-             O smrti Ivana Stojkoviča            
»dlsvaii Stojkovič, dalmatindkega pomori&ka sin, vozil 3e je oJ prve V^JJJmladosli po morji z Xenadom Stojkoričem, svojiui očetoin, ki je bil ^^** uajboljši poinorščak dalmatinske dežele. Niti sin Itan se nikogar v svojem posla oij ustrašil, da-si je bil zdaj stflprav v trinajstein lutu, a pruii ssojej dobi uie vdik m krep&k, uljnden, fesel in hvaber. Ljnbili so ga ?si, kolikor jili je bilo ua ladiji. Mcj I« ladije popotniki se je nahajal tudi neki trgovec, bogat Franeoz, kateremu j« nedamo Ijila v Noveni OrJeanu ninrla žena, a on se jo vračal zdaj v svojo staio domovino. da bi sorodnikoin izroeil dete, katero nui je bilo ostalo od pokojne žene. To je bila deklica kacjh petih let. bistra in živa, ter videlo se je o piTem pogledu, da francoska kr( teče po nje žilah. Neko jutro so dete na tiheni nitrade svojej pcstUDi, priteče ua patul>o iu hoče poiskali NenaUa Btojkoviča, s kai«rim se je raUo igralo. Ker ga deklica ne najde ortdukaj, stopi k otro^jo predrznostjo ladiji Da roTj, kder se jcj v glavi zvrti, in pade v morje. PtSstuna je otroka naglo pogrežila in pritekla na palubo, kadar je devče lavno v inorje padalo. K« je ženska jela od straba vpiti in klicati ua pomaganje, priteče Nenad Stojkovič, plane T niorje, ujame otroka z lero roko, a z desuo zaplava uazaj k ladiji, na ka-teraj je stalo polno ljudij, ki 90 jedta piiSakofali Cvrstega plavača. Mpj gledalci je bil tudi Fnuicoz, preplajeiii oča te deklice, ki se je idaj tvdno oklepala Neuada StojkoviCa, kateri je plaval, kolikor je najhilreje mogel. A kadar ja bil uže jako blizu Jadije, zavpit je z velikiiu glasom, da ao za-trcpetali vsi gledajoCi. h početka nibčo nij nganil, zakaj vpije, a skoraj so zapazili, kam Stojkovič pogjeduje, iu videli so grozuo ribo, mor^koga volka, bizo plavajočega za Nenadom ; le So uekoliko hipov, iu dobitul bi ga bil. Vse }$ na kidiji zač^lo tekati afaa ter tja in kričali. da bi se morska zver ustrašila; tudi streljali so s p».škainL iu s kanoni. A bilo je zamau ! Zvec jft plavala srojim potem, i'q tolicko, da uže uij zagrabila Keuada StojkoviCa. Zdaj Ivan priliiti drazemu roditelju na pommr. Z dolgim oožem, inOču po-dobnem, ki ga je bil aasel v kapitauo^ej sobici, skoi3i ua palubo ter plane v morje iu se začne boriti z ogi-ozuo zverjo, katerej »jaboma pot zapreei. V tem so Nenadu ?rgli s paiube vrv, katevo 30 niu d?a krati odnesli valOTi, preduo so ga ljudjo potegnili gori. A Slojkovič Ivan se je v teui bojeval, da je tacega boja redko rideti. Kibi je uže h mnozib ran tekla kri, a vcndpr 8e nij hotela opeSati. Jvanu je naposled jelo uestajati nioči, iii segel je po Trv, ki je visela dolu s palube, da bi se k višku vzdignil in otel. A r tem trenotji se vsa krvava zver Ijuto zažene, da jej ne bi uSel plen, skoči po konci, zagrabi Ivaua StojkoTiča po sredi teltssa, potegno ga zopet T raorje in požre pred očmi vseh strmečib gledalcev, ki bi mu bili radi priskočili, aam6 da so niogli. Nenad je bil otato deklico tfdaj uže oddal nje očetu v »Hročaj, kadar je zaslišal straSao vpitje, iu razuinel, kaj se deje zdolaj v morskili valovih. Otrpnil je tw stnl, kakor mrtev, ia potetn se onesvžšiieii zgriizil na tla, Jedva so ga oživili. Skoraj potem je vprašal: nkde ja lvan ?" A zdelo se je, kakor bi se vender spet vsega spiSiaenil, kajti začel je žalovati iu jokati, da ga je bilo uiilo sliSati.   IVaacoski trgovec je vedao
_8S_
- :il poleg njegai ln kadar se je Xenad inalo nteSil.  začel ma govoriti o pla-
;hi,   ker mu je Ijubo dete povrnit iz morja.    A Dalmatinec ga je od stranf
_-le,ial iu vzdehnU : nhvala vam kpa, gospcd moj blagi!   0 plačiln mi ne
, torite.    Bad sen), da je vaš otrok otcit, a Iv»n, veselje moje na z#mlji, t»
i> izgubljen ua vsflej!    Nikoli ga ne bodetu zopet viiiel,   in za tega delj mi
nič nij do vsega blaga. kolikor ga inu zemlja." Ifej tein je bila straana rib»
iri krati oplavala  trgovsko  lattijo,  kakor  Ui so r6gal& človcšk^j   oemoči,  in
[.ot^ni je odSla v debelo morje.                                                              Ivan O.