Xp/J^
=4=
's^^®s*¥S»S5Sjl^
Celo leto
listu : s
. K 10--
STRAŽA
Fai leta
5 —
2-50
četrt leta . .
Mesečno . .
Zunaj Avstrije: ===== Celo leto . , K 15*—
Posamezne številke «	10 vinarjev.
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
UtaraSka ottea
[ca s! = Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11,—12. ure dopold.
Hude borbe na Karpatih.
Busi silijo zopet z veliko močjo čez Karpate na Ogrsko. — Boji na celi érti od Bukovine do izhodne Prusije. — Busko levo krilo ojačeno, — Buška zvijača pred Przemyslom, — Uspehi naše in nemške armade na Busko Poljskem. ~ Hindenburg ogrožuje Varšavo. — Nemci ujeli 136000 Busov. — Črnogorski napadi v Hercegovini odbiti. — V Nemčiji 600.000 ujetih sovražnikov. — Avstrijo in Nemčijo hočejo izstradati. — Hudi nalivi in viharji na
francoskem bojišču. — Dogodki na Japonskem.
Novo leto.
Novoletna voščila si izročamo, a vsakdo ši o-Tbotavlja, želeti „veselo“ novo leto. Ne uda,jamo se nobenim prevaram. Novo leto ne bo veselo, kajti vsi vemo, da še pred nami stojijo večmesečni boji, in ž njimi vse, kar je z vojsko v zvezi. In spremljevalci vojske niso razveseljivi goslje, čeprav za trdno upamo od Boga, da nam podeli zmago nad vsemi našimi •sovražniki. Predno pridemo do zmage, bo še,marsikatera nadloga in težava prišla k nam, da jo vzamemo seboj. Zato se ob novem letu ne slepimo z željami in nadami, da bo leto veselo, temveč vsi smo prepričani, da še nas čakajo resni, težavni časi. Le ena želja je sedaj na mestu: Bog daj vojakom na bojišču in nam doma dovolj moči, da zdržimo vse, kar- pride prihodnje mesece čez nas.
Naši vojaki na bojiščih so že dovali pm-«-./...!; da so sposobni, zdržati tudi. največje napore in trpljenje. Nji,h vstrajnost in hrabrost, hval'la prijatelj in sovražnik. Toda, tudi mi diotaa moramo zdržati vojski n čas. Skrbeti moramo, da imajo ubogi sloji dovolj živil, brezdelavni dovolj dela in zapuščeni dovolj pomoči in tolažbe. Vsi doma pa moramo biti tudi dovolj modri, da zasledujemo dogodke na, bojiščih z zaupa-
njem in pravično. Nikjer v življenju ne gre vse gladko, a moder in pameten človek; ne obupa,, če mu tuin-tam tudi kaj spodleti. Zato je, tudi skrajno krivično proti našemu vojaštvu in zastrupiiivo na vso okolico, ako ljudje; postajajo nevoljni, če generalni štab ne more vsaki dan poročati o prodiranju in novih zmagah, Vsi hočemo zmago, a kdor tako ravna, podkopu-je pogumno in navdušeno razpoloženje ter na ta način vendar-le dela proti zmagi, četudi nevede in brez namena. Zdržimo torej m ne obupajmo in ne postajajmo malodušni! V težkih časih je treba z železno voljo zdržati in prenašati vse neprilike. Le kdor tako postopa, se obdrži in končno zmaga.
Tudi nam Slovencem ni treba, biti za našo bodočnost v Avstriji v strahu. Naši vojaki na bojiščih so sedaj bojevniki za našo bodočnost P non osom čitamo vsak Čas, kako junaško se bočijo in kako poveljniki z zadovoljstvom zrejo na nošo slovenske bojev-
—jo-il£■<».-—rr.n-i.cl» 1	nj• -■- ; \X. , ,
naglašajo j
Po svojih	■	rod . o«
stobo do domovine in do cesavo.	v '
čih so kri njegove krvi, sad njegove vzgoje. Zato s., trdno prepričani, da se nam za bodočnost slovenskega naroda ni treba niti najmanj bati, kajti Avstrija in njen cesar bosta vrnila zvestobo zia zvestobo.
Resni stopamo torej v novo leto, ge veseli sicer, a vendar tudi ne potrti. Bog nas bo podpiral ter nam dal vstrajnost in moč, da prenašamo udano vse vojskine težave, naši armadi pa bo dal zmago in s tem celi domovini časten in trajen mir. Da bi se to zgodilo, so naše novoletne želje.
Cesarjevo novoletno voščilo armadi.
Cesar Franc Jožef je izdal sledeče povelje na avstro-ogrsko armado in vojno mornarico:
Že pet mesecev se nahaja monarhija in njena zvesta zaveznica v boju, ki se jima je vsilil z mogočnimi in Številnimi sovražniki.
Z ozirom na neumorno vstrajnost in junaštvo Moje armade in mornarice nudi pogled v, novo vojno ’neseno trdno nado, da bodo avstro-ogrske cete mhom in na mo,rju s častjo prestale največje pre-
iti	• ». .	~ i _ v • i __ .	v. . T ..... «r..	ju-f J A.. N:
.am v prid očetnjavi.
Z žalomilo hvaležnostjo se spominjam mnogih, i so pustili na krvavem bojišču svoje življenje za našo pravično stvar; z najtoplejšim priznanjem pozdravljam vse Moje vrle, da. bi jih — z božjo pomočjo — dovedlo novo leto do zmage.
LISTEK.
Svetniki-zavetni ki in njih g rbi, ki jih caste obrtniki in delavci.
V današnjih časih hoče imeti skoro vsako društvo in vsaka zadruga poseben društven pečat ali celo svojo društveno zastavo. Največkrat mora dotično društvo ali zadruga izdelovalcu društvenega pečata ali zastave samo zaznamovati nebeškega: zaščitnika in začrtati društveni ali zadružni grb. In ker se prav v naši dobi opazuje opravičeno teženje, da bi se krščanska društva in zadruge kakor nekdaj zopet postavile pod varstvo nebeških zavetnikov, podajam v naslednjih vrsticah kratek analiabeticen seznam svetnikov-zavetnikov in grbov za. razne obrti in njih zadruge. — 1, B a r v a r j i (strojar.ji ih usnjarji;) časte sv. apostola Simona (Gorečnika), ki je bil h A sin nekega barvanja. Praznujejo ga obenem z Judom Tadejem dne 28. oktobra, — Za grb imajo zlato !i kavnieo (mango) v razdeljenem modrem in škrlntasteia polju. — Tudi zastavo imajo razdeljeno v dve po-; Joviči: spodaj je škrlatasta in modra, zgoraj pa mod-! ra in škrlatasta. — — 2. Bri v o i (glavnika rji in mazilarji) časte sv. M iacg d a I e n o (22. julija) in pa kralja L u d o v i k a (25, avgusta), Magdaleno slikajo namreč po evangeljski dog-odbi (Mat. 261 6—13; Mark. 14, 3-9; Luk. 7 , 36-50; Jan. 12, 1-11) s posodico z dišavami ali mazilom. Sv. Ludovika pa so si izbrali brivci za zaščitnika, ker sl je dal obriti polno brado, ki je bila do. tedaj običajna frauccpcimkraljem.
—	— 3. C r e v 1 j a r j i (jermen ar ji, strojarji in ro-kovičarii) časte sv. mučenika K r i s p i-n a in Kri-s p i n i j a n a (25. oktobra), ki sta že kot oznanjevalca krščanske vere po vzgledu sv. apostola Pavla se-pečala s to obrtjo. — Za g r b imajo črn črevelj in eižem v zlatem polju, — Zasitav a, je črna in zlata,
—	— 4, Delavci (posebej še preprogarji, tkavci. dežnikarji in vrvarji) časle sv. apostola P àiV-l a (25.
jan. in 30. junija), ker si je tudi kot učitelj narodov služil kruh z delom svojih rok. Delal je namreč šotore in tkal iz kameljske dlake tkanino za šotore (Prim. Dej. ap. 18, 3,). — — 5. Dela v k e (še posebej starisi, rudarji, vrvarji) daste sv. A n o, ki je kot mati Device Marije gotovo mnogo delala in ker list pri sv. maši v njen praznik (26. julija) slavi delavno ženo. Druga zavetnica delavk pa je sv. Marta (29. julija), ker je tako skrbno stregla Gospodu Jezusu Kristusu. (Prim. Luk. 10, 38—42.). — 6, Dl i m n i k ar-r -j e m (pa tudi pivovarjem, sodarjem in mlinarjem) je zavetnik sv. Flor i-j a n (4. majal■, ker je baje že v mladosti z molitvijo rešil gorečo hišo. Pripoveduje se tudi, da je reši' aglarja, ki je bil pai v gorečo ogel-nico. — Dimnikarski g r b sta v srebrnem polju dve navzkriž položeni metli, nad njima pa strgulja za saje. — Z a s t a v o imajo črno, — — 7, Gostilničarjem (lončarjem in vinogradnikom) je zaščitnik sv. Goa r (6, jul.), ki je sam zdržno živel, pa sprejemal in gost'1 potnike. Živel in deloval je v prvi polovici 6. stoletja v porensikih krajih. Mesto Sv. Goar se imenuje po njem. Doma je bil iz Akvitanije, kjw > pošlt-eno in nedolžno preživel mladost. 24 let star je postal mašni k ter prišel v Parenje oznanjevat sveti evangelij. Tam, kjer je dandanes mesto Sv, Goar, je imel samotno celico, iz katere se je širil blagoslov božji po vsem Porenju. Blizu tega mesta je znana pečina Lorelai, od katere se čuje 1 ok ratni jok. Umrl je sv. Goar 6. julija 1. 575. — Za grb imajo gostilni-Čarfi srebrno Čašo in bele hlebe v rdečem polju; nad tem pa solnce, luno in zvezde, tudi bele in srebrne barve. Njih z a st ava je rdeča in bela. — — 8, G d z d a r j e v (lovcev, optikov in kovinskih delavcev) patron je sv. Hube r t (3. nov,). Bil je sin ak-vitanskega vojvode Bertranda ter je v mladosti živel posvetno življenje na Pipinovern dvoru. Nekoč je bil veliki teden na lovu v Ardenah, Tedaj je videl belega jelena s svetlim križem v rogovju. V resnicah sv. vere ga je poučil sv. Lambert, Škof v 'Mastrihtu. Ko je le-ta 17. septembra 1. 709. umrl v Lititiu mučeničke smrti, je postal Humbert njegov naslednik. Sv.
Lamberto v Čast je sezidal na njegovem grobu v Li-tihu prekrasno cerkev. Tu se je prestavil tudi škofovski sedež ter je vodil škofijo s pravo apostolsko gorečnostjo. Umrl je 1, 727, Njegovo truplo so našli 1. 825. še popolnoma nestroihnjeno ter je prenesli v benediktinski samostan v Ardenah, ki so ga. imenovali po njem. Že v 10. stoletju so ga ardenski lovci častili kot zavetnika ter praznovali njegov praznik 3. novembra. Pripozočali so se njegovi priprošnji zlasti tudi bolniki, ki so bili oklani od steklih psov. — — 9. K a m n oseki (zidarji in tudi konjerdjci) časte sv. S 't e f a n a , prvega mučenca (26. dec.). Ker so ga Judje kamnali (Dej. ap. 7, 57, 58), ga označujemo na slikah s kameni,.— Kamnoseški grb: Zlato orodje (šestilo, zidarska lopatica, merilna vrv, ogelmk) v modrem poliju, — Zastavo imajo modro in zlato (rumeno). — — 10. Zavetnik kleparjev (oklopar-jev) je sv. V i 1 j le m Veliki (10. febr.). Živel je v 12. stoletju, ter velja kot .ustanovi tel j reda viljemitov, ki je imel glavni samostan v dolini Malevai (Divja dolina) pri Sieni na Laškem, Bil je plemenitega rodu in v mladosti kot premnogi njegovi vrstniki razbrzdan in bojevit, Izpreobrnil ga je sv. Bernard. Nato je začel delati ostro pokoro. Oblekel si je na golo telo o-klep iz usnja, ki ga je prepasal z U seterinii verigami. Navrh si je bdel raševnik in pokril glavo z železno čelado. Tako oblečen romal je bosonog v Rim. Papež Evgen III. mu je naložil, naj roma v Sveto deželo. Viljem potuje 1. 1145 ter se vrne okrog leta 1153 v neko puščavo pri Pizi na Laškem, od to pa v neko divjo dolino pri Sieni, ki je zato dobila ime Maleval. Tu se mu je pridružilo več spokornikov, iZato je u-stanovil red, ki se je ohranil do 18. stoletja.. Umrl je Vitjem 10. februarja 1157. Papež Inocenci] III. ga je prištel svetnikom. Slikajo ga kot viteza, z mečem v roki; na prsih ima. križem pripetih 10 verižic; ob strani mu slonita oklep in šle m. Zavoljo takega slikanja. so si ga zavetnikom izbrali slikarji, ki imajo naslednji grb: Vitežko bojno opravo srebrne barve v zelenem polju, nad njo pa zlatočelado. — Z a s t a v o; imajo zeleno in srebrno, (belo).
Napoveiia poreliia se stahafaj® na <5. strani.
Politični viharji na Japonskem
Dunaj, dne 29. decembra.
„Korrespondenz Rundschau“ javlja iz Carigrada: Iz poroöd, ki prihajajo iz. Japonske, je razvidno, da se polašča japonskega prebivalstva močno razburjenje, ki se izraža v številnih demonstracijah zoper vlado. Angliji prijazna politika grofa 'O kume je trčila v demokratični stranki na močan odpor. Vkljub' temu je dosegel Okurna, da se je vrgla Japonska v naročje trosporazuma. Da je pa mogel doseči ta svoj smoter, je na tajnih posvetovanjih zatrjeval, da je dobil od Anglije obvezno obljubo, da bo prejela Japonska za pomoč, ki jo bo nudila Angliji, oziroma trospo-razumu, obširnih koncesij.
V	japonski zbornici so bili vsled teh obširnih razkritij zelo ogorčeni in so dolžili vlado, da je kršila ustavo.. Vojaške kredite, katere, je zahteval vojni minister, je japonska zbornica demonstrativno znižala za eno celo tretjino in je še-le pozneje v polnem obsegu dovolila zahtevani vojaški kredit, ko je vlada nag'lašala, da obstoja vojna nevarnost med Kitajsko in Japonsko. Na nekem zborovanju, ki se je pred kratkim vršilo v glavnem mestu Tokio, so se protivili proti temu, da se udeleži Japonska svetovne vojske trosporazuma in splošno se je povdarjalo, da pomeni to ojačenje Rusije, ki je in ostane nasprotnica Japonske kljub vsem sklenjenim pogodbam. Nadalje se je na-glašalo, da so poročila o z'maigah trosporazuma, ki jih razširjajo ruski in angleški agentje, popolnoma neverjetna,
Dejstvo, da se je Turčija v sedanji svetovni borbi pridružila Avstriji in Nemfčiji,' bi bilo moralo biti tudi za Japonsko odločilnega pomena. Podpredsednik demokratične stranke je nadalje naznanil, da je bilo ob izbruhu vojne s Turčijo že na potu v Turčijo japonsko odposlanstvo častnikov, ki bi se naj u-deležili vojne kot inštruktorji turške armade.
V	mestih Nagasaki in Osaka so se vrš le hrupr ne demonstracije zoper vlado. Značilen je nadalje tudi oklic duhovščine v mestu Kioto, ki zahteva, dammara Jiaponskjßi po geslu „Azija Azijcem“ poseči v vojsko' le samo na azijatskh tleh.
Japonska vlada vstraja na svojem stališču in je pripravljena*, kakor je zatrjeval Okurna, tudi s silo zadušiti vsak upor.
Bodoče razmere med Japonsko in Kitajsko.
Berolin, 30. decembra.
Uplivni japonski list „Tokio Asai“ se bavi o razmerju med Japonsko in Kitajsko v bodočnosti. Ta list piše proti naziranju, Japonska .si hoče prilastiti ozemlja na Kitajskem ter se pri tem sklicuje na ang-
’fiSVnJarmncVo nnprtrlbe ir> nnfi ki orv
med Japonsko m Rusijo, kakor,tudi na note, ki so se izmenjavale med Francijo in Združenimi državami Severne Amerike in med Japonsko, v kojih se jamči nedotaknjenost medsebojnega» posestnega stanja. 3 ar ponska se protivi iz sebičnih ozirov razdelitve Kitajske. Gospodarska prihodnost Japonske se naslanja na trgovino s Kitajsko in ker je lega Japonske glede Kitajske tako ugodna, kakor nobene druge države, ima Japonska vsled tega izvanredno veliko ugodnosti. V slučaju, Če M se razdelila Kitajska, bi vsak novi lastnik ne pripustil izvoza/ japonskega, blajga, v dotično ozemlje, klar bi pomenilo hud udarec za japonsko trgovino. Nadalje bi imela Japonska evropske velesile pred svojimi duri, če bi se (Kitajska razdelila, kar bi bila zelo velika nevarnost za bodoči razvoj Jjaponske.
Te besede so sicer lepo zveneče, toda kdo jim verjame?
Sibirija.
(Dalje.)
Blago se je sicer oddalo le na up, a, prodajalec si je popolnoma svest, da se bosta s kupcem k letu o-sorej, ali pa vsaj drugo leto gotovo videla in poravnata račun. Redkokedaj se čuje, na novgorodskem velikem sejmu, da pričakujejo prodajalci zastonj tega ali onega dolžnika. Ce ga, ni, so ga gotovo med tem kje jv Sibiriji ali v centralni Aziji potolkli in mu — blago odvzeli, kajti sibirski kupec ne pozna nepoštenosti. Ta lastnost ruskih podanikov je za razvoj trgovstvi® neprecenljive vrednosti ter mu bode še pri-, pomogla do visoke stopinje, kadar bodo Rusi prepre-gli z železnicami in kanali.
Za Sibirijo skoraj ravno tako važen sejm vrši se tudi v Omsku, torej že na sibirskih tleh. Tu sem prineseno blago spominja Človeka že dovolj na to, da stoji na, mrzlih sibirskih tleh. Največ se prinaša tukaj sem kožuhovine, a po trgovski poti, ki pelje po sredini Sibirije, se dovede tudi veliko kitajskega in japonskega'blaga. Tu sem se prinašajo pridelki iz Buhare, Kokajnde, Kive, Ttyskenda ip. drugih turke-stanskih krajev. Omsk je središče zapadnega sibirskega trgovstva. Za njegovo živalhnost p.ajč. ni treba boljšega dokaza, kakor onih 50.000 voz, ki se jih pripelje leto za. letom skozi Tjumen; toliko ali morebiti še več blaga pa se znosi tukaj mimo na konjih in na velblodih. Od tod se vleče zelo dobro obiskovana pot do bajkalskega jezera in naprej proti Jakutsku, središču iztočnega., sibirskega trgovstva. Dasi je tudi
Rusija odstopila otok Sahalin Japonski.
Kodanj, dne 30. decembra.
Poročilo, katero je prinesel list „Vossische Zeitung“ in ki pravi, da je. odstopila, Rusi ja polovico otoka Sachalin Japonski, potrjuje sedaj Reuterjeva brzojavka iz Washington-a, ker jo. je japonski posla ib v Wašhingtonu uradno naznanil vladi Združenih držav Severne Amerike. V Kodanju je znano ravno tako dobro, kakor v Petrogradu, da bi bila Varšava že davno padla, če bi jo ne branili težki topovi, katere je dobila Rus ja iz Japonske.
Japonska ne pošlje svojih čet v Evropo.
Bierolin, dne 29. decembra.
Iz Rima se poroča: Japonski poslanik v Umu zanika z vso odločnostjo vest, ki pravi, da je zaprosil trosporazum Japonsko za poseg v vojno na evropskih tleh. Poslanik je še pristavil, da je po njegovem mnenju popolnoma izključeno,, da bi japonska vlada ustregla taki prošnji ih posegla, v boje na evropskih tleh.
Avstrijo in Nemčijo hočejo izstradati.
Francoski list „Temp®“ poroča iz Berna, da je predsednik proračunskega odseka v Francoski zbornici izjavil v svojem govoru, da morajo zavezniki Avstrijo in Nemčijo tako blokTati (obkoliti), da bo dovoz živeža v obe državi v bodoče nemogoč. Na ta način se lahko moč Avstrije in Nemčije najhuje zlomi. Radi pomanjkanja živil in drugih predmetov bi bila, Nemčija pris ljena, meseca aprila ali maja 1915 prenehati z vojsko. „Temps“ zahteva, naj zavezniki, ako hočejo, da se ta blokada Nemčije in Avstrije res posreči in izpelje, uplivajo in pritiskajo na nevtralne države, da bi iste ne dovolile' več nibakega uvoza, čez svoje ozemlje v Avstrijo in Nemčijo. Na ta način bi bilo tema dvema državama preskrbovanje z živili skoro popolnoma onemogočeno.
Proti Bolgariji na morju.
Sofija, dne 30. decembra.
Sofijski listi javljajo v posebnih izdajah:
Angleško-francosko vojno brodovjiu bo v najkrajšem času blokiralo (obkoTlo1) pristanišče Dedea-gač v Egejskem morju. 'Oddelek brodovja že križari pred pristaniščem in ustavlja vsako ladjo, ki hoče odpluti v pristanišče. Po mnenju bolgarskih listov, u-tegne priti v najkrajšem ’času do prekinjen j a diplomat čnih zvez med Bolgarijo in trosporazumom.
Italija k liče do m obra nee.
List „Züricher Post“ poročaj iz 'Milana z dne. 30. decembra:
V letu 1915 bo poklical italijanski (vojni minister tudi drugo kategorijo letnika 1895 na Šest mesecev pod orožje. Ta skupina tvori domobrambovce, katerih se navadno ne, pokliče k orožnim vajam, vsaj ne za itako. dolgo. Bržčas bodo upoklioani meseca prosinca ali svečana.
Važne spremembe v italijanskem ministrstvu.
Geneva^ 31. decembra.
Po poročilih italijapskega lista „(Popolo ä’Ita-lia“ bo prišlo ,v kratkem do spremembe v: italijanskem
Jakutsk bajmrzlejši kraj na zemlji, kjer celo živo srebro v toplomeru za več tednov zamrzne, vendar se vname o določenem času kaj živo trgovstvo. Prodajalci in kupci so po večjem le lovski in ribiški n;a,ro-diči: Cukči, iTunguzi, Jakuti itd., 'ki denarja celo ne poznajo in svoje blago le zamenjavajo. Kadar je lov z ribami in kbžuharijo končan, otovore 'svoja živinčetaj in jih ženo proti Jakutsku, kjer se prodaje in kupuje v.prvi vrsti kožuhovina in ribe, poleg tega pa tudi slonova kost, ribje olje, dlaka morskih seslajk, čaj, Jki ga posebno sibirski narodi ljubijo, duhan in iz Kitajskega ali iz Evrope dovedena železnina zaj hišne in lovske potrebe.
Celo ob bregovih ledenega morja razvijajo se leto za letom sijajni sejmi; med njimi najvažnejši je oni v iOstrovnogoji, ki leži že onstran polarnega kroga. Ostrovnogoj je sicer neobljuden; ves'kraj imfa samo eno poslopje, ki je okoli in okoli s kpli zašpal-jeno. A o' sejmskem času jejiv tem kraju polno življenja, .in Sibirci zamenjujejo) Svoje blago za evropsko. Tem potom priroma blago iz francoskih, angleških, nemških in ruskih tovarn tja do Beringovega morja. Sejmi se vrše tu .po zimi, ker se ta Čas blago na saneh lažje in urnejše prevaža kakor po letu, ko je ta svet ves z lužami napolnjen. Za prevažanje blaga so poleg severnih jelenov pasje vprege' najvažnejše; 4 kamčadalsM psi uzamorejo vleči na saneh 2—3 stote, ter predirjati v enem dnevu 8—10 milj. Pred'.tako pasjo vprego teče navadno par nevpreženib psov, morebiti zato, da užigata pogum svojim za njima dirjajočim drugom. Pes in Človek sta si na takem dolgem potu celo dobra pajdajša. Kladar začno tuliti oni gro-
ministrstvu. (Sonino, zunanji minister, too baje prevzel finančni portfelj, ‘ker mu vodstvo zunanjih, zadevi ne ugaja. Na njegovo mesto bo baje prišel italijanski poslanik v Parizu, Tittoni, ki je iznan kot prijatelj trosporazuma. List še nami§aiva, da sedanji italijanski; zunanji minister Salandra še tačas zavlačuje to spremembo ministrstvu, da bi ohranil svet jv nejasnem o svojih namenih.
Novi angleški poslanik v Vatikanu.
Rimi, dne 30. decembra.
„Agenzia Stefani“ javlja: Ko je izročil angleški poslank, v Vatikanu, Henry How ard, poverilno pismo svoje vlade, je imel kratek nagovor, na katerega, je odgovoril papež. Nato je povabil papež poslanika Ho-warda v svojo zasebno biblioteko na zasebni pogovor.
Ustanovitev turškega poslaništva v Vatikanu.
Carigrad, dne 29. decembra. _
Iz poročil iz poučenih krogov je posnet', daje Turčija ukrenila vse potrebno, da se je ustanovilo turško poslaništvo v Vatikanu. Novi turški poslanik v Vatikanu bo pričel poslovati že v prihodnjem tednu.
General Svetozar B roevic.
Madžarski listi naravnost oduševljeno pišejo o Boroeviču, armadnemu poveljniku onih čet, katerimi pripada tudi naš III. (graški) kor, proslavljajoč njegove izredne vojskovodske vrline, proslavljajoč njega samega kot junajškega branitelja domovine. Dopisnik i,,iAz Ujsaga“ pravi, da dane® upirajo Mfejžan svoje oči v Boroeviča kakor; v kakega boga, in da ga obožujejo. Ko je, pripoveduje dopisnik, general Bo-roevič vi Przemyslu meseca oktobra pregledoval čete, mu je ležalo v obrazu neko izredno oduševljenje. In imenu Boroevičevemu sledijo (povsod; le vesti o zmagah. Boroevič kot voditelj Čet ne pozna nikafcih razlik. Njemu je vsak! hraber vojak enako drag, pa naj nosi zlat ovratnik, ali pa je navaden mož brez nobene zvezde. Tako slave Madžari vojskovodjo slovanskega imena in plemena in polagajo vanj vse svoje zaupanje, da dovede našo vojsko 'do zmage.
V Jadranskem morju.
Rim, dne 30. decembra.
Iz Bara dohaja vest, da sta, dva francoska parnika, ld sta odšla iz Marseille in sta bilia namenjena v Bar, brez sledu izginila. Parnika bf\ morala že pred 10 dnevi dospeti v Bar. Meni se, da sta se vrnila v Marseille, ker sta slišala o dogodku z avstrijskim podmorskim čolnom „UXII“ i‘n ker jimaifrancosko brodo vie ni' nudilo dovolj varstva.
Gegave bodo Dardaneie in Carigrad?
Dunaj, dne 29. decembra.
Atenski list „Akropolis" poroča o nesoglasju, ki je zavladalo v trosporazumu in sicer osobito med Anglijo in Rusijo. Vršila so se baje pogajanja med Anglijo, Francijo in Rusijo glede, vprašanja, kako bi se naj porazdelila Turčija v slučaju, če jo bo premagal trosporazum,. 'Osobito Anglija je zahtevala, da se izjavi Rusija o njenih zahtevah in namenih glede Turčije. Rusija se je nato izjavila, da se r,e more zadovoljit'- s Turško-Armenijo notri do Perzijskega, zaliva, marveč, da tudi zahteva Carigrad in obe obali Dardanel. Ta izjava, Rus'je je Angleže zelo osupnila. Iz tega vzroka se sedaj ogiblje Anglija vsakega odločilnega nastopa proti Turčiji in v diplom,atičnih krogih so dobro poučene osebe mnenja, da je skušala Anglija neposredno, in sicer po poslanikih nepristranskih držav, se pogajati s Turčijo, kateri je zagotovi-
zoviti snežni viharji (burani) preko sibirskih ravnin, poležejo ljudje in psi po snegu1 uter drug drugega — grejejo. V onih sibirskih krajih, kjer se vrši trgovstvo po letu, je konj, na jugu v kdrkišlki Stepi pa velblod najvažnejši faktor za razpečavanje), trgovinskega blaga.
Kjer potujejo trgovci skozi pokrajine divjih in surovih, zgolj ob plenu živečih narodovi, se zbirajo v velike karavane, da skupno odbijajo (sovražne napade. Na čelu so jim takozvani promišljeniki. Že sama beseda razjasni njihov posel. Promišljeniki so krepki, zvedeni in premeteni ljudje, kii se ne ustrašijo nobene nevarnosti. Med item ko trgovina počiva, se pa klatijo po gozdih ali ob rekah za divjačino in za ribami; kajti v> mlado obljudenih krajih) Sibirije, kjer ri včasih po 100 milj 'daleč niti najmanjše vasice, je treba pot dobro pozniati. Ti promišljeniki se smejo staviti z amerikanskimi traperji v: eno vrsto, ki delajo omiki pot v . neznane in nepremerne krajine.
Z bistrim očesom so Rusi spoznali veljavo (Sibirije in pomen, ni ga bode v kratkem zadobila Še za razvoj človečanstva, ter napenjajo vse svoje moči, da vzdignejq velikanske zaklade, s' katerimi je narava blagoslovil^! \lSibirijo. Z radodarno roko ponujajo trgovcem in kmetskim naselnikom) zemlje, kolikor je le potrebujejo. Za stavljenje trgovskih hiš, baza,rovi in tovar,en pošiljajo Rusi podjetnikom* celo delavce brez-plačno. (Brezplačno nakladajo in .razkladajo blago! trgovcem. (Oni, ki se. hočejo v iztočni (Sibiriji naseliti, zlasti' ob rodovitnem Amuru, so: vseh davkov prosti, in nikoli jih ne zadene niti najmanjša državljanska teža.
la, da ostane njeno evropsko in azijsko ozemlje nedotaknjeno.
List „Akropolis“ pripomni k temu, da bi tako postopanje Anglije prav nič ne koristilo, ker se Turčija ne pusti ločiti od Nemčije,. Na vsak način je pa vprašanje, čegave bodo Dardanele, za, trosporazum zelo kočljivo,
Rumunija v orožju.
Bukarešta, 30. decembra.
Poroča se, da bo rumunski vojni minister poklical v najkrajšem času. podi orožje tiste letnike 1909 do 1915, ki niso služili y armadi, I a so bili pri zadnjem novačenju spoznani sposobnim za orožje.
Ävstrijsko-ruskö bojišče.
Maribor, 31. decembra,
Na bojni črti od T o m a š! o v e jg a do jugo-iz-iiodnega kota Bukovine so se zadnje ani izvršile nekatere spremembe. Rusi so svola 'skrajno južno krilo (v. Bukovini) ojačili in so! nameravali po gorskih karpatskih prelazih udreti n O g r s -k o. Ta načrt pai se je Rusom ponesrečil. V Bukovini se naše desno krilo, dasi ravno je glede števila vojaštva! mnogo slabše kot ruske čete, ob reki ;S u c z a -v a, južno od Cernovi c e, k'repko drži in je zastavilo Rusom pot na Ogrsko. Ob s r e d n j i h Karpatih, to je (od: reke Nagy-Ag (marmaroški kiomitat), do reke Latorcza (komita,t Ung) s o Rusi sicer že na nekaterih krajih udrli na, ogrsko 'stran, a naše čete se jim na celi črti vztrajno ustavljajo ter zatdržujejo nasprotnikovo prodiranje., (Dvomi ,se, da bi Rusi i-meli resen namen, udreti z iveliko silo na, 'Ogrsko. Verjetnejše je, da hočejo, s trenodia ofenzivo v srednjih in spodnjih Karpatih odvrniti pozornost od bojišča okrog KrajkoCai in na, IRuskbhPoljsklem.
iOd prelaza Uszok igre naša bojna črta čez gorske grebene do mesta O orli c e in potem pa, mimo mesta Z a k 1 i c z y n ob reki D: u n a j e c, potem preko Visle, ob Vislinih pritokih N i d i in P i-1 i c i do mesta Tomasov ter od tam ob R a, v k i in B z u r i proti severu. Z veliko si o so' se Rusi nahvalili n a najše postojanke ob D-unajecu. Ruski načrt, napredovati proti Krakovu, je ostal vroča, pa, neizpolnjena! želja, ruskih vojske;!vodij, ki se je razbila na naši fronti ob Dunajecu. Ob Nidi napredu.ejo naše napadajoče cete od mesta, Checiny proti Przedborcu, Izhodno in južnoizhođno od Tomašovai se boji nadaljujejo. Sveže in močne ruske čete korakajo v smeri iz,-Opočnega, ki leži izhodno od Petrikova.	Voj riški.-
strokovnjaki sodijo, da so sedanje borbe med rusko in našo armado ob Dunajecu in dalje preko Visle posebne vlažnosti. Avstrijske čete, pomnožene z nemgia-mi voji, so glede števila moštva z Rusi enako močne.
H i n d e n b u r g o v Sm\ r m a d a prodira pro-ti (V ar šav i in je na izhodni, strani Bzure in Ra,v-ke dosegla že lepe uspehe. Nemci so se polastili me-/ sta L o v i c, ki leži kak/ih 70 km zahodno od Varšave. 'Od Rave (izhodno od Lodza) se pomika,.Hindenburg proti Bi ali in Sadklovicam, Iz tega dejstva se da sklepati, da so Nemci tukaj užugali rusko središče. Avstrijske motorne p a t e r i j e (kalib-r,a,30.5) so tukaj pripomogle Nemcem do uspeha.
P r z e m y s 1 še vedno kljubuje poželjnim Rusom. Poročila, iz trdnjave pravijo, da, je Przemysl z* živežem in vsem potrebnim popolnoma preskrbljen. Ruski listi hujskajo poveljstvo oblegovalne armade, naj skuša z odločnimi nasKoki priti v posest .trdnjave. Rusi se pred Przemyslom poslužujejo nedovoljene zvijače in oblačijo svoje patruljno moštvo z avstrijsko uniformo. Nečedntav zvijača se je ob čuječnosti naših čet preprečila.
Cesar je poslal nagi hrabri armadi na bojišču prisrčno novoletno voščilo. Prestolonaslednik, pai je zadnje 'dni nadziral našo bojno črto isr Karpatih in je odlikovanim našim vojakom pripenjal hrahrostne znake.
Uradno poročilo.
Rusi se oblekli v avstrijske uniforme.
Dunaj, dge 31. decembra.
Avstrijski generalni štab uradno poroča:
Rusi so se včeraj začeli v Bukovini in KarpatTi živahnejše gibat'. Naše čete, so se «slavile ob reki Suczaiva (v Bukovini, na južni strani Cernovic),v gorenjem delu reke Czeremosz (v najbolj južno-izhorl-nem kotu Galicije ob bukovinski mejil,i nadalje proti zahodu na, gorski i: karpatskih grebenih,, potem v dolini reke Nagy-Ay (pritok reke Tise, severozahodno od mesta Marmaroš Sziget) pri mestu Ökörmezö. Pri tem mestu se je včeraj ruski napad na naše postojanke zopet ponesrečil. Dal'e, proti zahodu stojijo naše čete v na:z.gornejši pokrajini reke Latorcza, in na. severni strani prelaza Uszok. Na zahodni strani, tega prelaza nima, sovražnik, kij e svoje prodiranje tam že ustavil, nobenega karpatskega, prehoda,v,svoji posest'.
V prostoru pri mestu Gorlnce (južno od Tamova in izhodno od Novega Sandeca) in na severno-izhodni strani mesta Zakliczya (mesto blizu Dunajeca, južno-zapadno od. Tamova) so tudi včeraj in preteklo noč Rusi silovito napadali naše postojanke, a? so bili povsod odbiti, ob reki Nidi (pritok Visle) vlada mir. Dalje proti severu napreduje prodiranje zavezniških čet.
Pred Przemyslom so naši naleteti na ruske patrulje, ki so bile oblečege v avstrijske uniforme. Častniki inmoštvo, ki so se poslužili te nedovoljene bojne zvijače, nimajo pravice do ugodnost', kiijih dajejo mednarodne postave tn navade z,a vojsko.
Pri Lodzu in Lo vica 56.000
Rusov ujetih.
Berolin, 31. decembra.
Iz velikega vojnega stana se uradno javlja:
Nemške čete, ki se borijo na Poljskem, so ujele pri zasledovanju Rusciv no bitkah pri L o d z u in L o vi i č u čez 56.000 Rusov ter zaplenile veliko število topov in strojnih pušk. Celokupni plen -nemške ofenzive na Poljskem, ki se je pričela dne 11. novembra, znaša 136.000 ujetih Rusov, čez 100 ruskih topov in čez 300 strojnih pušk.
Uradno nemško poročilo z izhodnega bojišča.
Berolin, 29. 'decembra.
Iz velikega vojnega stana se z dne 29. decembra predpoldne poroča:
V	Izhodni Prusiji in na Poljskem, desno od reke Visle, ni nobene spremembe.
V	ozemlju rek Bzure (n Rawke je napredovalo prodiranje nemških čet.
V kraju južno od Inovlodza (mestece ob reki Pilići, izhodno od mesta Tomašova) so nemške čete odbile močne ruske napade.
Nemci na izhodnem bojišču.
Berolin, dne 30. decembra.
Iz velikega vojnega stana se z dne 30. decembra predpoldne poroča:
V	Izhodni Prus ji so bile ruske kavalerijske čete porinjene pro!i mestu Pillkallen.
Na Poljskem des o od reke Visle je položaj nespremenjen.
Na zahodnem bregu reke Visle se je nadaljevalo napadal o prodiranje v ozemlju izhodno od reke Bzure..
V	ozemlju izbo l o od re’e Ra.vke, kakor tudi pri Inolio zu in južno-zaliodao trajajo boji dalje.
Po za nojih mizna i.ih se zd , kakor da bi se Lov'cz i : i Skiern'evi, e ne nahajala v oblasti Nemcev. Ta dva kraja so zavzele nemške čete pred več kakor šest m; d. evi. Mesto Skiernievice leži daleč zadaj za nemško bojno črto.
Uradno nemško poročilo z izhodnega bojišča.
Berolin, 31. decembra.
Jz velikega vojnega, stana se z dne 31. decembra 1914 poroča:
Položaj v izhodni Prusiji in na, Poljskem sever-
[RJ Ubi i eleo—V4olc -jrr	eg»	— —  :	_
Ob reki Bzurai in izhodno od nje- trajajo nuji dalje. V okolici mesta ,Rawa je napredovala, nemška ofenziva,. Na izhodnem bregu 'reke Piliće je položaj nespremenjen.
5 milijonov rubljev za za utrditev Varšave.
Dunaj, dne 30. decembra.
„Korrespo (lenz Rundschau“ poročat iz Kodanja:
Zadnja ruska, uradna poročila splošno trcliio, la v. Galiciji in na Poljskem ni pričakovati v bližr-njem času kake znamenite spremembe. Poročevalci raznih listov imenujejo vojni, položaj nejasen, priznavajo pa, da pomeni prodiranje avstrijske in nemške armade proti Filici in Nidi končno osvobojen je Krakova. S tem, da je zavezniška armada na Južnem in Srednjem Poljskem pričela z ofenzivo, ie bilo obkolje-nje Krakova preprečeno. Ruska poročila pravijo, da sc v Karpat h vršjo sedaj izredno kkvavi boji med Avstrijci in Rusi. Rusi se morajo boriti pod skrajno slabimi razmerami in z velikb avstrijsko premočjo. Radi tega so se odločili, da, se začasno umaknejo z nekaterih važnih karpatskih prelazov. Vse to se je izvršilo na ruski strani brez, posebnih- izgub, med tem, ko je imel nasprotnik izredno vet ko izgube.
Trdnjavo Przemysl so Avstrijci takoj petem, ko je bila'po prvem ruskem obleganju oteta, dobro popravili in z bogatimi zalogami živil, in drugih potrebščin preskrbel'. Iz tega se lahko razlaga dolgotrajen in uspešen odpor trdnjavske posadke. Raška poročila zatrjujejo, da je nujno potrebno, da Rusija Varšavo dobro utrdi in zavaruje zoper avstrijsko in nemško nevarnost. Zadnji čas- je tudi, da se črta ob rekah: Ristala, Bahra in Ravka na, trdnjavski in moderni način utrdb Armadno poveljstvo zahteva, za, napravo teh nujno potrebnih utrdb 5 miU'onov rubljev. Ruske čete, in sicer jako močne po števTu, so se morale u-makniti z Južnega Poljskega v prostor pred Varšavo, ker jim je od dveh strani — od avstrijske in nemške — grozila, nevarnost, da bi se jih obkolilo. Časnikarji so tudi mnenja, da, delovanje ogleduhov in izdajalcev na Rusko-Poljskem zelo otežkočuje rusko bojevanje. Poročevalec lista „Ruskome Slowo“ pravi, da se prediranje zavezniške armade na. Poljskem sicer ni dalo preprečiti, vendar so se končali, boji brez posebnih izgub za Ruse.
Novo opirališče Rusov.
Berolin, dne 30. decembra.
Kakor se je iz gotovega, vira izvedelo, so Rusi izbrali kot svoje novo opirališče za, vojaška podvzetja
mesto Vilna (ob reki Vilja v severo-zahodni Rusiiil.. Vojaška oblast je dala, mesto Vilna primerno utrditi
Rus priznava junaštvo naše armade
.	Kolia,	dne 29-. decembra,
Vojaški setrudnik ruskega lista „Ruskoje Slovo“ piše : _ Avstrijska armada se bori hrabro in z največjo vstrajnostjo. Ruski častniški krogi nikakor ne podcenjujejo tega nasprotnika in prelite bo 'še mnogo krvi predno bo strd odpor Avstrijcev v Zahodni Galiciji. ’
V Rusiji nobenega navdušenja.
_	Kodanj,	dne 30, decembra.
Petrograjski sotrudnik Rusom prijaznega lista „Berlingske Tidende“ piše: (Trofeje (zmagodobitna znamenja,, koi zaplenjeni topovi itd.) pozdravlja ruski narod brez zmagoslavnega navdušenja, ker ve, da je naloga ruske armade, da ni premagana in da tudi ne zmaga ter da le vstraja in veže sovražnike, kajti odločbe v bo padla na zahodu. Korakanje proti Berolinu je domišljija. V Rusiji je up na končno zmago velik, vendar se mora boriti Rusija, proti dvema velesilama. Rusko časopisje se mnogo baivi z, Balkanom in žuga Bolgariji v slučaju, če bi šla s Sovražnici Rusije skozi drn in strn. Pred Rhmunijo so vsled tega bolj varni, ker smatrajo, da/ Humanija vsled razpoloženja, ki vlada v rumunskem prebivalstvu, ne bo skupno korakala- z Avstrijo, Nazi,ra,n je inozemskega časopisja, ki trdi, da je Rfusija s svojimi močmi pri koncu, je napačno in vzbuja le veselost, pač pa trpi ruska industrija vsled pomanjkanja surovin.
Rusi se učili madžarščine.
Neki Budimpeštanec, ki je nazadnje delj časa živel v Varšavi, pripoveduje o vojnih pripravah Rusov sledeče: V Varšavi se je že zadnjo zimo okrog 800 ruskih častnikov učilo madžarski. Ker tamošnji zavod Berlitz ni hotel prevzeti pouka, so poklicali z Ogrskega nekega Malorusa, ki je obvladal madžarski jezik. Ta učitelj je bival kot inženir v Varšavi in poučeval dan na elan Častnike v madžarščini.
Zakaj ni prišlo do ustaje na Rusko-Poljskem.
Rotterdam, dne 29. decembra.
Te dni se je mudil v R,citer damu član naj višjega poljskega narodnega komiteja iz Krakova, ki se je izjavil sledeče:	Borba, še sicer utegne trajati nekaj
časa, toda upravičeno je upanje na ugoden izid te borbe, ker so velike poljske- mase Rusom sovražne. Ce doseda-j še ni prišlo do splpšne ustaje Poljakov, je vzrok ta, ker so Poljaki dosedaj še vedno brez orožja. Meščanski sloji bi se sicer radi pridružili, toda če vidijo, kakor n. pr. v Kielcah„ da je mesto menjar lo sedemkrat gospodarja, se bojijo, da bi utegnili zaigrati vse. Pops k a narodna organilzacifa- .bo odslej razivijaia zuio ziviinm/	iv-ci bc* ^ ganojv-o»
poljska organizacija, tudi formelno združila, s poljsko organizacijo na Rusko-Poljskiem:. Kot izraz te spoj.t-ve, oziroma združenja je dejstvo, da je generalni tajnik pajvišjega poljskega narodnega komiteja doma iz; Rusko-Poljskega. Nemci so prepustili skoraj v vseh krajih, katere so zasedli, upravo poljski organizaciji. Nemci se borijo rama ob rami s poljsko legijo. Kmetje iz okolice Krakova, kojim so iz vojaških ozirov porušili hiše, so ostali na svoji zemlji in si delajo za silo bivališča iz desk._________________
Avstrijsko-srbsfco bojišče,
Maribor, 31. decembra.
Na s r b s k e m h o j iš č u še vedno vlada, mir. Tako se uradno poroča. Smemo pa soditi, da bodo že kmalu potrebne priprave dovršene ter da ni več daleč čas, ko se bo zopet pričela, avstrijska o ! e n z i -v a, ki bo izvojevala končno zmago.
Živahni boji se vrše s Crnogorci. PriTre-binju so močni črnogorski oddelki začeli prodirati v Hercegovino, a avstrijski topovi so jim naglo pokazali pot nazaj preko meje. V#jDi a 1 m a c i j i se ,je sovražnik polastil nekaj predozemlja pri K o t o r u in na njegovi južni strani.
Srbi in Crnogorci neprestano 'dobivajo pomoč. Rusi jim po Donavi', Francozi in Angleži po morju, a Grki ipo železnici dovažajo strelivo, topove, živež it'd.
Naši topničarji porazili Črnogorce.
Dunaj, 31. decembra.
Z južnega bojišča, se uradno poroča: Mir na južnem bojišču traja dalje. Na izhodni strani hercegovskega mesteca Trebinje je naša artilerija po večurnem boju prisilila Crnogorce, 'da, sa se umaknili,
Pojasnilo pride.
'Osješka „Hrvatska Obrana,“ je v svoji božični številki z velikimi črkami objavila naslednjo brzojavko Iz Budimpešte kot hradno naznanilo-:
„Umikanje naše vojske v Srbiji po zmagonosnih bojih je izzvalo različne, deloma, neosnovane vesti. "Na najvišje povelje se bo vsled tega podal tjakaj visok vojaški zaupnik ter bo na licu mesta izvedel preiskan vo, da se stvar pojasni.“
Rusi za Srbe. \
Moskva, 29. decembra.
List „Ruskoje Slovo“ uradno poroča,, d!a, je ruska vlada pozvala Francijo in Anglijo, naj pošljeta v. Srbijo večje množine artilerijske in inlanterijskle u-nilorme.
Srbski general občuduje hrabrost naše armade.
Geneva, 30. 'decembra.
Načelnik srbskega generalnega Štaba vojvoda Putnik se je izjavil v pogovoru, katerega je priobčil pariški list „Pariser Journal“, da se bodo Srbi branili 'do zadnjega moža. V izrazih največjega občudovanja je govoril srbski načelnik generalnega Štaba o hrabrosti in vstrajnosti avstrijske armade.
Naši ujetniki v Srbiji bodo prepeljani na Malto?r
Sofijska „Balkanska Tribuna“ javlja, da bodo vsi avstrijski vojni ujetniki, ki se nahajajo v Srbiji, prepeljani na otok Malta ter internirani v tamkajšr njem angleškem koncentracijskem taboru.
Nemško-franeosko bojišče.
Maribor, dne 31. decembra.
Velika in splošna ofenziva angleško-belgijsko-francoskih čet na francoskem blišču, katera se je pričela dne 18, decembra in katera, je bila namenjena na 10 dni, se je popolnoma ponesrečila, in ni prinesla prav nobenih uspehov. 'Ofenziva je stala zaveznike o-gromnih žrtev, okrog 200,000 mqž, a, končni uspeh je popolnoma negativen. Mnogo so si obetali od te splošne ofenzive in francoska zbornica je komaj čakala tre-notka, da bit se ji bilo poročalo, da je, nemška bojna črta; predrta in da se nemška armada umika na celi črti. Toda, do tega gi prišlo, pač pa je zihomico skrajno neprijetno dimila, novica, da je junaški avstrijski podmorski čoln poškodoval francosko admiralsko ladjo in da se je potopil francoski podmorski čoln. Izgube angleško-belg-iisko-franeosklh čet, priEattete, po ofenzivi, se sedaj prav pridno nadomeščajo. Anglija je izkrcala v Havru baje 30,000 mož, v Marseillu pa 28 parnikov Igdijskib čet, francoska, vojna« prava je pa poklicala pod orožje nove letglke črnovojnikov. Slabo vreme, silgi viharji in grozni nalivi, ki Sedaj razsajajo na francoskem bojišču, za, bližnje dni onemogoču-jejo vsako uspešno bojevanje. Po zatrdilih vojaških izvedencev je prav malo upanja, da bi bilo v doglednem času konec grozne borbe na Francoskem, Koliko izgub na vojaštvu je že dosedaj imela, Francija, se vidi iz žalostnih poročil francoskih betov, ki napadajo armadno poveljstvo, katero je še le sedaj objavilo število izgub. Število francoskin ranjegeev že sedaj znaša 498.000, ujetih je kakih 300,000, veliko jih je v za-'nč ”	1 A	, 'V m.Min.na vmihfl, 1 900.(100
mož. Francozi gledajo s strahom v bodočnost.
Uradno nemško poročilo z zahodnega bojišča.
Berolin, dne 29; decembra.
Iz velikega vojnega stana se z dne 20. decembra predpoldne poroča:
Pri Nieuportu in južno-vhodno od' Ypema so sl priborile nemške čete v manjših bojih nekaj ozemlja.
Opetovani močni napadi Francozov severno-za-hodno od St. Menehoulta so bili odbit:’, pri čemur so imeli Francozi težke izgube. Nemške čete so ujele ne-
Pois Brinile, zahodno od nemške- čete so zaplenile in jim odvzele ,1 strelski
kaj sto Francozov.
Francoski sunek prot Apremonta, se je izjalovil,
3 francoske strojne puške jarek.
Napadi Francozov zahodno od Sennheim-a so bili odbiti.
Uradno nemško poročilo z zahodnega bojišča.
Berolin, dne 30, decembra.
Iz velikega vojnega stana se z dne 30. decembra predpoldne poroča:
Za dvorec St. Georges, južnodzhodno od Nieu-porta, katerega so morale nemške čete zapast ti, da bi bile varne pred nenadnim napadom Francozov, še traja boj. Viharji in grozni nalivi;, so povzročili nemškim in francoskim postojankam v Flandriji precej škode. Dan je potekel na ostali bojni črti mirno.
Uradno nemško poročilo z zahodnega bojišča.
Berolin, 31. 'decembra.
Iz velikfega vojnega stana se z dne 31. decembra 1914 poroča;:
Nia obrežju je vladal vf obče mir. Sovražnik je obstreljeval obrežno mesto in, kopališče Westende, je porušil nekaj hiš, ne da bi bil v vojaškem oziru povzročil kaj škode.
V	pristavi Alger Auberge, katero so nemške čete razstrelile, je bila ena cela francoska stotnija u-ničena.
Močni francoski napadi severno od taboriščicj Chalonsa so bili povsod odbiti.
V	zahodnem- delu gorovja: Argonnen so nemške Čote z zavzetjem, več zaporedoma] ležečih francoskih javko v in z ujetjem čez 250 Francozov, znatno napredovale.
V	kraju Flirey, severno od trdnjave Tkml, so se francoski napadalni poskusi izjalovili.
V	gornji Alzaciji, v kraju zajhodnp: od Sennhei-ma, so bili odbiti vsi francoski napadi/, Sistematično so s streli porušili od nas zasedeno Was ‘Steinbach, hišo za hišo. Izgube Nemcev so pa malenkostne.
Ponesrečena francoska ofenziva
Iz Berolina se dne 30, decembra uradno poroča:
Francozi in Angleži že sami priznavajo., da je splošna ofenziva, ki jo je podvzel general Jaffre proti nemški armadi, ponesrečila, Poročevalec Reuterjevega časnikarskega urada na francoskem: bojišču omenja, da sedaj o kakem nadaljevanju irancosko-angle-ške ofenzive niti ni govora. Berolinski list „Berliner Zeitung am Mittag“ piše: Angleški poročevalci pravijo v svojih poročilih, da bi morala zavezniška armada sedaj z vso silo nadaljevati močne napade na nemško zahodno fronto. Nadaljevanje francoske ofenzive bi pomenilo kreganje z lastno' pametjo, ker so nemške postojanke na tej črti tako močne, da se ne dajo premagati. Nemce se sedaj s te fronte sploh ne more pregnati. Način takega trmoglavega bojevanja se mora prej ali slej popolnoma ponesrečiti. Izgube francoske in angleške armade v teh borbah so bile tako visoke in bodo, če se bo glasom naznanil angleških listov francoska ofenziva nadaljevala, tako velike, da bo 40.000 novih vojakov^ ki jih nameravajo postaviti Francozi na bojišče, samo za silo izpolnilo velike luknje v francosko-iangleški armadi. O kakem o-jačeuju zavezniške armade pa niti ni govora. Radi tega je popolnoma razumljivo, da Francozi in Angleži iščejo neprestano tujo pomoč. V Franciji postajajo glašovi, ki zahtevajo od vlade, naj pokliče Franc'ja Japonsko na pomoč, ali si v sili isto celo kupi, vedno glas lejši.
General pl. Heeringen o nemški armadi.
„Berliner, Zeitung“ am Mittag“ pon at'skuje, po-roö'lo „Newyorker Times“, oegar poročevalec te tri dri v drugem tednu meseca decembra Ml v glavnem stanu armade generalnega obersta pl, Heeringen. Poročilo izvira iz pogovora, ki; ga je imel omenjeni časnikar z generalom Heeringen. Koker vsi nemški generali, s katerimi je govoril, je sodil tudi Heeringen vsak čas z* Angleži in Francozi zelo pravično. O Joff-re-ju so je izjavil:	Mož izvršuje trdo vojaško dolž-
no: t. Pogovor je prišel nato ot grom..Lastili, ki jih po poročilih tujih listov počenjajo nemški vojaki. General ie izjav!: Mislim, da so nemški vojaki poprej mi-losrč.ii, kakor zmožni, počenjati kake grozote, — Ali Vam 'e zna o, da se med našimi in francoskimi' okopi vrš’ redna zamenjava pisem? Na: nekaterih mestih so strelski jarki oddaljeni le kakih 50 m drug od drugega. Vojaki si menjavate med seboj pisma, časnike in druge predmete. General je rekel smehljaje, da. on, ako hoče dobiti poročila o vojski, ni' navezan samo na uradga nemška, poroč la. Mi slišimo celo telefonane pogovore z Eiffel ,'vege. stolpa. Nekega, dne sem poslušal z velikim zanimanjem, ko se je z Eifielovega
1*0*
Novi zrakoplovi v francoski armadi.
Berolin,, 29. decembra.
Berolinski list „Berliner ‘Tageblatt“ poroča : Po najnovejših poročilih je upeljala Francija v svoji armadi nove zrakoplove, ki so opremljeni z močnimi metalci luči. Zrakoplovci se naravnost čudijo tem novim zrakoplovom.
V Marseille priplulo 25 parnikov z indijskimi četami.
Berolin, 29. decembra.
Iz Milana se poroča:	Moštvo parnika „„Assi-
ri^“, ki je došlo v' S. Remo, pripoveduje, Ida je priplulo dne 27. decembra v Marseille! 25 parnikov z indijskimi četami, ki ostanejo za sedaj v Parkborely-ju, da se nekoliko privadijo novemu evropskemu podnebju.
Pogajanja med Francijo in Vatikanom zadela na ovire.
,	Dunaj, dne 25. decembra.
Poizkus5', da bi se med Francijo in Vatikanom «postavile diplomatane zveze, so zadeli na ovire; Va-tikan namreč zahteva, da se pred vsem odpravijo postave o ločitvi cerkve od države.
Na morju.
Francoska križarka potopljena?
Carigrad, dne 28, decembra.
Neki arabski list piše: Neki italijanski parnik, ki je vozil do Port 'Saida, je videl 20 km od Jafe v viharju potapljajočo se francosko križarko. Križarka je pozneje izginila in se skoro gotovo potopila. Za rešitev posadke se vsled silnega viharja ni moglo ničesar storiti. Isti list objavlja neko poročilo iz, Kajfe, da se je tam naplavilo veliko čepic francoskih mornarjev., ki so imele napis „Admiral; Charner“.
Milu j a .,tii uti; . u mm)
bateriji unič Ji. Za-me je bila, to zanimiva novica». Ta. ko; sem telefouično poklical omenjeni bateriji. Dobil sem odgovor v t •onotku, ko st v bateriji bljuvali naj-lurši ogenj na sovražnika. Bil sem presenečen. Hee-ringBin .je izjavil, da je zdratvete eno stenje nemških čet sedaj bi j še kot v mirnem času. „V moji armadi je v zadnjih mesecih za nalezljivo boleznijo umrl le en sam mož.“
Nov francosko-ruskl vojni načrt?
Po poročilih, ki so dašla semkaj, se je podal že francoski general Pau, poveljnik francoske armade pri Verdunu, v glavni ruski vojni; stan, da izdela z ruskim vrhovnim poveljnikom' Nikolajem Nkolajevi-čem nov združen vojni načrt.
Nov način angleškofrancoskega
lanja.
Iz Haga se poroča listu „Tägliche Rundsch.“: Posebni poročevalec Reuterjevega časnikarskega u-rada v /Severni Fnapciji naznanja, da se je ob zadnjem splošnem naskoku na nemške postojanke angle-ško-francoski poskus, predreti nemške vrste, ponesrečil. Dokazovalo' se tudi je, da, je ostal sovražnik, (nemška armada) izredno močen. Radi tega se o nar daljevanju ,'navadne ofenzive niti ne more govoriti. Zavezniki nameravajo način vojevanja odslej tako uravnati, da ibi zavezniška, armada na vse točke nemške armade z veliko močjo pritiskala in tako moči svojega nasprotnika izredno napela, S tem bi se preprečilo, dar »Nemci ne bi več mogli pošiljati čete z zahodnega na izhodno (rusko) bojišče.
4 milijone nemških vojakov se vežba.
Iz befolinsteli listov posnamemo:
Vojaški sotrudnik londonskega lista „Times“ piše na uvodnem mestu: Očividno i'.ua Nemčija namen, vse moško prebivalstvo porabiti v službi armade, med drugim tudi na ta način, da dela,o v tovarnah, kjer se izdeluje vojaška oprema, orožje in municija. Na nemški strani se delajo velikanske priprave, da bi se tekom spomlad"» izvojevala odločilna bitka, Potrebno je, da se na naši strani ozirajo na to in da ukrenejo prot odredbe. Na Nemškem se v tem trenotku ne vežba nič manj nego 4 milijone mož za vojaško službo, in četud'1 ne bodo te čete prvovrstne, vendar bi bilo dobro z ozirom na nemške priprave, če bi se sešli zastopniki zavezniških držav, da se strokovnjaško razgovore o položaju.
Oklopna križarka „Admiral Charner“ je bila spuščena v morje 1, 1893., obsega 13.800 ton, je dolga, 106 m, široka 14 m in vozi s hitrostjo 18’4 morske milje. Posadke je štela 375 mož.
Kako je bila francoska admiralska ladja poškodovana.
Junaški avstrijski podmorski čoln „U XII“ je zadel z 2 torpednima streloma francosko admiralsko ladjo, ki sta jo, kakor se je pozneje izkazalo, izvrstno zadela. Iz, Pariza se namreč javlja: Prvi torpedni strel je zadel admiralsko ladjo spodaj pod napravo za sidro, drugi pa na najširšem mestu v sredini lad-Le okoliščini, da so opremljene vse francoske voj-ne ladje razve n aveti spodnjih nadstzopij še s tretjim, takozvanim, podstropjem za varstvo* proti minam, je pripisati, da se zadeta admiralska, ladja ni takoj potopila in so jo še mogli spraviti do otoka Malte. Vendar je pa tako zelo poškodovana, da bo trebalo celih 4 mesecev, predno bo liadja zopet sposobna za boj,
„Dresden“ pripoveduje o bitki pri Falklandskih otokih.
(„(Daily Telegraph“ poročfej iz Buenos-Airesa z dne 17. decembra, sledeče: Poveljnik majhne nemške križarke „Dresden“ je slikal nemškem« poslaniku v Punta Arenasu poteki pomorske bitke pri Falklandskih otokih sledeče:
Nem'škb brodovje je zapustilo Tiho morje in je plulo mimo rta Horn proti Falklandskimi otokom. A predno je tje priplulo, je poslal admiral grof Spee križarko naprej, ki bi naj dognala,, če se nahajajo že tamkaj angleške vojne ladje. Križarka, je admiralu poročala, da je videla tamkaj dve angleški križarki. Admiral je ukrenil vse potrebno za, bitko. Ko smo se bližali otokom, smo videli ne dve, a/mpak 6 križark. Toda 'admiral grof Spee je trdno1 vstrajal pri svojem sklepu. Pozneje smo zapazili pred uhodom še 2 angleški križarki tipa „Lion.“ Vremenske razmere so bile izvrstne. Admiral je sklenil pričeti boj s svojima križarkama „.Scharnhorst“ in „Gneisenau“, ostalim križarkam in sicer „Leipzig“, „Nürnberg“ in »„[Dresden1' je pa zaukazal, da, ne pridejo preveč blizu angleškim ladjam. Angleške vojne ladje so bile oborožene s topovi kalibra 34.3 cm, nemški križarki pa le s topovi kalibra; 21 cm. Povelinik nemške ladje „Dresden“ je posnel iz angleških brezžičnih brzojlaivk, da sta se potopili nemški križark, „iScharnhorst“ in pa „Gneisenau“, glede usode nemških križark „Leipzig“ in „.Nürnberg“ mu pa ni bilo nič znanega. Kapitan angleškega parnika „iOrissa“ poroča, da je imelo angleško vojno brodovje tako malo premoga, da so morale nekatere vojne ladje kuriti s čolni in z drugimi gorljivimi predmeti. Angleško veliko oklopno križarko „iCornwaill“ so granate nemških topov pod vodno Črto lahko poškodovale.
40 sovražnih ladij pred Dardanelami.
Bazel, dne 28. decembra.
(Uradno.) last „BaselerNachrichten“ poroča, da se je angleško-fran.eosko brodovje pred Dardanelami zopet ojačilo. Droclovie obsto! iz 40 jeelnot, med katerimi se nahaja 15' drednovtov in več drugih močnih ladij. Pričakuje se, da bo brodovje v kratkem izvršilo na Dardanele odločen nannd. Francoska vojna ladja Waldeck-Rousseau“, na kateri se nahaja: francoski poveljujoči admiral je priplula v Solun,
Taröija-Rusija-Änglija-
Francija.
Maribor, BI. 'decembra.
S turških bojišč ni zabeležiti posebnih dogodkov. Na kavkašiki bojni crti je začelo tudi turško desno krilo ob perzijski meji siliti v( rusko ozemlje.
V Egiptu se Anglež in Turek kjrepko pripravljata na boje, ki se bodo najbrž v bližnjih dneh razvili. Angleži so dobili na pomoč več polkbvi portu-giškjih vojalkov, katere so poslali v ojačenje angleški armadi ob Sueškem prekopu. Zoper novega kediva Hussein^, ki so ga, upostavili Angleži, se je izdala sveta letva; ; to je namreč sveta obsodba, s katero se Hussein razglasa kot izdajico1 proti bogu, proti 'Mohamedu in celi njegovi veri, ter se izobčuje iz islama ter se (vsakemu vernemu mohamedanu daje pra-\ vica, da, gai sme usmrtiti.
I	.Carigrad, 31. decembra.
Turški 'glavni stan poroča:
Glavna turška ažmada na Kavkazu je posegla lepe uspehe.
Iz Damask^) se uradno poroča, da je dospel k iamošnjemu viajiju vodja rodu Druzov, Emir-Said z 300 jezdeci, in je naznanil, da, je 20.000 prostovoljcev iz njegovega rodu pripravljenih, odkorakati na. bojišče na pomoč turški armadi.
General Rennenkampf poveljnik v Kavkazu.
JVossilsche Zeitung“ trdi, da je prejela iz povsem zanesljivega vira vest, da je alera Rennenkampl prišla do prav presenetljive rešitve. Vzlic sporu z vrhovnim poveljnikom velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem general Rennenkampl ni „odpravljen“, marveč je dobil eno poveljstev v Kavkazu proti Turkom.
Ustaja v Maroka.
Pariz, dne 29'. decembra.
List „Temps“ poroča uradno iz Tangerja:	U-
porno gibanje Francozom sovražnih rodov v okrožju mest Taba in Fez v Maroku nekoliko poaehuje. Rod Brannes pa se še vedno srdito upiral Iranposk;: s li. Položaj v pokrajini Tadla in Kheniira je nespremenjen, to je: upor se nadaljuje. Med mohamedanskim prebivalstvom razširjajo posebni agitatorji „svete vojske“ napačna poročila o dogodkih v Evropi in skušajo med rodovi pospešiti gibanje za „sveto vojsko“ proti Francozom. Iz pokrajine Falilelt-Meddra prihajajo poročila, da se zbirajo tam čete upornih Arabcev, katere nameravajo korakati proti francoskim postojankam v ozemlju Colomb-Beschar-biu-Denib. Francoska vlada se z veliko naglico pripravlja na borbo z ustaši.
Konec francoskega protektorata v Turčiji.
C api grad, dne 29. decembra.
Sprejem novega papeževega delegata Škofa Dolci v Carigradu po sultanu samem se sme smatrati kot zgodovinski dogodek največje važnosti. Predao je bil sprejet škof Dolci, je bilo sultanu izročeno papeževo poverilno pismo. Francoski protektorat (nadvar-stvcč nad katoliki v Turčiji je sedaj enkrat za vselej odpravljen.
Raznoterosti.
„Straža“ vabi spodnje štajerske in koroške Slovence na mnogoštevilno naroßbo. Naš list je edin spodnještajerski slovenski, list, ki parkrat na teden informira svoje čitatelje o dogodkih po domovini in svetu. Posebno našim domačim razmeram, posveča največjo pozornost, tako, da jie list prijatelju in neprijatelju za informacijo neobhodno potreben. Nočemo trditi, da se ne nagibamo na nobeno stran, da smo brezbarvni, a smelo trdimo, da ja vsebina in oblika našega lista taka, da tudi nasprotnika ne bo odbijala, ampak ga seznanila in sprifaznila z resnostjo in važnostjo naših stremljenj. Zato sodimo, da bi naš list ne smel manjkati v nobeni hiši1 inteligentnega, spodnještajerskega Slovenca, Vabimo torej stare, naročnike, da nam ostanejo zvesti, drugie, Slovence pa, da postanejo naši naročniki, Prijatelje, pa prosimo: Agitirajte povsod za „Stražo“, „Straža“ stane celoletno 10 K, polletno 5 K, četrtletno 2 K 50, vin., mešečno pa 1 K.
Ponedeljkova „Straža“ se, tudi v novem letu lahko posebej naroči kakor dozdaj. Samo ponedeljkova „S t r a ž a“ stane za, cielo leto 3 K 20 vin., za pol leta 1 K 60 vin., za četrt leta 90 vin. Kdor hoče torej od novega leta naprej dobivati ponedeljkovo „Stražo“, naj pošlje naročnino po položnici „Našega Doma“, ki smo jo nedavno priložili naročnikom ponedeljkove „Straže“, S, to položnico se sme samo poslati naročnina na ponedeljkovo „Stražo“. S to
položnico se ne sme poslati denar za noben drug namen. Tudi s e n e s m e p o s 1 a t i naročnina z a p o n. e d e 1 j k o v o „'S! t r a ž o“ ob e. n e m z n a-r o č n i n o z a „S, 1 o v fe n, s-kl ega Gospodar, ja“, ker to dela zmešaj avo. Kdor nima položnice, naj pošlje naročnina za pon e-d e 1 j k o v o „Stražo“ po poštni nakaz n i o i na naslov : Upravni štvo ponedeljkove „ Straže“ v Mariboru, Koroška cesta 5. Na robu nakaznice naj natančne zapiše svoje ime in bivališče ter še pristavi: Ta znesek je z a p o n e d e 1 j k o v o „S i r a ž o“. Ako se bode naročnina tako pošljalaj, kakor tukaj zahtevamo, potem bo dopošiljanje I sta redno.
Posvetitev presv., srcu Jezusovemu vi zmislu skupnega pastirskega lista avstrijskih škofov se; bo za lavantinsko škofijo izvršila pa/Vseh župnijskih in Samostanskih cerkvah prva nedeljo po razglašeiiju Gospodovem, dne 1 0. j a n u a r j a 1915, pri p r e d p o I d a n s k i službi božji, kar bodo čč. dušni pastirjih vernikom oznanili na, praznik sv. Treh Kraljev. Dotični pastirski list s pdSvetivno molitvijo bodo župnijski uradi prejeli prve dni prihodnjega tedna,
* Sv. Oče za mir. Na, sveti večer je sv. Oče v prestolni' dvorani sprejel sveti zbor kardinalov, ki mu je prišel izraz t svoja voščila o priliki božičnih praznikov. V svojem odgovoru na nagovor se je sveti Oče v ganljivih besedah spominjal svojega velikega prednika in povdarjal, da posveča, svojo največjo skrb želji, da se zopet vrne mir. Svoja prizadevanja za mir bo z vsemi s lami nadaljeval.
Nova akcija papeža. Rimska, „Idea, Nazionale“ javlja: V vatikanskih krogih zv,got a! vi j a jo, da je papež Benedikt ;XV. ukrenil korake, da bi pri vojujo-čih državah izposloval izmenjavo ujetnikov. Ta* izmenjava naj bi se omejila samo na tiste ranjence, ki tudi v bodoče ne bodo sposobni za vojaško službo. Rečeni list meni, da ta predlog papežev utegne doseči svoj cilj. Nekatere vojujoče vlasti da so že pritrdile.
Preldlc dr. Udetovega članka. „Bonifatius-Kor-respondenz“ je v 24. številki prinesla! med uredniškimi vestmi sledeče pojasnilo:	„Da za vedno odstrani-
mo vsako nesporazumljenje, ki je še morda, izjavljamo, da odločno zavračamo vsebino prof. dr. Udetovega, v 17.-18. številki našega časopisa objavljenega članka „Katoliški duhovništvo. Nacionalizem. Veleizdaja“, v kolikor žali čast cd nais visoko čislane slovenske duhovščine. Obžalujemo, da je bil ta članek v list sprejet.“ — Ta preklic je .priobčil grof Gallen v soglasju z odgovornim uredni] jom.. Pisatelj članka dr. Ude ni podal doseda.j nobene izjave.
Kje domov muj? Češka, rarodnai pesiera „Kje dom je nur?“ je s’avila pretekle dni SOletnico svojega obstanka. Tudi pri nas Slovencih je ta pesem dobro znana.
„Planinski Vestnik.“ Izš'a je 8, številka. Da ho niugel I rt pril o Tn jo leto — o	—v-n r—g. -P.—
D, prijatelje planin., da' se oglasjo kot člani društva. Clan arh; a znaša G K, „Plani., skl Vestnik“ dobijo člani zastonj.
„Hustrovani Glasnik“ od 31. decembra prinaša zopet z finim've siko z vojske. Tudi spisi so mikavni, Naroč: i a znaša 8 K.
Svetovna vojska. Izšla sta 3. in 4. se š tek, Stage četrtletno G seš tkov 3 K. Naroča, se v: Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Predsednik slovenskega, katoliškega! akademič-nega društva „Danica“,,Ivani Žgur, idoOai iz Vipavskega, je bil dne 15. decembra na severnem bofišču ranjen. Prenesli so ga v bolnišnico H at van pri Budimpešti, kjer je pred božičnimi prazniki izdahnil svojo mlado, junaško» dušo. Naj mu bo tuja zemlja lahka,! — Dosed n j je žeflO mladih, katoliških slovenskih akademikov dalo svoje življenje za domovino.
Poroka. Danes je bik/v domobranski bolnišnici z gdč. Heidenreich poročen g. Friderik Schwarz, mučitelj v Cmureku, ki je bil ranjen na severnem bojišču.
Slovenska posest. Dne 28. t. m, je na dražbi kupila posolili'ica (Narodni Dom) Ballonovo hišo v E. Šinidovi ulici v Mariboru,. Menda se bo naselila v novokupljeni hiši podružnica, ljubljanske kreditne banke.
* Zadeva župnika Svatona. Vrhovno domobransko sodišče je pritožbi zagovornika g. dr. Pegana v zadevi župnika SvafJona brez javne razprave ugodilo, razsodbo divizijskega sodišča razveljavilo in odredilo novo razpravo.
Pri januarskih povišanjih je b i stot iibom-av-d'torjem imenovan g. dr. Jos. Kron vogel, sodni svetnik v Št, Lenartu v Slov. gor.
Odlikovanje. Minifiter za bogočastje in uk je podelil okrajnemu šolskemu šolskemu nadzorniku v Celju, Josipu Supa,nek, naslov „ravnatelj“
Imenovanja v vojaški službi. Dr. Ivan Fras, doma od Sv. Antona v Slov. gor., ki je bil sedaj na severnem, bojišču, je imenovan za fregatnega zdravnika v Pulju.
Imenovanja v evidenci dom. pehote. Za nadporočnike so imenovani poročniki: Dr. Rihard Viditz, Jožef Nemetz, Ivan Kout lik, dr. Dragotin Knaflič, Ed. Pelikan, Ivan Brančič, Ivan Peterka, dr. Anton Mulej, dr. jur. Josip Leskovar, Anton Lovrič, Jurij Mih-nik, dr. Jur. Pavel Skaberne, Edvin Lachnik, Rudolf Koutnik, Ivan Urbas, Josip Goltsch, Ignacij Založnik, Franc Bonač, Franc Peterka, Gvido Mihelič, dr. jur. Jakob Doljan. — Pri dom, potničarjih v evidenci: Rudolf Jordan, Franc Žagar, Leon Mencinger.
'i1"""Generai pót/.lS	“'Wwffiì
se naseli za đelj časa pri svojem bratu, posestniku’ graščine Brusndc ob Savi med Zagorjem in Trbovlja-Rudeca knjiga. Avstrijsko zunanje ministr-st\o bo izoalo rudečo knjigo“ z diploma,tienimi akti v katerih bo dokazalo, da je bila nam vojska usiljena. Knjiga je postala potrebna, da ovrže krive trditve irancoske „žolte“ in angleške „modre knjige“, ki se tudi v, Italiji izrabljajo proti nam.
Prihod novega deželnega šefa.v Sarajevo. Novoimenovani deželni šef in poveljujoči general za Bosno m Hercegovino, podmaršal pl. Sarkotič, je došel dne 30. decembra dopoldne s posebnim vlakam v Saraje-m V Bosanskem Brodu sta ga sprejela namestnik dezelgega šefa, Mandič, in ravnatelj bosanskih de-zelimi železnic;, dvorni svetniki Mrazek. Na sarajevskem kolodvoru je imel sprejem novega šefa le boli vojaški značaj.	.
Na bojišče je odšel te dni iz Maribora s svojo četo narednik Franc Terseglav, urednik ljubljanskega. „Slovenca,“.
Poročnik Ivan Supanič, sin Vrlegacnašega pristaša; veleposestnika g. Ignacai 'Supanič v Jarenini, je prišel v rusko ujetništvo. PiSal je svojim starišem, da, je dne 19. novembra p,allei Rusom vi roke, ki so ga z drugimi vred poslali v pokrajino ob Volgi.
V ruskem ujetništvu se nahaja slovenski rojak major Alojzij Sernec, ki je služil pri domobranskem pehotnem polku štev. 1. Doma je iz Št. Jurija ob Ščavnici.
Vojni ujetniki. Po izkazih, Vseh vojskujočih se držav znaša.. sedaj število vseh bojnih ujetnikov 1,179.800 mož, med katere so že tudi všteti vsi ujeti častniki.
*	Vojni kurat g. Zagoršak piše svojemu prijatelju z dne 18, decembra: Pišem ti iz nekega majhnega, umazanega, blatnega gnezda. Že tri dni dežuje. Včeraj je tudi malo snežilo. Nekaj dni smo marširali, a sedaj tukaj že tretji dan čakamo na nadaljna poveva, Gremo zopet naprej, ker se sovražnik umika, a žal, da le počasi. Iz srca ti želim prav vesele božične, praznike! Kako jih pa bomo obhajali mg ve sam Bog! Ce ostanemo še tukaj, najbrž cerkve niti videl ne bodem. Molite za nas ubožčeke, spominjajte, se nas. Godi se mi sicer dobro, a hudo je to, da ne morem niti v cerkev niti maševati. So samo ruske in kalvinske cerkve. Zdrav sem. Pozdrav!
Talci v Dalmaciji. Dafmat nske oblasti na novo opozarjajo prebivalstvo, da je vsak vojni komandant upravičen, izbrati si izmed prebivalstva talce. Talci se takoj usmrt jo v dveh slučajih, ako hočejo pobegniti ali ako se ustavljajo biti talec;. Ako se izvršbo napadi na vojaštvo in vojaške naprave, se u-smrtijo, ako krivcev ni mogoče takoj najti.
------*—nXcTTn«jrt aciaR 1ri eto—rtltfftrrnnA-	—d«  
žbi ali plačevanju Vojaške fakse. ■ Uradno se razglaša, Ida se morajo tudi leta 1915 vse tisto osebe, ki so podvržene plačevanju Vojaške takse, ali vojni dolžnosti, če tudi so bile na Ita ali drugi način oproščene vojne službe in plačevanja takse, se priglasiti na vsak način v občini, kjer stanujejo. Zglaševanie se mora vršiti’, pri občinskih uradih od dne 1, do dne 31. januarja. Tiskovina se mora natanko izpolniti. Kdor bi napravil napačno pismeno naznanilo, se lahko kaznuje s 50 K globe, Ikdor pa bi napravil naznanilo tako, da bi se na podlagi napačnih podatkov obranil plačevanja vojaške takfee, se sme kaznovati s 500 do 1000 K globe. Ta določila narekuje postava; z dne 10. februarja 1907.
Važen odlok deželnobrambnega ministrstva. Na prošnjo državnega društva državnih uradnikovrcerti-fikatistov je ministrstvo za deželno brambo izdalo sledeči odlok: Člani društva državnih uradnikov lahko postanejo črno voj hiški častniki, oziroma uradniki tudi tedaj, ako se že nahajajo pod orožjem, treba le, da napravijo prošnjo, opremljeno po določilih paragrafa 17 črnovojniških organizacijskih' predpisov. Natančnejša pojasnila se dobe pri omenjenem društvu državnih uradnikov na Dunaju.
*	Negovanje zob v vojski. Zdravje nemške armade pospešuje izredno ugodno skrbno negovanje zob. Zobobol, kj je dostikrat združen z velikimi mukami, opazujemo sploh s posmehom, in ni se čudit1, če nam kaže vojak, bolan na zobeh, še posebno žalostno postavo. V boju bi seveda vsakogar minil zobobol, toda to je izjema,. V nemški arfmadü so skrbeli takoj spočetka mobilizacije za zobe.. Po dvoriščih vojašnic so zobni zdravniki prav tako marljivo delali kakor drugi zdravniki.. Ta odredba se je obnesla, zakaj zdravi ali pa dobro popravljeni zobje ne bole ter pomagajo drobiti hrano, da, jo moremo prebavljati. Še-le spo-četkoma tega stoletja so jeli mi s1 iti na to, kolikoi škoduje bojni sposobnosti vojske nedostatno negovanje, zob. V avstrijski armadi so dognali takrat, da pride v štirih letih domala 10.000 bolezenskih slučajev z več nego G2.000 bolezenskimi dnevi,, ki jih povzročajo zoboboli. V dveh slučajih je povzročil zobobol celo smrt. Pomniti je treba, da se vojak zglasi bolnega le zavoljo hudega zobobola. Posledica zobobolu, je tudi lahko gnitje čeljustne kosti, pokvarjienjei obraznih živcev, pokvarjeni ziobje so pa tudi najboljše skrivališče za bolezenske kali, ki prihajajo potem,' s hrano ali kaico drugače v notranje dele človeškega, telesa. Naravno nepokvarjeno zobovje je dandanes prava izjema. Niti dva odstotka k naboru prihajajočih mladeničev nima popolnoma zdravih zob.
*	Ruski ujetniki na štajerskem. V Knittelfel-ciu na ,Gornjem Štajerskem je posebno taborišče za ujete Ruse. Dosedaj je došlo v ta tabor že 13 tisoč ujetnikov — Rusov. Med ujetniki se nahajata tudi
dvia generala-	,	!
Otvoritev panamskega prekopa ;se bode vršila dne 12. marca 1915. Otvoritev izvrši predsednik se-veroameriških zveznih držav Wilson. Že v sredini februarja, se začnejo različne otvoritvene slavnosti.
*	Pomanjkanje užigalic na Hrvaškem. V Zagrebu in na Hrvaškem je v zadnjem času nastalo tako pomanjkanje užigalic, da je morala zagrebška, trgovska in obrtna zbornica v tej zadevi posredovati na pristojnem mestu. Dognalo se je, da vzrok pomanjkanja niso toliko potežkoče v. proizvajanju užigal.c, kakor dejstvo, da tvornice ne morejo dobiiU železniških vozov za odpošiljatiev blaga. Na prošnjo trgovske zbornice se je brzojavno odredilo, da se naročila už-galic, namenjenih za Zagreb, nemudoma odpravijo.
Užigalice v gostilnah. Natakarski odsek graške gostilničarske zadruge je sklenil, da po novem letu ne bodo polagali več užigalie na mizo za prosto uporabo. Tudi v Mariboru se namerava, takisto postopati.
Perilo se podraži. Zveza avstrijskih tovarnarjev za izdelovanje moškega perila je Sklenila, da bo, začenši s 1. januarjem 1915, zvišala cene za razno moško perilo, kar utemeljuje s tem, da je uporabila država za vojaške potrebe vse zaloge tovarnarjev in da so se tudi surovine, kotbclmtoaž, sukanec, milo itd., zelo podražile.
Maribor. Rešilni oddeljek mariborske požarne brambe si namerava nabaviti1 rešilni avtomobil, ki bi stal 17.500 K. Občinski odbor je obljubil 7.500 K, ako da Rudeči križ 10.000 K.
Maribor. Tukaj se je ustanovila posebna zdravstvena komisija, obstoječa izi občinskii odbornikov, učiteljev in zdravnikov, ki bo pregledala vse hiše v Mariboru z ozirom na njih zdravstvene razmere.
Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 28, decembra je umrl tukajšnji gost lničar Jurij Golob, star 79> let. Pogreb je bil pretekli četrtek.
*	Središče. Gledališka predstava, ki jo je priredilo naše Slovensko katoli5ko izobraževalno društvo v prtd avstrijskemu Rodečemu križu, je izbori o uspela. Pozdravni govor je imel č. g. kaplan. Iz igre: „Cvetina Borograjska“ se lahko učijo očetje in pa matere, kako je v božjem strahu vzgajati' otroke, da bodo tako, kakor je bila Cvetina, Ti mladina pa posnemaj Cveti'no v ponižnost , dobrosrčnosti, zaupanju v Boga in spoštovanju svojih stari še v. Potem so nastopili igralci in igralke, ki so svoje uloge prav dobro rešili, Hvala jim! Tudi gmotni uspeh prired t/e je bil z ozirom na obstoječe razmere zelo lep. -Od dohodkov 13G K 30 vin., odštevši stroške 18 K 15 vin., se je za avstrijski Rudeči križ odposlalo 118 K 15 vi l. Bodi še tukaj izrečena zalivala slavnemu šolskemu
V-Gllöl V-U Li Ui pi A upuotHo v Kolo Rci-lro«* t^A ol*	o m-vi, drvi
Stv.ii „Edinost“ za brezplačen odstop odra,
Celje. Dne 25, decembra je umrl tukaj pek Blaž Schmartschan, star 82 let. Bi, je izmed najstarejš h celjskih meščanov, — Zopet je en iz južnega, bojišča dne 26, decembra v Celje dospel ranjenec, obolel ua kpleri.
Braslovče. Na severnem bojišču je padel in bil tam dne 15. decembra pokopan stotnik 27. domobranskega! pešpolka Franc Dobnik. (Bil je doma v Letušu pri Braslovčah. V Celju je izvršil šest gimnazijskih razredov, nakar je vstopil v domobransko kadetno šolo. Služil je pri domobranskem, pešpolku štev. 27. — Stotniki' Dobnik je bil dober Slovenec in je bil iv Ljubljani, kjer je služboval vec let, dobro znan, zlasti v narodnih krogih. Odlšel je na bojišče takoj začetkoma vojne. V bojni vrsti je vstrajal, dasi je nevarno obolel in so mu zdravniki nasvetovali, naj se ne izpostavlja več vojnim štrapacam, marveč naj se vrne v, domovino, -da vsaj nekoliko okreva. Dobnik ni poslušal zdravniških nasvetov, ostal je na svojem mestu, dokler ni pbjdel na bojišču kot junak. Bodi mu ohranjen časten spomin!
*	Novi brevir se še ne bo doposlal čč. gg. naročnikom-«, ker še lavantinski proprija ni tiskan. Čč. gg. duhovniki si bodo morali nekaj mesecev še pomagati s knjižico: Variationes, ki se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, vezana po K 1.50, nevezana pa po K 1.
„Novi Pridigar.“ II. zvezek z zanimivo vsebino trajne vrednosti je dotiskan in se razpošlje v januarju,. Naročiti morejo le duhovniki. Tiskarna sv. Cirila želi, naj bi se porabile po možnosti razposlane „Položnice“ z napisom „Novi Pridigar.“ II. zvezek bo obsegal 9 pol; celi letnik pa bo imel najmanj 32 pol. I. zvezek je bil majhen, ker radi vojnega stanja ni bilo mogoče re. Uredništvo in upravništvo: Pragersko, Štajersko. Naročnina dobiti papirja. Podpirajmo domače podjetje, H je vredno podpo-
Zahvnl.tii.iein se za sprejete cigarete, ki sem jih dobival v trdnjavsko bolnišnico v Pisani. Poslane so bile za Slovence iz Ljubljane. — Četovodja Janez Kirbiš.
Slov. Bistrica. Deklice III. in IV. razreda okoliške1 dekliške šole v Slov. Bistrici so prav pridno pletle volnene stvari za vojake. Za 181 K 78 v, kartere so deklice nabrale v našem mestu in v občinah, ki spadajo v slovenjebistriški šolski okoliš, in za 52 K, katere je daroval okoliški krajni šolski sve,t, se je nakupila volna. Učenke so napletle 24 snežnih1 čepic, 49 parov zapestnic, 15 parov kolenic, 46 pokrival za ušesa 'in 20 šalov. Nakupil se je tudi še barhent za 65 parov ovitkov za noge. Vse to se je odposlal^ v Maribor povejgistlvu, nadomestnega domobranskega bataljona št. 26.
*	Sv. Miklavž pri Ormoža. Učenke tukajšnje -petrazredni-co izdeljujejo marljivo razna ročna dela za vojake in ranjence. Te ini so se odposlali avstrijskemu Budečemu križu v Gradec sledeči izdelki: 350 ovitkov za noge iz boljšega barhenlta, 60 u-šesnih pokrival, 52 parov zapestnic, 41 snežnih kap. Materijala za ia predmete se je nabavilo 256 K, katero svoto so darovalo violane občine in darežljivost (tukajšnjega prebivalstva. Pobirali sq se darovi od hiše do hiše. Delo se nadaljuje. - Kot božičnico za vojake na bojnem polju so učenci tukajšnje šole l.a-brali 64 K, kateri znesek se je poslal na primerno mesto.
* Spodnještajerska i ljudska posojilnica v Mariboru naznanja tem potom, da dne 2., 7. In 9. januarja 1915 ne bo imela uradnih dni, da torej blagajna te tri dni ne boae odprta, ker se bode v tem času sklepal letni račun, To se naj blagohotno vzame na znanje.
Zadnja poročila» cibila v soboto 2. februarja.
Huda borba v Karpatih.
Dunaj, 1. januarja.
'Avstrijski generalni štab uraidno poroča:
Boji v Karpatih in Bukovini se nadaljujejo. Do včeraj se še položaj na( tem bojišču ni iz-premenil.	_	/
V	prostori pri B i a 1 i (v Galiciji) na južni strani mesta Tarnov so naši po dnevu in po noči ponovne ruske sovražne napade odbili in p riža d,j ali Rusom velike izgube. Avstrijci so pri tem ujeli 2000 Rusov ter so uplenili 6 strojnih pušk.
Na severni strani rekle V isle stalna in gostai megla zadržuje vojevanje. Radi legal vlada na tern delu bojišča deloma mir, deloma je dosegla naša armada manjše uspehe.
Tisza o vojnem položaju
V	svojem novoletnem govoru je ogrski ministrski predsednik grof Tisza o položaju na bojišču izdavil sledečo: „Na severnem biolišču omahuje vojna sreča sem ter tja; ce tudi smo polni upov, vendar še ni padla odločitev. Bolestno iznenađenje nas je zadelo, ko smo izvedeli, da- so naše zmagoslavno v.S-rbijo prodirajoče čete morale zapustiti deželo. Vojaške posledice tega umika v Srbi i kotno kmalu popravdd, toda boli me, da je.armada, ki se '.e vojskovala zoper števil: o meč., e,j šega in v vsakem ozi,m odličnega, sovražnika, ki je med velika,' stimi neugodnostmi krajev in potov v junaških bojih dolgih tednov in mesecev ^pokazal a hrabrost brez primere, to slavo izgubila vsaj pred jav. ostjo, in s cer edino le iz tega vzroka, ker so se na njo siv. ile nadčloveške zahteve.
Nemško uradno poroTlo
Z zahodnega bojišča.
Berolin, 1. januarja.
Iz velikega vojnega stana se z dne 1. januarja poroča :
Pri Nieu: ortu se ni pripetilo nič bistvenega. Vsled povodnji niso mogle nemške čete zopet zavzeti dvora St. Georges, katerega je sovražna artilerija popuiiir.iu:! pomsna.— ••-----------—-p-— ------
Izhodno od mesta Bethunc^ južno od kanala,, so nem'h,': čete zavzele angleški strelski jarek.
V	gorovju Argonnen so napredovali napadi nemških čet.
Zopet so nemške čete ujele 40!)' sovražnikov, zaplenile 6 strojnih pušk, 4 metalce min in mnogo drugega orožja in streliva.
Francosko taborišča severno-zahodno odj Saintt-Mihiela pri La; Lahagnieuxu je upepelila nemška artilerija,.	1
Vsi Včerajšnji ponovni napadi Francozov: pri Flireyu in zahodno od Sennheimai so bili odbiti.
Z izhodnega bojišča.
Na, izhodno-pruski meji in na Poljskem je ostal položaj nespremenjen. Gosta megla je ovirala vojevanje.
600.000	vojnih ujetnikov v Nemčiji.
Berolin, 31. decembra.
Celokupno Število vseh ujetnikov-vojakov, (nevojaške osebe niso vštete), ki se nahajajo ob sklepu leta v nemškem ujetništvu, znaša 8138 častnikov in pa 577.87(5 mož in _gicer:	\
Francozovi : 3459' častnikov in 215.905 mož, med njimi 7 generalov;
Rusov,: 3575 častnikov in 306,294 mož, med temi je 18, generalo*; ;
Belgijcev: 612 častnikov in 36.852 mož, merd temi so 3 generali;
Angležev,; 492 častnikov in 18.824 mož.
Nemški zrakoplovi obstreljujejo Dünkirchen.
London, dne 31. decembra.
% „Da ly Mad“ poroča iz francos,kegam està Dünkirchen :
Sedem nemških zrakoplovcev ie dne 30. decembra pol ure metalo bombe na mesto Dünkirchen. V vseh delih mesta so se slišale eksiplozGe' (razstrelbe). Komaj je izginil en zrakoplov, že se je pojavil drugi. V mestu so pokale puške* ki so, streljale n a, zrakoplove. Poškodovanih je bilo veliko Hiš. Sipe- so pokale in kosci so padah na vse strani. Tudi so bombe porušile na enem mestu mestno železnico. Prva bomba 'e parila na, utrdbo, dve drugi sta pa, padli v bližino železniške postane, e-na- na Rue Caunmrtin, peta v kuhinjo vojaške bolnišnice, šesta blizu rotovža, sed-
ma pa v bližino vojaškega skladišča. Ubitih je bilo 15 osebi, ranjenih pa. 32. Vsa trupla so strašno razmesarjena, Nemški zrakoplovi so srečno ušli.
Amerika s rari Anglijo.
Washington, 31. decembra. Vlada Združenih držav Severne Amerike je izročila Angliji noto, v kateri zahteva, da angleška vojna mornarica, prav kmalu neha motiti pomorsko trgovino Združenih držav ter svareče opozarja, da povzroča neopravičeni poseg angleške vojne mornarice v trgovino Združenih držav vsestransko razburjenje. Vlada Združenih držav ugovarja zoper zaplembo ladij nevtralnih držav le zgolj iz suma«, priznava pa, da imajo vojskujoče se 'države pravico preiskati trgovske ladje, toda dokaz, «a je vozika, ustavljena trgovska ladja Mago’ ki je podvrženo zaplembi, se mora uoprinesti že tekom preiska|vie. Olsobito se dolži Anglijo, da postopa .s skandinavskimi ladjami, ki vozijo baker, drugače, kakor z ameriškimi. Vi noti se naVajai, dal se prevoz živil ne sme nikdar smatrali kot utihotapljenje, kajti živila so lahko namenjena za naivadno prebivalstvo, kakor tudi za armado ter izraža upanje, tla bo Anglija uvidela, kako resnega pomena je trajno motenje nevtralne trgovine.
Ranjeni in padli.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Sodič Janez, pešec, r; Soler Alojzij, pešec, r; Špes J1., frajtar, r; Spieler Franc, pešec, mrtev; Spolenka Anton, pešec, r; Stare Alojzij, pešec, r; Stefur Franc, pešec, r; Stetner Jožef, narednik, r; Steinfelder Anton, pešec, r; Sternad Franc, pešec, r; Sternad Janez, pešec, r; Sticher Karol,, pešec, r;| K. Stojnšek, frajtar, r; Stradner Franc, trobentač, r; Strmošnik Franc, pešec, mrtev; Stusaj Janez, rezervist, r; Temei Valentin, narednik, r; Tepe j Štefan, pešec, mrtev; Tofant Janez, pešec, r; (Tomanič Franc, pešec, r; Trabus Jakob, korporal, mrtev; Trafela Anton, pešec, mrtev; Trampuš Anton, pešec, r; Travinger Jurij, pešec, r; Trebovc Franc, korporal, r; Trebše Emil, pešec, r; Trebušak Jožef, pešec, r; Ulli Roman,, pešec, r; Umek Mihael, pešec, r; Unger Jožef, četovodja, r; Vedenik Franc, četovodja, r; Venhoda Alojzij, pešec, r; Veranšek Ant,., pešec, r; Verbajnšak Jožef, pešec, r; Verk Jakob, frajtar, r; Verk Janez, rezervist, r; Veršič Jožef, pešec, r; Veršnlk Janez, pešec, r; Vesel Janez, pešec, r; Vodenik Franc, pešec, mrtev; Vogrinc Jožef, pešec, r; Vojsk Janez, pešec, r; Vosek Franc, pešec, r; Vrbnjak Jakob, pešec, r; Wagner Jožef, pešec, r; Božidar Walheger, pešec, r; Weinhandl Rudolf, korporal, r; Weiß Friderik, četovodja, r; Veršič Jakob, pešec, r; Zafcer Karol, pešec, mrtev; Žagar Franc, frajtar, r; Žižek Ignacij, pešec, mrtev; Zupane Ciril, trobentač, r; Zupanc Jožef, pešec, r; Zupanič Anton, pešec, r; Cverle Jožef, pešec, r; Novofny Viljem, stotnik, r; Parlow Maks, nadporočnik, ujet; Brglezi Janez, pešec, r.
Pešpolk štev. 87:
B.olschwing Peter, praporščak, mrtev: Dincser Bela, ka-jiai, trnjev : Drescher Ivan, rezervni poročnik, r; Gieringer A-lojzij, nadporočnik, r; Jures Anton, major, 'ir; Lapajne Vinko, praporščak, r; Rankel Jožef, kadet, r; Richetti Hektor, rezervni poročnik, mrtev; Schipfer Peter, praporščak, mrtev; Weiss Ivan, kadet, mrtev; Mahser Ivan 10 ir; Majcen Anton 5 r; J. Majcen 10 r; Majcenovič F. 11 r; Majeilč Ivan 4 r; Majhen Luka 9 r; Makoter Rudolf 9 |r; Malis Karol' 10 r; Marinko A. 12 r; Maršič Anton 12 r; MasRakl Ivan r; Mave Karol 9 r ; Medved Anton 3 r; Medved Fran 12 r; Miedved Ivan 1 r; A. Medvešek 10 r; Mermolja Ivan 9 r; Mesič Fran 2 r; Meznarič Anton 5 r; Mihalič Andrej 3 r; Mlinar Filip 10 r; Mlinarič Fran 12 r; Mlinarič Ivan 8 m;. Mlinarič Anton 3 r; Modi Iv.
9	r; Mogel Fran 12 m; Mohor Jakob 11 m; \Mohorko Anton 10 r; Mrakič Fran 7 r; Mulaček Vaclav 9 r; Mulec Fran 2 r; Mulej Josip 3 r; Mulej Štefan 7 r; Muršič Jakob 9 r; Narat Anton 12 r; Novak Andrej 5; r; Novak Josip 4 r; Novak Filip 5 m; Oblak Andrej 10 m; Očkon Ivan 4 m;; Ogorevc Ivan 8 r; Ogrizek Fran 5 r; Ojsteršek Anjton 4 r; ,0včačik Anton 9 r; Ozmec Fran 11 r; Pečečnik Alojzij 11 r;, Pečovnik Fran 10 m; Pečovnik Josip 11 m; Pevec Fran 11 r; (Pfeifer Fran 9 r; Pintarič Fran 4 r; Pirnat Fran 10 r;-. Pirnat Martin 10 r; Pirš Filip 5 r; Pisanec Fran 9 ir; Planinc Jernej ,12 r; Plav-čak Avgust 9 r; Pleterski Ivan 5 r; Plevniki Ivan 12 m; Podgorelec Josip 9 r; Polanec Ivan 12 m; Polašek Edvard 10 r; Poljšak Ivah 11 r; Popelar Anton 10 r;j jPožun J'osip 8 m; Potočnik Fran 12 r; Požar Fran 12 m; (Poznič Anton 8 r; Pozro Andrej '5 r; Požun Josip 9 r; Prah Leopoldi 11 r; Prah Štefan 11 r; Prah Vincenc 4 m; Praznik Matija 9 jr; Premelc Anton
10	r; Prevolnik Fran 9 m; Privšek Valentin 9 r; Prodnik Iv. 1 r; Prosevc Anton 4 r; Pulko Alojzij 12 r; Pustoslemšek Kr. 9 r; Rakun Josip 9 r; Rantaša Jakob 4 m; Reghl Ivan 5 r; Renat Ivan 3 r; Rep Fran 6 ,r; Repič Anton 10 r; Rigonat A. Ir; Robek Anton 12 r; Rojc Fran 5 r; Rom Anton 4 r; Ro-žar Josip 12 r; Ružič Ivan 7 r; Sagmeister Miha 11 r; Sajko Jernej 1 r; Šauc Anton 11 r; Savinek Matija 9 r; Sefin Pet. 9 r; Šegula Fran 5 r; Šegula Marta 10 ;r; Senčar Anton 10 r; Šenitur Fran 11 r; Šetinc Josip 12 r; Šilih Ferdinand 9 r ; Simonič Jurij 5 r; Skergar Fran 9 r; Skoberne Jurj lil m; Skoberne Fran tì r; Skoberne Jurij 12 r; Skrila Štefan 3 r; Škrubej Alojzij 8 r; Skuhala Fran 9 r; Šlander Ivan 10 r; Slapnik' Marin '5 r; Smeh Fran 9! r; Smeresčnik Jožef 10 r; Šmon Ivan 6 (r; Šoje Jbžef 4 r; Sosič Ivan '8 r; Sovič Ivan 10 r; Speglio Ivan 12 r; Sredenšek Fran 4) r; Srekel Alojzij 12 r: Steger Karol 5 r; Stermčrik Jožef 8 r; Stibec Fran 6 r: S’fmniker 'Anton 5 r; Sliimulak Anton 11 m; Stelekar Ivan 5 r; Stramšek Mihael 9 r; Strastny Ivan 5 r; Strmčnik Anton 3 mStrmšek Anton 9 r; Štuhec Anton 10 r:; Šuligoj Viktor 7 r; Šumak Ivan 5 r; Sušek Karol 9 r; Sušelj Jožef 11 r; Šuš-terič Jakob 3 m: Tamše Ivan 11 r; Tekavc Martin 10 r; Fr. Tepko 11 r; TerČič Miha 10 r; Tišler Jožef 12 r; Tomažič V. 7 r; Tomian Fran 9 r: Tomanič Jožef 12 r; Toplak Anton 9r; Toplak Feliks 10 r; Trbovc Jakob 10 r; Trobina Adolf 6 m; Trstenjak Blaž 5 r; Trunki Florjan tj r; Turnšek Franc 10 m: Turnšek Ivan 12 r; Tušek Jakob 9 r; Tušek 'Miha 9 m; Ulaga Ferdinand 9 r; Ulčnik Pavel 3 r; Urbanci Tomaž lr; Urek Franc 5 r; U.ršnik Avgust 12 r; Užmah Franc 10 r; F. Vauh 9 r; Vengust Ivan 9 r; Venjmšek Florijan 5 m; Verbič Franc 9 m; Veršič Andrej 7 r; Vesenjak Ivan 4 r; Vidmajer Jožef 11 r; Vidovič Franc 5 r; Vidovič Franc 10 r; Vitko Fr. 9 r; Vizovišek Anton 11 r; Voda Franc m; Vodušek Karol r; Volarič Jožef 5 r; Vošnak Ivan 5 r; Vovšek Ivan 1 r; Vrečko Jakob 12 r; Vrtačnik Jožef 1 m; Vuk Franc 5 r; Žagar Miha 1 r; Zagode Ivan 10 r; Zajc Ivan 10 r; Zalokar Dominik 8r; Zebec Miha 5 r: Zelenik Jožef 3 r; Zemliak Ivan 1 r; Ziglar Ivan 11 r; Živič Martin 5 m; Amaher Alojzij 3 r; Zmazek F.
Il	r; ZogMa Josip 12 r; Zorko Josip 10 r; Zotlar Štefan 11 r; Žunko Anton 12 r; Zupanc Ivan 2 r; Zupančič Frane 10 r; Cvetko Alojzij 12 r.
;(Številka za imenom pomenijo Število stotnije.)
Domobrlanski pešpolk štev. 26:
Csillag Štefan, praporščak, mrtev; Kardos Janez, kadet, r; Kellner IMirko, poročnik, r.
Dragonski polk štev. 5:
Dragan Janez, ujet; Petan Leopold, korporal, mrtev; J.
Sferger, ujet; Schwab Bogomir, ujet.
* *
*
Kdor hoče izvedeti, v kateri bolnišnici ss nahaja kak ranjenec, naj se obrne na „Avstrijsko družbo Rudečega križa na Dunaju“ {AhskunjfcsWixreau der • Oesttermichisfohen Gesellisdhaft vom Roten Kreuze in Wien). Dopisnice, že naslovljene na avstrijski Rudeči križ, s privito karto za odgovor se dobe pa pia vsakem poštnem uradu. — Uredništvo nima nobenih podatkov, v katerih bolnišnicah se nahajajo ranjenci.)
eselo novo leto
želi čč duhovščini in drugim odjemalcem ter se priporoča
K.	Kager, pasar, p oziai ar in srebrar
Celje, Glavni trg 10.
Znano je, da se kupi
pri staroznaui domači zanesljivi trgovini no samo po seni Ampak tudi pray dobrot
Suknenu blage (štofl za moške in dečke.)
N svomodnO volne za ženske in dekleta,
N-jnovejše periine blago za obleke in blnze,
Platno belo In pisano za srajce in spodnje hlače,
B ago za postelje In rjuhe, brez šiva in matrace,
Sra| e Izgotuv jene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov velika Izbir, za prati in iz črnega atlasa,
Zmiraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih pre dnostih, zatorej pošljem na zahtevanje
Mr zastonj -Mg
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev 'na razpolago.
K. Uforsche Maribor
(iosisoiki ul. D. (Herreng. D
Veletrgovina s špecerijskim blagom inlet pridelki.
Ivan Ravnikar : Celje
$
s
&
GraSBca ulica štev. 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao.
Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
Solidna in tožna ©ostrežb*.
i
«
T
rgovina s špecerijo in
z deželnimi pridelki : Celie, Narodni dom.
Franc Kolenc
Kupim suhe gobe, vinski kamen in vse deželne pridelke po naivišjih dnevnih cenah ^ edno sv* že špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
Obleke
iz modernega in najboljšega blaga v vsaki velikosti izdeluje fočrte in solidne po naMtiih cenah
Jakob Vezjak
kroj'' ški mojster
w MUr*boi"u
Grajski trg, v gradu
Imam tudi bogato zalogo izgotovljenih oblek.
POZOR!
POZOR!
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kameri so bili poklicani pod orožje, podi ora pa zadostuje komaj za hrano bo mnogim zelo težko ku it» o? rokom najpo trehnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnh časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič .*. Maribor,
Gosposka ulica 5, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko eeneje, kakor
popreje R or tur»j zeli Kupiti za majhen
denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omen,enemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo iastonj
Kupujem..................
seno. slamo fižol, n ešplje in sploh vse poljske
pudeike p© nalviSiih cenah
Ant. Birkmaier
Harbor, Heliska c» st m 29 (Mellin -er4r.)
Na Najmje dovolilo Njegovega ces. 0 in kralj, apostolskega Veličms va
Izvanredna c.kr.državna loterija
za vojnooskrbovalne namene.
Ta Solarija v denarju vsebuje 2U4b dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.900 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Z* ebanie je javno in se vrši na Dunaju dne
28. jan. 1915.
Cena srečke 4 krone.
Dobe Re Brečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., V rde'e Zollam’s-strasse 5, v loterijskih kolektnrak, v totaènih trafikah, v davčnih, poštno-brro apnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
sa d« pošiljajo poštnine prosto.
C. kr. generalno ravnateljstvo za državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
P kovski uc Mice
S9 takoj aprejme pri Janezu Tnr-Čiču, t) kovski mojster, öösting pri Gradcu.
ur *e» «s
Velika zaloga ur, anagooa-noeti, srahrmne in optičnih 'stvari po vs«k; san«
Trdi na olsrake ! Ilnstrov 8«nikl awienj. gramofon® ad 20-208 K Niklasta remoat.-ura K 8‘60 Pristna srebrna ura K 7 Original omega ura	K 24’—
Kuhinjska ara	K 10
Budilka niklasia K 8 Poročni prstani K 2 Srebrne ver žice K 2' Večletna jamstva,
Nad. Dffltmger
Tltsod. Felrertiol
urar in öfeisr Maribor,	«%»2*
Kupujem zlatnino in srebro.
STRAŽA
SL GOSPODAR
se prodaja v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
V	Mariboru :
Prodalalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ilica št. 5
Papirna prodajalna g Pristernik, Tegett-1 olova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža).
» v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan).
Trafika v G ajski ulici.
»	» Tegetthofovi ulici (g Žifko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalen ki cerkvi)
V	Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči.
Ptuj :
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Celje :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu
Sv. Jurij ob juž. žel. :
Trgovina g. JaDko Artmana.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Sv Trojica v Slov. gor. :
Trgovina g. Terezije Cauš.
Slov. Gradec :
Trgovina g. Bastjančič.
Sv. Vid pri Ptuju :
Mostainar g. Anton Kmetec.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Brežice :
Trgovina g. Antona Umek
Šoštanj :
Trgovina g. Ane Topolnik.
Luše v Sav. dol. :
Posestnik g. Franc Dežman.
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Celovec :
Trgovina g. J Vajncerl, Velikovška cesta 5.
GuŠfanj (Koroško):
Trgovina g. Vinko Brundula.
Opomba: Će kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajal i dobijo dalekosežni popust.
mmurn
£»
vtjr:. --r-Utb.£
«*•••> "»w
st skleni ce In aparali za vknhavsnje ========xs=
Weck ove
sadja. zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar s pričujejo mnogobrojna najvišja odlikovanja. Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov!
Weckove steklenice ima v zalogi
Frane Sirupi CsM
veletrgovina s steklom, porcelanom, svetil-
kami, šipami itd.
novoletno sezono
priporočamo trgovcem v nakup:
Božičnik otraskov, svilnatega papirja _ „ Cvetje za rože, žica, zlata pena, ja-V vseh barvah, barvani papir na eno ßpffip slice izgotovljene, podobice za jaslice, stran v vseh barvah, kreppapir v vseh gs	— rutke. —
barvah, barvani papir na dve strani	Bož cm) in novoletne dopisnice kakor
v vseh barvah, zlati in srebrni papir	tudi druge vrste po izredno nizkih
— sveče za drevo, čarobne svečice.—	----cenah.---------
Ctorièar « Leskovšrk Celje
Graška ni. 7 Na debelo in drobno Rotovška ni. 2
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
r@§istrov®*ta zadruga z neoni, zavezo
	a a a a	Obrestuje hranilne vloge »o Daje posolile Uradne ure a ll 01 na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo , . , „ , «A n «v ........ . , , - . - za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure 12 IO vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne. Rentni davek plača posojilnica sama. plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike, -	m m m m	
v lastni hiši (Hotel ,Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr.				
tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljen» m .»jboljilml »troji, * iMtntas» električnim «bratma, »ajiaeveJKtnit érStat®* In éedtslmi obrobki, »preje!
»bo stroko ng»»d«Jo<b» dei» kakor • «»»»ib«, JU «J igre, broioro, «tenak« 1st drage boSedorJ«
Zn *16. župnijske urade spovedne m misijonske listke z črni», rdečim ali modrina tlako«, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne afcžinske, SeSeke is druga urade : uradne zavitke, oznanila, napisa, razglase, plačila« predpise, prejen.ua potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, meajice. cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugob&rvnim tiskom. la pasa}#»!®®, zadruge In društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprsjeianice, istns poročila, račune*-« zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam ir, ««dan. dtrou sporede is druse
Z« krßsssrj* i» prireditelj» veseils : jedilnike, vabila na plese, ljudske veseli» plesne reda, vstoBatee, raelične napis« itd. Žs pesaiseznike : vizitke, naslovni», poročni«*, parte m Ssloeii nU v najiepši opravi. — C "
ooooo
Diplome za častne ude društev in različnih okraskih in e modernimi okvirji po jako nizkih cenah
Vsa naročila se izvršijo ceno in točno.
♦♦ *•* * » »♦»♦ *■* «
«s- mmmsmmm
Denarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva—Trgovsbo-obrtna kreditna zadruga o Celju
sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po
4
II 0|
2 10
_ V
sš&mčZ*.-
't v’'Pr- r
đ I
otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih.
%.
Surovo ovčjo
volno
oprano in neoprano kupi vsako množino
R. STERMECKI v Celju.
razpošilja na vse strani itJISfiOftWy trgovina s pohištvom
URL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Najtsčja in najsenajia raspciiljalnica ta pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K, Popolna kabinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, behoveg» Sesa iz meeesna in javorja, iz mahagonijevega in iz oalisandrovega lesa v bogati izberi po zelo tekih cenah. Rasni posamezni deli posebno poceni. Posebni odJu eh za pohištvo iz želez*, medenine in tapeciranega pohištva.
Sioboden nskup	Siókdmj na ogled,
Ilnstrovani ceniki brezplačno!
POZOR!
Radi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine
Karola VANIČA :: Celje :: Narodni dom
Ustanovljeno 1880. prodaja se vse pod lastno ceno. ÜSiäüMljeilG
a«* Ure! Ure!
V m filli izbiri in p@ nizkih centih.
Srebrne nre za fante od 7 K Srebrne ure damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3 60 Zlate damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske ure, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne
Očala ; Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Bures Mt^
arar, zlatomer in očalar,
Tegetthofova cesta 39. Prvi arar od glav. kolodvora.
A. Wesjak, Maribor
„Pri železnici“
G-lavni trg vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, ma-nufakturnega in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.
Absolutno
zajamčeno
pristno vino.
«
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
društvo v Višavi.