KLJUB TEŽAVAM USPEŠNO DELO
Pomanjkanje strojev in delovne sile — Vlaganja s ciijem za večjo proizvodn jo -Letošnja letina dobro kaže — Rekordna živinorejska proizvodnja
- Stabilizacijska prizadevanja —
Kmetijski obral Grosuplje, ki je organiziran v sklopu TOZD Posestva — Ljubljanske mlekarne, je eden največjih tržnili proizvajalcev v naši občini. Je žhinorejski obrat $ proirvodnjo mleka na deloviščiH Boštanja, Brvac in Šmarja ter lastno vzrejo plemenskih telic v Boštanju.
Poljedelska proizvodnja je prilagojena potrebam živinoreje, zaradi kolobar-jenja pa se sejejo tudi tržna žha.
Preko 680 ha površin
Za proizvodnjo se koristi preko 680 ha kmetijskih površin, ki se raz-prostirajo v grosupeljski kotlini od Smarja do Račne. V letošnjem letu bo pridelana kima za živino na več kot 350 ha travnikov in pašnikov, od katerih je nekaj slabših; 34 ha njiv-skih površin je zasejanih z lucerno in 187 ha je koruze. Ječmen je posejan na 20 ha, pšenica pa na 86 ha njiv. Na trg bo šla direktno le pšenica, vse ostalo se bo pokrmilo. S 580 kravami 3,3 mio Ktrov mleka
Na delovišču Boštanj je 320 krav, v Brvacah 200 in v Smarju 50. Z mlečnostjo do 5700 1 po kravi se v letu 1983 planira proizvodnja 3,3 milijona litrov mleka. Vsa rojena te-leta ženskega spola ostanejo na obratu in se vzrejajo za remont črede, bikci pa se za enkrat še proda-jajo. V Boštanju je tudi 350 plemen-skih telic. Deviz ni
Na obratu se ne ustvarjajo devizna sredstva (manjka jih tudi v SOZD KIT — Ljubljanskih mlekarnah). zato je precej težav z nabavo meha-nizacije, rezervnih delov, nekaterih krmnih komponent in drugih uvoz-nih artiklov. Predvsem stroji, ki so že dcurajani, težko zmorejo opraviti vse delo, saj kar prepogosto obiskujejo sicer novo in urejeno mehanično de-lavnico, a z bolj praznimi policami za rezervne dele.
Želijo le, da bi spošJovali njihovo delo
Sredstva in repromaterial nista edina deficita, manjka tudi delovna sila. Na obratu lahko takoj dobijo delo delavke in delavci v živinoreji in
traktoristi. Delavci so z osebnim do-hodkom relativno zadovoljni, toda če pomislimo na naravo in težavnost dela (delo v hlevu, celodnevno delo v sezoni, praktičrto bcez proslih dni v živinoreji) ni čudno, da jih primanj-kuje.
Na obraju je z upravnim in tehnič-nim kadrom 58 delavcev. Del njih stanuje v stanovanjih, ki so last obrata (par stanovanj je še praznih). Zaradi raztresenosti delovišč in de-lovnih opravil ni organizirane druž-bene prehrane. Prav tako se kljub družbenim prizadevanjem ne more mimo nadurnega dela, saj je nerao-goče, da bi naprimer pri pokošenih travnikih in ob lepemi vremenu d.:-lavci ob 15 uri šli domov. Mnogo je še problemov, ki spremljajo delavce, toda pravijo, da bi zvsem potrpeli, le da bi vsi, ki jim pridelujejo hrano, bolj spoštovali njihov trud. Za večjo proirvodnjo
V zadnjem času je bila največja naložba na obralu za izgradnjo no-vega hleva za krave molznice v Boš-tanju. Ker pa samo nov hlev noče da-jati mleka, so se odločili tudi za inve-sticije v izboljšanje zemljišč (hidro-
melioracija boštanjskega polja, agFomelioracije slabših površin), kar bo pomenilo izboljšanje krrane osnove; nadalje za izgradnjo objek-tov pri novem hlevu (telečnjak, hlevi za plemenske telice, pprodnišnica) in ne nazadnje tehnološka vlaganja in vlaganja v zdravstveno in reproduk-cijsko preventivo.
Obstaja še mnogo potreb, a je treba upati, da ne bozmanjkalosred-stev. Upravičeno pa se pričakuje družbena pomoč.
Tehoološki napredek
Ker je osnovna proizvodnja na obratu proizvodnja mleka, gre le-tej tudi največja skrb s tehnološke stra-ni. V Brvacah in Šmarju, kjer so stari objekti, se z tehnologijo individual-nega tretiranja živali vseskozi dose-gajo zelo dobri proizvodni rezultati (čreda krav v Smarju je zadnja leta po mlečnosti med prvimi v Sloveniji). Nov hlev s prosto rejo v Boštanju, pa je dal možnost uvedbe najsodobnej-ših tehnoloških prijemov z izredno visoko storilnostjo (6 delavcev npr. dela z 280 kravami).
Odgnojevanje je polavtomatsko.
Toplota mleka se koristi za ogreva-nje vode", ki se rabi pri defti.
Krmljenje krav po volji (kvalita-tivno in kvantitativno), trikratna strojna molža na molziščih za naj-boljše krave, intenzivna pašnja pov-prek, grupiranje živali glede na fizio-loški stadij in po proizvodnji mleka ter selekcioniranje črtjde pa so novo-sti, ki v letošnjem letu že dajejo re-zuttate.
V prvih mesecih je bila proizvod-nja mleka po kravi na delovišču Bo4-tanj za 6,3 % večja kot isto obdobje leta 1982, aprila že za 12,8 %, maja pa je bila dosežena rekordna proi-zvodnja 17,70 I mleka po kravi na dan, kar je 15,5 % več kot maja lani. 20 % krav daje preko 30 1 mleka in 4 % preko 40 I mleka na dan. Krava Maca 7173 namolze vsak dan celo 55 Imleka.
Na obratu Grosuplje se zavedajo, da bodo lahkd uspešni le z maksi-malnim angažiranjem v sedanjem gospodarskem trenutku.
Upajo, da bo njihovo delo in proi-zvodnja, ki jo ustvarijo, pripomogla k željenemu družbenemu napredku, zaupana družbena sredstva pa v pravi meri izkoriščena.
Rudolf Rotne