , potem vzemimo še us t rezen izgovor ( lahko pa»bi se po mo jem m n e n j u od tega odstopilo pri p r imer ih kot bezgalnik, k je r gre za izgovor živega tvornega sufiksa) . Da je pa pri del naveden »variantni izgovor z -u/-U (oz. prav -l/-v) je k l jub pogostnosti te besede razuml j ivo iz tega, da je ta beseda za prece j l judi k n j i ž n a (oz. je pred časom bila knj ižna) , sprejeta iz knj ižnega jezika v na- domestilo za nj ihovo narečno tu jko tal in ta t u j k a je s svojim l še podpi ra la izgovor l-d pri del-, t ako se je pri del močno uveljavil izgovor z -/. Pri prislovih na -mal (dosegamal itd.) se s Toporišičem nikakor ni mogoče sklicevati na to, da so to rodilniki množine, k j e r je izgovor -/ skora j v celoti prodrl . V rod. mu. je izgovor / prodr l zaradi podpore drugih sklonov, to so pa okamenine, pri ka- terih se d ruge oblike ne u p o r a b l j a j o in zato ne morejo vplivati . In spet moram pripomnit i , da so ti prislovi okval i f ic irani kot zustar . (dosega-, dotega-) ali s tar . (doteh-, dosih-, dotistih-), torej niso več živi ali pa ima jo arhaično patino. Je pa res. da je pri crkel in dobrodošel izgovor z џ izpuščen po pomoti.11 Do tu j e Toporiš ič ob ravnava l po n jegovem pozi t ivne lastnosti p ravorečn ih določitev v novem s lovar ju , nato p re ide na negat ivne. Med temi naš teva zlasti odsotnost osnovnih p ravo rečn ih določitev, o čemer sein pa svoje stališče po- vedal že zgodaj , tu bi dodal le še n e k a j po jasn i l k posameznim problemom. Pr i ob ravnav i izgovora izglasnih zvenečih soglasnikov se Topor iš ič spra- šu je , ali j e »ponazori tev izostala zato, k e r se s lovarniki v taki izrecni fo rmu- lacij i niso mogli izreči za n a u k Škrabca . Breznika , Ramovša in Bez la ja (ter Toporišiča) , da v teh p r imer ih govor imo nezvcneči nezvočnik names to zve- nečega, in t ako na t ihem podp i r a jo , m e n d a Šo la r j ev nauk , ki se od 30-ih let širi po naših j ez ikovnih pr i ročn ik ih , da j e n a m r e č d v teh p r imer ih na pol zveneč oz. k o m a j še zveneč. t P r a v z a p r a v j e že iz s e d a n j e f o r m u l a c i j e v s lovar ju mogoče sklepat i , da se zveneči izglasni nezvočniki o b r a v n a v a j o kot nezvcneči . k a j t i v nasp ro tnem pr imeru jih ne bi bilo t r eba omen ja t i kot izjemo. č'c bi bilo miš l j eno samo po- j e i n a n j e zvenečnosti p red pavzo (kot v SP), bi bi lo to za j e to s točko asimi- lacije soglasnikov po zvenečnosti. Ker se v določenih pozici jah (pred samo- glasniki in zvočniki) nezvočniki n u j n o rea l i z i r a jo neasimil i rano, je jasno, da j e stališče SP 1935,12 SP 1950, SP 1962. Ruplovega Slovenskega p r a v o r e č j a 1946. Ss 1956 itd. o na pol zvenečih izglasnih soglasnikili in o pot rebi p r izadeva t i si jih i zgovar ja t i zveneče, nevzdržno.1 3 Tak izgovor je s stališča k n j i ž n e g a j ez ika 11 Mimogrede povedano je prvo var ian to izgovora gesel pod a do d pripravil Toporišič in pri pregledovanju sem pri teh dveh primerili spregledal, da ni do- ločen izgovor z џ. 12 Str. VI: »Izglasni zveneči «oglasniki zgub l ja jo v svojem končnem delu zven: mràz. léd, lirîb, bôg si p r i zadeva j govoriti s končnim -z, -d, -b, -g in po naravi sami p o s t a n e j o ti glasovi na pol zveneči.« 13 Da s lovar res ni p redv ideva l takega izgovora kot dosedan j i pravopis i , se dobro vidi tudi po tem, da določa pri sklopih kot bogoe, boglonaj, bognasoaruj ipd. izgovor -ko-, -kl-, -kil- ipd. neslovenski. Popolnoma nejasno in i je. kako je moglo tako določilo priti v SP 1935, oil koder se je potem razširilo še v druge priročnike, saj je Ramovš, ki je odločal o pravorečju v SP 1955, že leta 1917 (LZ 1917, str. 502) nastopil proti Tominšku, ki je hotel ločiti med izglasnimi zvenečimi in nezvenečimi soglas- niki. In pozneje je v HG 1Г § 100. 119, 254 jasno povedal, da so izglasui soglas- niki izgubili zven in da so zveneči le ozko narečno omejeni. O zapisih in b r an ju tipa i + V sein odgovarjal že v SRL 19. 1971, str. 439 do 445. 'Iu Toporišič ponovno očita novemu slovarju pravorečno diktaturo . ki na j bi uvedel v tem tipu izgovor z zevom. Pravi, da je nastavek takega poj- movanja že v SP 1962. Seveda ni res, da bi šele SSKJ uvedel izgovor s hiatom. SP 1950 o tem ne govori, zato pa še ni rečeno, da je predvideval izgovor j v primerih s pisnim hiatom; prav nasprotno, ker bi bil izgovor z j posebnost nasproti pisni obliki, bi ga moral omenjati , če bi ga predvideval. Jasno pa je npr. povedano, da je v takih primerih tudi v izgovoru liiat. že v Ruplovem Slovenskem pravorečju (str. 52). Toporišič pravi, da je komaj razumljiv tudi konservatizem slovarnikov v označevanju naših tonemov. saj jim je akut rastoča intonaeija«. Tu se skli- cuje predvsem na svoji razpravi iz leta 1967 in 1968. Pripomnil bi. da slovar ne uporabl ja poimenovanja rastoča in padajoča intonaeija. ampak akut i rana in eirkumflekt i rana. Ker se je doslej skora j redno uporabl ja la oznaka rastoča in padajoča intonaeija. je to zaradi lažjega identif iciranja navedeno le enkra t v oklepaju. Sam sein leta 1966 v članku Premene tonemov v oblikoslovnih vzorcih slovenskega knjižnega jeziku (JiS XI 24) pojasnil la način poimeno- vanja z. naslednjimi besedami: Pri toneinskcm nuglaševanju ločimo na na- glašenih vokalih dve intonaciji. ki ju tradicionalno imenujemo rastoča iu pa- dajoča. Ker pa značilnost n junega melodičnega poteka ni samo v tem. da raste ali pada. ampak je večinoma pri prvi padajoče rastoč in pri drugi rastoče padajoč ali pa se nasprot je med n j ima kaže samo v relativni višini, ju je bol je imenovati kar po znakih, s kater ima ju označujemo: akut i rana namesto ra- stoča in e i rkumflekt i rana namesto padajoča.« V uvodu uporabl jena terminologija mislim, da je torej v redu. Res pa je. da je v slovarskem delu slovarja akut razložen kot »grafično znamenje za / . . . / rastočo intonacijo« oz. rastoča intonaeija«, akut irai i izgovoriti rastoče into- niranoc ipd. Toda pri teh razlagah nisem sodeloval jaz, ampak jih je predlagal Toporišič kot terminološki svetovalec za lingvistično terminologijo. V karto- teki Inštituta za slovenski jezik SAZU so npr. taki listki s Toporišičevimi pred- logi za razlage: akut »/.../ 5. znamenje za dolgi, rastoče intoniruni vokal . me- tat onični akut »iz padajoče intonucije premenjeni v rastočo«, akutiran »z ra- stočim toničniin potekom , cirkumfl ek I i ran je izgovorjava s padajočo intonu- cijoc, cirkumflektiran s padajočim toničniin potekom: sin.: potisnjen, padajoče intoniran«, cirkumflektirati I. izgovoriti s padajočo intonacijo, 2. besedi pri- pisati znak za padajočo intonacijo« itd. Med drobnostmi Toporišič navaja : »V S 175 se (z nespretno formulacijo?) izmed zvočnikov izvzema fonem o. Če ne gre zu nespretno formulacijo, to po- meni. da ima SSKJ I argumente, ki rostavrirujo nezvočniški slalus tega foncina / . . . /«. Formulacija v S 175 je nekak povzetek moje prvotne formulacije (glej zgoraj) in je pravzaprav mišljen pri opombi o zvočnikih zlogotvoren ali ne- zlogotvoren izgovor zvočnikov (tipi film. birmski, čro, drl), pri opombi o d pa je mišljena premena о-џ in zato seveda ni v tem nobenega poskusa restavrirati nezvočniški status fonema D. — O primerili iipa drl. nesel glej zgoraj. — Za bridge n a j bi bil napačno zapisan izgovor -dž namesto -č.14 toda v oglatem okle- paju nimamo strogega fonetičnega zapisa, sa j je v uvodu s lovar ja v S 175 po- vedano, da na osnovna pravi la (med temi je naštet tudi izgovor izglasnih zve- nečih soglasnikov) slovar ne opozar ja . Po moji prvotni formulaci j i (glej zgo- raj) pa bi bilo celo izrecno zapisano, da osnovna pravi la tudi v oglatem okle- paju niso upoštevana. V oklepaju tudi niso upoštevane asimilacije, npr. ca- mera obscura \kamera obskura\. Mislim, da tak način ni napačen, saj je s tako zapisanim izgovorom podana tudi že oblika, ki bi bila. če bi se beseda bol j udomačila, p r imerna za poslovenjeno pisavo. — Beseda blues se po podatkih s t rokovnjakov za to glasbo izgovarja s s. — Toporišiču se zdi glede na to. da se zgodovinsko upravičeni polglasnik v drugih ka tegor i jah v s lovar ju prece j ohran ja , p r e u r a n j e n o opuščen (alternativni) izgovor s polglasnikom pri sufiksu -en v položaju za dvema soglasnikoma: tip družben, umstoen. Resnici na l jubo bi tudi on lahko priznal, da v teh pr imerih nihče ne govori več polglasnika, ampak nasprotno zelo pogosto slišimo celo naglašen -én, ki ga pa slovar ni upošteval. Tudi drugod je slovar p rece jk ra t dovolil izgovor z e prim. npr. pri besedah (in njihovih izpeljankah) bebljati. bega niča. bezljati, cefraii, cezeti, cnesti. čebela, čemeren, kar glede na celotno število polglasnikov v korenskih zlogih n ikakor ni ma jhen odstotek. Pa še to: izgovor polglasnika v sufiksu -en v položaju za dvema soglasnikoma je bil opuščen na Toporišičev predlog. (Se bo nadal jevalo) Jakob Hi gier SAZU, Ljub l jana Slovenska slovnica za Italijane Brunu Guijona Slovenci in I tal i jani živijo že 14(H) let kot sosedje na vzhodni i tal i janski meji , ki pa ni ostra črta, ampak obsega več ali man j širok pas. k j e r se oba naroda mešata, pogosto celo v isti družini. Zato je razumljivo, da se hočeta sosednja naroda spoznati, predvsem jezik drug drugega, saj je jezik sredstvo, ki omogoča medsebojno občevanje iu odkr ivan je kul turn ih vrednot. Izobra- ženci narodne manjš ine so po sili razmer dvojezični, zato so kot nalašč po- klicani, da skrbe za medsebojno poznavanje , tudi s pisanjem slovnic lastnega in tu j ega jezika. Slovenski izobraženci iz obmejnega pasu so vedno skrbel i za to, da bi ita- li janski narod seznanili s slovenščino, o tem priča kakih dva jse t slovenskih slovnic, ki so jih napisali za I tal i jane. Na jveč jih je izšlo v Trstu (8), Gorici (3), Vidmu (2), večina torej v obmejnem pasu. 14 Takih primerov je še nekaj več, npr. chartreuse \sartrézj, happy end [hêpi ênd\.