KATOLIŠK CEHKVEN LIST.
.Danica" izbaja vtak petek ca eeli poli. in velja po po^ti za eelo leto 4 gl. 20 kr. za pol leta '1 gl. 2o kr.. za četert let* 1 gl. kr V tiskarniei BprejemaDa za eelo leto 3 gl. *50 kr.. za pol leta 1 gl. SO kr., za f/4 leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide „Dani<a~ dan poprej.
Tečaj XLIII.	V Ljubljani, 30. vel. travna 1890.	List 22.
Modroversko kermilo zdrave omike.
(Dalje.)
Kako nam pamet priča, da je Bog.
18.
Kdo priznava božestvo? Vsi narodi sveta.") Kolik dokaz! Kako silen! Kdo so oni, ki se derznejo ugovarjati zoper njegovo bivanje? Premajhna tropica ljudi. Ino kakih se? Takih, ki se derže pravila: „Jejmo, pijmo, ker jutri umer-jemo." (Iz. 22. 23.) Kakšne priče! Kako zanič-Ijivi! Bolje je vsem, ko nekterim verovati, piše neki starodavnik; nekteri utegnejo prekaniti in prekanjeni biti: ali vseli nikoli ni nikdo prekanil in nikoli niso vsi koga prekanili.""*) Strasti in koristi so si toliko navskriž med ljudmi, da jih vse v istem čutji zediniti zamore le to, kar je vsem verjetno in očitno.
19.
Prerad, pravi La Brugere, bi čul treznega, čednega, čistega, pravičnega človeka spregovoriti, da ni Boga; on bi vsaj govoril brez samoprid-nosti, ali tacega človeka vam ni nikoli najti.
Nollunt supra se esse Deum, quem nihil fallat; nollunt occulta sua prodi. (S. Ambros. de offic. c. 24.)
20.
Prederznež, ki tak prešerno napada bitje božje, ne misli nikakor, da ga ni Boga: želi si to le zato, da bi živel v svojih hudobijah manj
*) Quae est gens, ant quod genus hominum. quod non habeat sine doctrina anticipationem quamdam deorum? Cic. de nat. deor.
**) Melius omnibus quam singulis credatur; singuli enim decipere et decipi possnnt: nemo omnia. neminem omnes fefelle-runt. Plin. inn.
vznepokojevan. Hudodelnik ne ljubi sodnika, kateri ga mora obsoditi: rajse bi ga ukončal. Ni ga Boga, ta strahovita kletev ni zmota njegovega duha, temuč je želja njegovega serca.
O misero« homines, qui cum nolunt esse mali, nolunt esse veritatem, qua damnantur mali! (S. August. Fract. 1)0. in Johan. 3.)
21.
Kadar čujem brezbožnika. ki je zdrav kljuboval nebu in peklu, v hudi bolezni ali v grozni nevarščini klicati k Bogu, ne morem se zderžati, da nebi s Tertulijanom zavpil: -Glej svedoštvo duše, po naravi kerščanske!44
O testimonium animae naturaliter christianae!
22.
Kadar človek, piše pogan mlajši Plini j. smert pred seboj vidi, tedaj se spominja, da so bogovi in da je on človek.*) „0 bogovi, jih prosi, popustite žuganje, odvernite, o bogovi, mi tako nesrečo!"*"j
23.
Skoro slednjemu modrijanu se je blizu smerti govor zmedel in obveljal je pregovor:
...... oko bledečih išče luči po visokem
nebu, in ko jo najde, zajavče.
......oculus errantibus alto quaesivit caelo
lucem, ingemuitque reperta.
V poslednjih trenutkih potihnejo strasti: reči se vidijo, kakošne so: um je oprosten.
24.
O večini nevernežev sme se terditi: v naj-manji smertni nevarnosti pade krinka, kristjan
*) Tunc deos. tunc hominem esse se meminit.
**) Dii prohibite minas! Dii talem avertite casum. Vergil. Aeneid. 1. 3. v 265.
ostane in nevernež zbeži, kakor piše Rousseau o nekih laži-junaeih: v najmanji nezgodi pade šema. človek ostane in junak zbeži.*) Zares malokdaj sterpi brezverec do kraja v svoji termi. Nevernost se prerada derži zdravja in zgine ž njim vred. Bližnja smert vkuje strasti v okovo in umu verne svobodo.
25.
Iz gizdosti se marsikdo baba „močnega duha", pa zavoljo poštenja bi se moral tega anati. strahu, da ga kdaj ne prisili vpreči nadutost in prodajati pokveko. Dovolj nevernežev je v to zadrego zašlo — celo sam Voltčr, nji-liova glava. Dobri znanci so mu to celo prerokovali. ako ravno ga je bil v svojih novejših spisih sam pogum. Kden zmed njegovih pristašev mu je zbrusil znano pušico in ga psoval, rekoč: Doživim še, da pri kapucinih zeva Moj Voltčr, pobožna reva.
26.
Malo jih je videti v neveri umirati, in pri katerih se to tudi zdi, zato še ni res. Kajti sramota, sam sebe spodbiti in svojo preteklost ovreči, ima do premnogih ljudi silno moč, in zato je lahko mogoče, da se duhu ne da kreniti v poslednji uri. Ni tedaj prepričanje, kar te ne-čimernike zaderžuje, temuč le pošastna misel in neumna: „Kaj bodo o meni porekli?" Tega pak bi se ne smeli splašiti, zlasti zadnje trenotke ne.
27.
Vojvodu Bukinghamu napravili so v West-minstru brezglavno nagrobnico: „Živel sem v dvojbah, pa ne nepošten, l"merjeni v negotovosti, pa ne vznepokojen" (??)*)
Tega ne morem verjeti, ako mu je bolezen res še dovolila premišljevati. Kajti kdor je živel v dvomih in konča v negotovosti, ta se nikakor ne more ponašati z mirno smertjo. —Ali me bo vsega konec? Ali ne preživi duša telesnega razkroja? Vem odkod odidem, ne vem pa kam pridem: kaj bode iz mene, ker vse žive dni nisem Boga častil? Me čaka uničenje ali pekel? Prestrašena misel za umirajočega Pvrrhonca (dvom Ijivca). Ali pusti taka premišljava umirati pokojno?	(Dalje nasl.)
Procesija na Sv. Goro.
Sijajnejše se ni mogla izveršiti procesija, kakor se je. Vdeležitev je bila tako ogromna, da je prekosila
*) .... Cadit persona. manet res. (Lucret)
* Dubius sed non improbus vixi Incertus morior, non perturbatus.
vse nade; procesij i je bila po vsem veličastna in velikanska, prizori tako ginljivi, da jih more zapo-pasti le oni, ki je bil priča skupnega klica iz tisoč in tisoč gerl k Njej, ki je pomoč kristjanov in tolaž-nica revnih. Pret. ponedeljek, 1«J. maja, je sijajni dokaz pobožnosti in globoko v sercih vkoreninjenega zaupanja našega vernega ljudstva do Marije, in posebno do njenega svetišča na Sv. Gori. Le-ta dokaz je toliko veljavnejši, ker je le migljej zadostoval, da se je nad 40 tisoč vernih skoro iz vseh duhovnij naše nadškofije vzdignilo, ter romalo po stermi, dolgi poti tje, kjer je še vsakdo našel tolažbe, če je le prišel s pravim sercem.
Izjemši naj daljniše duhovnije, spremljal je vsak duhoven svoje farane; prišle so pa posamezne osebe tudi od naj bolj oddaljenih krajev. Zastopana je bila tudi Teržaška škofija po veleč. gosp. Grubišu, župniku sv. Križa; med Teržačani zapazili smo mnogo Berkink. Tudi kat. društvo v Vidmu je bilo zastopano po svojem predsedniku dr. Casasolu.
Bolj oddaljeni romarji prišli bili so že zvečer v Gorico: skupoma pa so začeli dohajati koj po 'Jih na predvečer, kar je trajalo do 3 \2 ure zjutraj. Zatekli so se v farne cerkve, sosebno v stoljno cerkev in v cerkev sv. Ignacija na Travniku, ki ste bile celo noč odperte.
Milo petje se je razlegalo po ulicah, ko so dohajali oddelki, ravno tako po cerkvah, kjer so prenočili; Lahi in Slovenci, vsak v svojem jeziku, častili so neprenehoma s svojimi milimi pesmami Marijo, v naj lepšem miru med seboj.
Koj po polnoči brale so se sv. maše v glavnih cerkvah, in obhajali so se verni, in to je trajalo do 3eh zjutraj, ko je bilo čas vzdigniti se.
Ze dolgo pred določeno uro so se vverstile in vzdignile razne duhovnije, zbrane pri Katerini-u, in začele pomikati se proti Solkanu. Točno ob 3 vzdignila se je mestna procesija, pa terpelo je celo uro, preden je prišla do Katerini-a, in se tamkaj zbranim pridružila, ki se je le polagoma pomikala po mestu, moleča in prepevajoča. Pol mesta je bilo po koncu, da so gledali in občudovali nenavadni prizor. Gnječa je bila v resnici velika tu in tam po mestu, pa vendar nikakega nereda; veterani in redarji mestni in cesarski so skerbeli za red. -)
Velikanska je bila procesija, ki je segala od Gorice do Sv. Gore, le tu in tam pretergana za nekatere korake. To smemo terditi iz tega, ker so pervi oddelki, ki so se vzdignili od Katerini-a, začeli dohajati na Sv. Goro koj po 5. uri, zadnji so pa došli le malo pred 8. uro; za celo pot pa rabi se s polažno hojo, kakor je šla množica, male tri ure.
Pridši v Solkan, zapazili smo, da je bilo mnogo hiš razsvetljenih in okinčanih, kakor je bilo videti tudi v mestu po nekaterih krajih.
Na Goriščeku konec Solkana, kjer krene pot navzgor in se vije 2 uri na dolgem, občudovali so romarji že v sredi procesije, kako se vije in pomika nepretergana rajda romarjev gor do verha. Silno ginljiv pa je bil prizor pod Prevalom, kjer pelje pot v dolgem ovinku. Jutranje solnce se je ravno vzdignilo nad Čavnom zadej in zasijalo na mnogobrojne
*) Sovražniki sv. Cerkve, kterih rokodelstvo je laž, so bili po Gorici raznesli, da ena ženska je na poti omedlela in precej umerla, drugo pa da so v cerkvi zmečkali; pa vse je izmišljeno in laž.
križe, ki zabliščijo v jutranji zariji; od zgoraj in od zdolej, od spredai in zadej razlega se milo petje, — moral bi biti kamen, da bi ti ne bilo to serca ganilo do solz.
Če si pa med potom šiloma tega se ubranil, se Ti je serce topilo v solzah, ko si dospel do svetišča. Tu je stala glava pri glavi okoli in okoli cerkve; Cerkev pa prostorna za 10 tisoč ljudi in že od dveh po polnoči natlačena, ti je kazala prizor, kakoršnega svoje dni nisi doživel.
Le počasi in šiloma rijejo duhovnije za križem naprej, romarji, da-si že celo noč na nogah, nekateri že od prejšnega poldneva, pri pogledu čudežne Matere nad oltarjem na novo oživijo, pozabijo na ves prestani trud ter jo pozdravljajo z zaupnimi klici.
Tu se razlega Marijina pesem, tu lavretanske litanije, tamkaj Češčena si kraljica, tu slovensko, tam laško, vse pozdravlja in proslavlja ljubljeno Mater z najmilejšimi in z najglobokejšimi čuti; mili glasovi razlegajo se v raznih jezikih in v raznih napevih po vseh kotih prostorne cerkve; od zunaj slišiš odmev onih. ki so dali prostor naslednjim, in onih. ki željno čakajo priti pred obličje vesoljne Matere. Vsi, brez razločka narodnosti, stanu, starosti, vsi le enega serca in ene želje, kako bi pozdravili svojo Mater in ji skazali dostojno čast. Ta prizor presunil je vsakega tako globoko, da se mu je na novo začelo serce topiti veselja, kolikorkrat ga je kdo spomnil kasneje na to.
Naenkrat potihne vse mnogobrojno petje po svetišču; do glavnih stopnic pred velikimi vratami pririla je procesija stoljne cerkve med neštevilno množico, ki radi gnječe eden drugega nosi — klečč zapoje duhovščina r Ave Maris Stella". mogočne orgije v cerkvi oglasijo se, in s kora zadonijo močni čversti glasovi, ki nadaljujejo veličastno pesem, segajočo v dno serca; bili so bogoslovci. ki so jo peli in ponovili tudi za Graduale med mašo, in še enkrat po blagoslovu.
Nj. Prevzvišenost knez-nadškof, ki so bili že prejšnji večer prišli, so bili tudi skoz celo uro v cerkvi, ko je procesija dohajala, in ne morejo pozabiti dušnega veselja, ki so ga med tem vžili.
Ob 8ih je bila slovenska pridiga; prof. dr. Mahnič je z močnim in donečim glasom v daljšem govoru živo in prepričavno dokazal, kako Marija vselej pomaga sv. Cerkvi. Za njim nastopi mons. Velišic, nadžupnik v Ogleji. ter v laškem jeziku vnema romarje v Marijo zaupati. Oba govornika sta povdar-jala namen procesije, ki je, blagoslov božji sprositi za sv. Očeta in za presvitl. cesarja.
Na to je bila pontifikalna maša, ktero so služili Nj. Prevzvišenost knez-nadškof; stregli so mu preč. stoljni dekan Mercina in preč. korarja Kafol in Košuta. Slednji je vodil tudi procesijo stoljne cerkve. Na koru se je med tem odmeval zbrani kor 25 bogoslovcev centralnega semenišča ; peli so Witt-ovo mašo, pri kateri smo občudovali njih spretnost in njih ubrane glasove.
Veliko so v resnici pripomogli gg. bogoslovci v poveličanje izvanredne svečanosti.
Po slov. maši dali so prevzviš. knez-nadškof papežev blagoslov in s tem podelili popolnoma odpustek. Slednjič je bil blagoslov z Narsvetejšim in s tem je bila končana procesija.
Pol ure kasneje je imela Sv. Gora navadno lice. kakor ob drugih nedeljah; vsa nebrojna množica razšla se je hipoma na vse strani.
Gostilne so bile prazne, ker naše ljudstvo je ubogo in revno.
Pri toliki gnječi na potu in v cerkvi prigodila se ni niti naj manjša nesreča.
Za red je skerbelo 50 veteranov pod osebnim vodstvom svojega predsednika blagor, g. Jakobi-a. ki se je pri tej priliki v resnici žertvoval za dobro, sveto stvar.
Pri obedu v samostanu bilo je 90 oseb. skoro sami duhovni. Pervo napitnico napravijo Nj Prevzv. preč. knez-nadškof v lat. jeziku na S. Očeta in presvitl. Cesarja; povdarijo tužno stanje Sv. Očeta in britkosti ces. hiše, pri kterih je presv. cesar dal junaški zgled keršč. udanosti.
Na to so sledile še razne napitnice v raznih jezikih.
Da se je na Sv. Gori izveršilo vse v naj lepšem redu, zahvala gre izvanredni bistroumnosti vodja Sv. Gore, veleč. g. Lorencu Rutarju, ki zna z neko posebno mirnostjo in hladnokervnostjo vse za časa preskerbeti. (Soča. 23. maja.)
Ivan bogoslovec, vojak, duhoven.
IV.
(Dalje.)
Janezkov nastop v malem semenišču.
Odkar je stopil Janezek v semenišče, spoznaval je vsak dan bolj veliko milost, katero mu je skazal Bog s tem. da ga je pripeljal v ta sveti kraj. In kadar je šel s svojimi tovariši v kapelo obiskat Jezusa v presvetem zakramentu, molil ga je hvaležno, nazival svojega svetega Pomočnika in obetal, da bode vse storil, kolikor le mogoče, da bi se vsaj nekoliko vrednega skazal velike milosti Božje. Učil se je vsak dan z večjim veseljem, ker je čedalje bolj spoznaval važnost stanu, za katerega ga je Bog izvolil. Vsem svojim sodrugom bil je on zgled goreče pobožnosti. občudovanja vredne ponižnosti in posebne pridnosti. Bil je naj boljši učenec. Vedno je bil na pervem mestu, bodi si že pri učenji, pri igri ali pa pri molitvi. Vendar to ni vzbujalo v njegovih tovariših nikacega zavida, ker Janezek ni bil nato prevzeten, temuč vedno prijazen s svojimi sodrugi. Zato so ga pa ti toliko bolj spošto\ali in mu pri vsaki priliki radi prepustili pervo mesto.
Tako verlo se je obnašal Janezek perva leta v začetnem semenišču. Nikdar ni zgubil veselja do učenja in nikdar ni zapravil spoštovanja svojih so-učencev.
Kolikor večji je prihajal po starosti, toliko večji tudi po duhu in zmožnostih, tako da se je vsem zdel najlepši biser, od katerega so smeli pričakovati največjih vspehov. Pridno je rabil od ljubega Stvarnika pridobljene darove, pa tudi zmožnosti, katere si je z lastno pridnostjo pridobil.
Bil je jako živahen mladeneč. Ako je hotel s svojimi tovariši kako večjo stvar zveršiti, ni mu bilo treba druzega, kakor govoriti, in takoj je navdušila njegova beseda sodruge, tako da so vsi bili polni
prepričanja, kako važen je njegov predlog in pomagali so mu, kar so le mogli. Pri vsaki priliki kazal je ostrost, bistroumnost svojega duha, da so jo očitno spoznavali součenci. Poln spoštovanja do svojih predstojnikov, zlasti do škofa, in poln svete ljubezni do papeža, ni mogel vselej zakrivati svojega plemenitega čuvstva, in kadar je bila kaka priložnost. skušal ga je netiti tudi v sercih svojih prijateljev. Taka priložnost se mu je ponudila zlasti, ko je bil god papeža in škofa. Dobil je dovoljenje od predstojnikov in ves goreč in vnet za dobro stvar, sklical je takoj svoje tovariše in jim v nadušenem govoru razjasnil svoj namen. Takoj je bilo po konci vse semenišče. Semeniščniki so ga precej zvolili jednoglasno za predsednika v odboru, ki naj bi skerbel za potrebne priprave in predlagal primerne nasvete. Delal je v resnici do čuda. Pripravljal potrebne reči, delal slike, dajal drugim povelja, kaj naj pripravljajo, in tako je kazal sinovsko vdanost ir ljubezen seme-niščnikov do tamošnjega škofa in do svetega očeta.
Ustrašil se ni nobene težkoče. Ako je manjkalo soldov za naprave, tudi še ni obupal, dal je iz lastnega žepa. kolikor so mu dopuščale moči in spodbujal je tudi tovariše, naj store enako. Prepričal jih je, da se ne smejo preveč stiskati in da je treba tudi radovoljno doprinesti kak dar, kadar gre na to, da vikšim skazuje veselje in vdanost.
Ob določeni uri, bilo je na večer pred godom, zasvetilo se je semenišče v lučicah. Nebrojni balončki krasili so okna in obloke veličastnega poslopja. Pred velikimi vrati nahajal se je v sredi med neštevilnimi lučmi krasen napis, ki je z vzvišenimi besedami naznanjal namen in pomen vse svečanosti.
Predno so se vrata odperla, imel je Janezek deklamacijo, v kateri je izlival vse čute svojega lepega serca. Po deklamaciji se je pelo, ljudstvo in vsi drugi klicali so: „Slava!" slavljencu. Spustil se je v zrak tudi aerostatičen balon, kar je povzročilo mnogo veselja gledajočemu občinstvu.
To ni bila več domača zabava semeniščnikov, to je bilo že očitno razveseljevanje vsega meščanstva. čeprav v zasebnih prostorih, zlasti ker bi bil pristop prost vsemu občinstvu.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Na Šmarni gori v puščavici je bila v četertek pred Binkoštmi postavljena nova podoba sv. Antona puščavnika. Zvonovi so naznanovali srečno doveršeno delo. Binkoštni ponedeljek pa je bila slovesno blagoslovljena podoba in puščavica. Navadno opravilo je bilo zjutraj ob Oih; do 300 romarjev je bilo pri sv. obhajilu.
Po m h je bila ena sv. maša za romarje; potem so se gg. duhovni za banderi v obhodu in med petjem lavretanskih litanij podali proti puščavici sv. Antona. Pevaje: rKraljica vseh svetnikov" dospeli so na mesto. Milostni gosp. prošt dr. A. Jarc zdaj blagoslovljenje opravijo, v tem ko ljudje vedno prihajajo in jih se je poslednjič naraslo zelo veliko število. Potem so pod vodstvom vodiškega g. učitelja ' pevci prav ginljivo zapeli pesem o sv. Antonu.
Ob !»ih je č. g. župnik Vodiški maševal za dobrotnike, ki so darovali v prid nove naprave. Nasle-
dovala je zelo mična in tehtna pridiga preč. P. Konstantina, gvardijana v Kamniku; po reku: „Kaj pomaga človeku, ako celi svet pridobi, svojo dušo pa pogubiš" nasledovala je prav koristna obravnava segajoča v življenje svetega Antona in obračana na djansko življenje, vse prav mikavno in ginljivo.
Nasledvala je o '/« llih velika maša milgsp. Ant. Jarca, s čimur je bila doveršena cerkvena slovesnost pri naj lepšem vremenu.
Podoba sv. Antona (kip) je v velikosti odrašče-nega človeka, iz varaždinskega peščenika. Hvalijo jo kakor mojstersko delo domačega podobarja J. Grošeljna iz Selc. Dostojanstvo je v blagi, umetnosti primčrni pri prostosti, ki kaže zdravi, olikani kus naročevalca Vodiškega g. župnika, in pravi kus mojstra. Prav pripravno železno omrežje je oskerbel in izdelal daleč znani g. Ant. Belec v Št. Vidu. Nad štatuvo se berejo verstice:
Sprosi sv. Anton, V sili naš patron, Da bi prošnje mile Naše se spolnile.
Opomniti moram, da predno je eden Marijinih častivcev v „Danici" opomnil na potrebo, podobo in kapelo Antona Pušč. na Šmarni gori popraviti in lepo vravnati, je bil že č. g. župnik Vodiški to stvar naročil in sklenil, puščavico lepo vravnati. Zbirk po priporočilu nekterih prijateljev v ta namen poznam-njanih v „Danici" je dozdaj došlo blizo sto gld., ki so bili te dni izročeni č. g. Vodiškemu župniku. Se vč, da naprave stanejo veliko več, zato dobro stori, kdor še kaj v ta namen daruje.
V Grižah blizo Celja, kakor smo zadnjič omenili, je bila na binkoštni ponedeljek odmenjena prelepa slovesnost, namreč blagoslovljenje in vloženje temeljnega kamna za novo cerkev Marije D. Lurške. Prečastiti gospod Matija Arzenšek je 1. 1883 — 84 ondi postavil s pomočjo Božjo farno cerkev sv. Pankracija, ktera je bila posvečena 19. okt. 1884, nedeljo posvečevanja vsih cerkva, od ranjkega kneza in škofa Maksimilijana.
Zdaj pa verli gosp. župnik hoče tudi čudežni Mariji D. Lurški postaviti zali spominek na južnem Štajerskem. Silo prijazen homec, ki je odločen za to svetišče, je krog in krog in od verhunca obsajen z vinsko terto, in vidi se od ondod po vsi krasni dolini, po kteri se bistra Savinja vije. Ni lepšega kraja misliti za Marijino cerkev, kakor je ta.
Ob enem ima ta Marijina cerkev biti spominek treh jubilejev, ki so bili leta 1888, namreč: spomin zlate maše sv. Očeta Leona XIII, in ranjcega knezo-škofa Maks. Stepišnika, in pa v spomin 40letnega vladanja našega presviti. cesarja Frančiška Jožefa I.
Spomina vredno je to, da se bo tega posebnega dela slehern lahko vdeležil, ker cerkve ne bode postavljal kak milijonar ali sploh bogata roka: cerkev v čast Lurški Materi Božji zida se edino le z inilo-dari, ktere dobiva ta naprava v denarji in v materi-jalu, v fari in zunaj fare; vse potrebne vožnje za stavbo opravljajo domačini, tudi sosednji in drugi.
Slovesnost je bila napovedana, da bo zunaj, pod milim nebom tudi sv. maša tisti dan (poročila dozdaj še nimamo). Odmenjena je bila za to priliko naslednja pesem:
Pesem pri vlogi vogelnega kamna za novo cerkev Marije Lurške dne 25. maja 1890
blizu farne cerkve na homeu v Grižah. 1.
Oj preljubi kristijani, Ki ste danes tukaj zbrani: Srečna ura, blagi čas! Serčno vse pozdravljam Vas! Zvezda z neba posijala, Luč naš horaec je obdala: Vstaja z zemlje rožica — Nova bode cerkvica.
2.
Darce bodemo zbirali, Lepo cerkvico zidali, Homec s terto obsajen Bo Mariji posvečen . . . Lurška ljuba Božja Mati Hoče tukaj stanovati, — O presrečen je ta kraj, Spremeni se v svetli raj!
3.
Mile hčerke, blagi sini, Ob prelepi Posavfni, Vi očetje, matere! Čas Vam srečen bliža se. Cerkev Lurške bo Device Vaše lepšala gorice, Bo studenček vsih darov Nam odperl se tukaj nov.
4
Iz pšenice bo cvetčlo Jezusovo rešnje Telo, In iz terte sveta Kri — Jezusova vse časti. Ta preljuba cerkev naša Vernim dušam bode paša, Sreče časne blagi vir, In po smerti večni mir.
5.
Prebivavci ob Savfni, Po višavah, po dolini, O velika sreča, čast: Vas Marija vzame v last. Cerkev, ki bo zaslovela Tri spomine bo imela — Tri spomine slavljene, Za Slovence ljubljene:
6.
Pervi drugima je krona — Krona papeža Leona, Zlate maše dragi cvet, Znamenit za celi svet. Drugi Maksimilijana, Škofa nam in deželana, Serca naša nam ogrej — Zlatomašni jubilej!
Tretji je spomin cesarja, Avstrijanskega vladarja,
Štirideseto-letnica: Slavo pevaj Avstrija! — Zdaj pa pridno pomagajmo, Urno cerkev pozidaj mo. — Lurška mati — čas je, čas: Pridi stanovat med nas'
Na Sveto Goro, 19. maja došla je bila velikanska procesija z vse goriške dežele. Katoliško društvo za Goriško je malo dni poprej izdalo vabilo k skupni procesiji, da bi Marijo prosili varstva in pomoči za sv. Očeta Leona XIII, za vso sveto Cerkev in za našega cesarja Frančiška Jožefa I. Komaj je ljudstvo zvedelo za ta namen, že se je vse vnelo za romanje.
V soboto in nedeljo obsipalo je spovednice po svojih domačih cerkvah, da je prav pripravljeno nastopilo božjo pot. Romanja so se vdeležili prevzvišeni knez in nadškof Alojzij, vsi zdravi in prosti kanoniki, blizo 150 duhovnov, goriški bogoslovci. redovniki in okoli 50.000 vernikov (Čuješ: petdeset tisoč romarjev). Upamo, da je Marija z veseljem gledala na ta prizor pobožnih romarjev, ki so suli na sveto Goro prepevaje litanije, ali pa pesmi Matere Božje, debele tri ure, od petih do osmih in še delj. (Nekateri celo terdijo, da je bilo romarjev 70.000.)
Pri vsi ti množici, pri silni gnječi vladal je iz-versten red, mir in ni se pripetila nobena znatna nezgoda. Hvaležni smo gg. veteranom in predsedniku, ki so jako skerbno in spretno skerbeli za določeni red.
Od osme do devete ure je terpela slovenska pridiga. Dobro znani in veleučeni g. dr. M a h n i č je prevzel to nalogo še le prejšni večer, ko je odločeni pridigar dekan Vidic zaradi smerti svoje matere ga naprosil za namestnika. Vkljub tako kratkemu času pripravljanja je govornik iz obilnega gradiva svojih pobožnih premišljevanj in obširnega znanja spletel krasen venec Mariji v čast. Popisoval nam je Marijo kot varhinjo sv. vere in sv. Cerkve, ki je vselej v naj veči nevarnosti očitno pomagala. Gospod dr. Mahniča pa očitno prosimo, da bi izvolil objaviti svoj jako pomenljivi govor, ki je ves prepleten z neustrašenimi opomini in klici, da naj verni Slovenci spoznavajo katoliško vero tudi v očitnem življenju in politiškem gibanju.
Ob 9ih do lOih je bila italijanska pridiga, potem so pa prevzvišeni gospod knez nadškof peli slovesno sv. mašo, in podelili za to romanje posebej dovoljeni papežev blagoslov. Gg. bogoslovci so oskerbeli lepo cerkveno petje.
Opazovala se je pa žalostna resnica, da se je romanja vdeležilo jako malo posvetne gospode. Pri pogledu na nebrojno množico so mnogemu prišle v spomin besede sv. pisma: rKje bomo vzeli kruha za toliko množico?" Zdi se pa, da se je vresničila beseda nebeškega Učenika. da človek ne živi samo ob kruhu, ampak od vsake besede, ki pride iz ust Božjih. Obe kerčmi na sv. Gori ste bili večinoma prazni.
Po doveršenem sv. opravilu so se romarji hitro razšli zopet prepevaje Marijine |>esmi. le cerkev je ostala napolnjena blizo dveh. Tu si videl v gruče zbrane romarje iz raznih strani goriške nadškotije. Eni so bili vtopljeni v tiho molitev, drugi so navdušeno prepevali Marijine pesmi. Gotovo je Kraljica
angeljev z dopadajenjem gledala na svoje verne ča-stivce. in jih poterdila v dobrih namenih.
Naše dobro ljudstvo je ta ponedeljek prejasno spolnovalo besede nedeljskega evangelija: „In vi bote pričali o meni." Slovenec še ni zatajil svojega Boga. Očitno smo spoznavali svojo vero, pa tudi upamo, da nam bo On milostljiv, da bo narod varoval razkola. da nam bo na priprošnjo Gospč Svojega presvetega Serca usmiljen in nas ne bo dal v roke našim sovražnikom.
Potne čertice iz Bosne, i Dalje, i Toraj (kakor je bilo pisano) sem se tudi od turkov učil in z njihovim izgledom ponukan bil, kako dostojno, spoštljivo in iskreno treba se je zaderžati v cerkvi; kako verno obavljati verske dolžnosti in bogoslužje, kako neustrašeno spoznavati svojo vero. kako versko-cerkvene obrede. To pa še toliko bolj. ker sem prepričan da imam neprecenljivi dar in veliko milost jedino-prave istinito božje, kerščansko-katoliške presv. vere. Prijazen oerbin, v službi tergovca Popoviča, mi je povedal naslednjo dogodbico: V času po dover-šeni .okupaciji", zavzetju Bosne, stala je mlada turška devojka poleg stareje turške bule. žene, pri oknu za rešetko (z rešetkami so večidel vsa ona okna turških hiš zamrežena, ki so obernjena na ulico, pot ali cesto). Tu vidi priti po ulici mlado, lepo oblečeno avstri-janko; kakoršne preje nikoli vidila ni. Vpraša svojo tovaršico: kdo je ta? Stareja žena ji reče: to je švabica i š vaba so preje rekali vsakemu avstrijancu tukaj) in kerščanka. Deklica milo zdihne in reče: Bog dal meni. da bi bila pokerščena, da bi nosila tako opravo in bi smela z nezakritim licem hoditi prosto po ulici, na to se zamisli in nekaj trenutkov, kakor okamnela stoji. Na jedenkrat pade bleda na tla in mertva je. Stareja bula se prestraši in začne vpiti. Dojde gospodar turčin, dekličin oče, in se začudi. ker vidi ljubo hčerko mertvo na tlčh ležati. Vpraša po vzroku, bula mu pov«'' razgovor in željo dekličino. Turčin žalosten zdihne: „o draga moja hčerka' a naša nisi več. ker si kersta poželela." Ker takrat katoliške občine v Prjedoru ni bilo, dal je truplo hčerke prenesti k razkolnim kerščanskim Serbom; ti dejali so nedolžne devojke telo na lep m^rtvaški oder ji zvonili in jo slovesno po kerščansko-iztočnem obredu pokopali na svoje pokopališče v zemljo blagoslovljeno Pristavil je zraven serbin: ..naš pop kazal jest (je)": „Ona jest prava kerščanka jerbo (ker) poželjela jest kersta i primila kerst želja." Nekaj turčinov v Bosni in Hercegovini, govorili so, bi se dalo pokerstiti. pa da vlada zapreke dela (?). Prečuditi se ne morem, kako bi to moglo biti, da bi kerščanska vlada v tem zapreke stavila in ne z veseljem dopustila, ako je istina tako?
Iz Prjedora podal sem se po lepi cesti proti Kozaracu. to je mesto še popolno turško-bosanskega značaja in oblike. Razprostira se ob podnožju lepe in visoke gore Kozare, na južni strani, blizo dve uri na dolgost. Prebivavci so skoro sami turčini, le prav malo pravoslavnih kristjanov je v „čaršiji" (mestu), ki je bolj podobno velikanskemu selu. V okolici je pa mnogo seljaških družin gerško-iztočne nezjedinjene cerkve. Malo proč od mesta, pri cesti, na vzvišenem kraju stoji lepa nova gerško - razkolna cerkev z dvema velelepima zvonikoma. Iz vseh strani krasne prjedorske ravnine se vidi ta cerkev. Proti Prjedoru se vidi na lepem homcu druga nova, prav
lepa cerkev; preko ravnine proti jugu stoji na vi« sokem hribu pri Timari zopet nova krasna cerkev z visokim zvonikom; tudi v Prjedoru imajo že velike zaloge opeke, kamenja in apna za zidanje nove velike cerkve. Bog daj, Devica Marija sprosi, da bi se za dostojniše in čverstejše katoliške hiše Božje kaj več in zdatnejšega vkrenilo in storilo; ter za duhovno pastvo rednije in zdatnije oskerbelo.
Od Kozaraca vodi cesta preko rodovitnih gričev in višav. Razgled je lep in zanimiv po^ ravnini in v daljavi na visoke planine in gore. Šel sem skozi wIvansko\ tu je starodavna katoliška župnija razprostirajoča se na hribih in med gorami. Vsi^ griči in doline so lepa polja, samo slabo obdelovana. Zupna cerkev je precej velika in visoka, a brez zvonika, malo višje je dostojno in prostorno župnijsko stanovanje, podobno turških begov čardaku, dervenemu gradiču, lepo pobeljenemu in z visokim krovom. Ka-toliki te obširne župnije so že pod otomansko-turško vlado vinograde obdelovali in zdatno vinorejo gojili. Od tod šel sem po prečnem potu preko gričev in hribov in došel blizo Banjaloke v ravnico.
Serce razveselivno je viditi okoli mesta Banjaloke toliko lepih in obširnih poslopji kerščansko-katoliških-cerkvenih vstanov. Pred mestom, malo na severo-vzhodnjem kraju, stoji' nova kat. biskopska cerkev s precej visokim zvonikom. Cerkev stavljena je v podobi križa in v slogu gotiškem. Ni velika, ipak je lepe oblike, samo zvonik nima vzvišene prijetne podobe. Trije oltarji so prosto mizarsko delo, maloumne zveršitve. Lepa je prezbiterija, nje sprednje stene, ravno na srednjem oknu visi' slika sv. Bonaventura, obdana s priprostim čveterooglatim okvirjem. kar se prav nič ne strinja s slogom cerkve in oltarja; pa tudi slika nima svete vzvišenosti in življa slavnega serafinskega cerkvenega učenika. V evangeljski strani lepe kapele je prav priprost ol-tarček z umetno sliko, koja ginljivo in prešinljivo predstavlja Gospoda našega v smertnih težavah in v kervavem potu na Oljski gori. Na tem oltarju biva Najsvetejši; na listovi strani je tudi priprost oltar, pa onemu tovaršu v prej omenjeni kapeli nepodoben; na njem stoji' lepi kip Kristusa z odkritim naj lju« beznjivšim sercem. Zakaj ni oltarja s sliko ali kipom blažene Device Marije Božje Matere? Jako tužno, pomanjkljivo in preprazno se mi vidi in čuti, ako v katoliški cerkvi ni vsaj jeden oltar brezmadežni deviški Božji Materi Mariji posvečen in okinčan z dostojno Njeno podobo. Osobito bi morala biskopska cerkev biti lep vzor vsem drugim cerkvam v bisko-piji, in to v vseh strokah in reččh. Pa kaj se hoče, ker je nedavno turčin tam gospodaril!
Bele cerkvene stene kinčajo malo premale slike sv. križevega pota; namestene so previsoko na stenah. Klečala in sedeži cerkvenih klopi so pa lepo in dostojno delo iz hrastovega drevja. Ko bi bili oltarji iz hrastovine malo kusnije in umetnije gotiško izdelani, naravne barve, z mastilom posvitljeni, ter primerno pozlačeni, nekaj sv. slik ali kipov na primernih krajih postavljenih, potem bila bi ta hiša Božja ukusnija, lepa in častito vzvišenija. Tudi z malimi stroški se zamore marsikaj bolje in lepšo nabaviti; včasih nekusna, slabeja, skažena in ne lepa reč več stane, kakor ravno omenjeno. Od mesta tri četerti ure, na vzhodnji strani, onkraj reke Verbase, v znožju hribovja, steza se obširno poslopje z vi-
sokim in mogočnim zvonikom. To je velikanski samostan in opatija čč. bb. Trapistov. reda sv. Bernarda, cerkvenega učenika. Ta samostan se imenuje Marija Zvezda. To je tudi iz malega zenofovega zerna izrastlo v velikansko drevo.
V začetku, če se ne motim, 24 let, je stala tu prerevna bošnjaška kočica in to je bil pervi samostan in cerkev ob jednem. O času okupacije bil sem večkrat tu, pa stalo je že obširno samostansko poslopje s prostorno cerkvijo, tako tudi druga gospodarska poslopja, ki so se vedno prenavljala, vekšala, -spopolnjevala in nova stavila.
(Dalje nasl.)
Razgled po svetu.
Bavarsko. Bavarski katoličani so imeli namen napraviti veliki katoliški shod v Monakovem; princ-regent pa jim je vse zmešal! Solnograški kat. časnik pravi o tem: „V Monakovem se je vse stanje s katoliškim shodom po neki neslišanosti spremenilo .. . Potem nateza princregentovo pisanje do ondotnega nadškofa, v kterem merzf nad tem, da bi se katoliški shod obhajal v Monakovem, češ, da so tu po-misliki oziroma na mir, da utegnejo nastati nova beganja miru itd. Solnograški časnik k temu pristavlja: rAli tako! Katoliški shodi se od katoliškega princregenta znamnajo kot motenja miru! So It bavarski katoličani, ki so bolj kot katoličani mnogih druzih dežel, skazovali svojo zvestobo do kralja, so li kaj takega zaslužili, da se tako z njimi ravna!... Pervi člen bavarskega združevanskega zakonika pravi: „Vsi deržavljani imajo pravico, mirno in brez orožja shajati se; posebnega privoljenja k temu ni potreba. Kdo tedaj more katoličanom jemati vstavno pravico ? Katoličani bavarski so s tem silno užaljeni. Kdo pa tiči za tem germom, vpraša „K. S. Kirchztg." „Germaniatt izpeljuje, da se temu ni čuditi; priricregent hoče z Lutz-om vladati." — Terpeli so nemški katoličani pod Bismarkom protestantom, terpe Bavarci pod princ-regentom katoličanom; toliko huje, ako se jim nasprotuje od tam, od koder bi morali pomoč imeti. Kdo pa se tega veseli, in •bode kdo poslednjič plačal?
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec junij (rožnik), a) Glavni namen: Daritev sv. maše. <Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
V vseh časih in pri vseh narodih je bila daritev naj imenitnejši del bogočastja. Človek je neskončni visokosti Božji, svojemu Gospodu in Stvarniku dolžan spoštovanje in pokorščino; dostikrat potrebuje pomoči od zgoraj; če postavo Gospodovo prelomi in krene s pota lastnega zveličanja in življenja, se ne more drugač verniti, kakor edino le z resničnim kesanjem in zadostovanjem. Vse to se zlasti godi z daritvami, t. j. z vidnimi darovi, ki se darujejo neskončnemu Božjemu veličastvu, da z njimi Boga častimo, se Mu
zahvaljujemo, pomoč v potrebi ali odpuščanje greh-.v zadobimo. v hvalnih. zahvalnih, prosivnih in apr.tvnih daritvah.
Če pa zahteva razžaljeno veličastvo neskončnega Boga popolno zadostenje za greh. potem je vsak dar in vsaka daritev preslaba, potem ne more nobena prosivna daritev uslišana, nobena hvalna in zahvalna daritev prijetna biti; sploh nobeni dolžnosti v službi Božji se ne more popolnoma zadostiti, tak«) namreč, da bi se večno življenje zaslužilo; k večjemu se olajša terda usoda zaverženja.
Tako je bil naš stan po grehu Adamovem. Jezus Kristus je pa zopet zveličanje prinesel; s svojo smertjo na križu je postal daritev popolnega, da, preobilnega zadostenja. In sedaj nam je zopet mogoče tako pred Gospoda stopiti, da so mu naše daritve prijetne, da smejo naše prošnje upati uslišanja in da žalost nad našimi grehi zadobi odpuščenje. Toda ne zahteva se kri juncev in kozlov, ne gozdne živali, ne gorska divjačina, ne poljski sadeži za daritev in dari, ampak samo ponavljanje daritve, ki jo je Jezus Kristus daroval enkrat za vselej, ponavljanje daritve na križu. Daritev Jezusa Kristusa na križu se pt ponavlja pri vsaki sv. maši.
S to splošno daritvijo za vse se mora vsak posebej združiti in si jo prilastiti Kakor je bila na križu za vse in za vsacega posebej, ki se je hoče vdeležiti. To je čista daritev, ki se opravlja Gospodu na vseh krajih od vzhoda do zahoda, in ki njegovo ime poveličuje med narodi (Mat. 1. 11), vedna daritev nove zaveze, daritev sv. maše. ponavljanje daritve na križu. Ravno tisti je. ki se daruje pri sv. maši in ki se je daroval na križu. Jezus Kristus; ravno tisti tudi, ki daruje, Jezus Kristus; ravno tisti je, kateremu se daruje, Oče v nebesih; ravno tisti, za katere se daruje, za nas vse. grešnike. Sicer se Kristusovo telo in kri ne daruje več v bolečih smertnih ranah, vendar se pa resnično daruje pri vsaki sv. maši.
Cena, za katero se da odrešenje od greha in pravica do dediščine večnega življenja kupiti, se pri sv. maši za vse plačuje. Kdor tedaj pride ter je pri sv. maši in si tako splošno daritev prilasti, ta to ceno seboj vzame in si bo, če je v grehih, milost popolnega kesanja in pokore in s tem odvezo od greha kupil. Potem so mu kazni za greh odpuščene; deležen postane neštevilnih milosti za dušo in za telo. Tako zamore brez velike zemeljske skerbi in nadloge Boga hvaliti in se mu zahvaljevati za to, da Mu zamore s kerščanskim življenjem služiti ^ in si s tem večno zveličanje v nebesih prislužiti. Nad vse, ki se le hočejo vdeležiti. se razliva ta blagoslov, če tudi ne nad vse v jednaki meri. Naj srečnejši so duhovni, po njihovih rokah se Gospod daruje. Za njimi naj bližneji so oni, ki dajejo darove za sv. mašo, ki dajejo sv. mašo opravljati in oni. ki pri oltarju strežejo.
b) Posebni nameni:
1.	Praznik presv. Trojice. Ta in vsak dau mesca vse naznanjene, pa še ne zaznamovane, ali nenadne zadeve. Pobožnosti k sv. Alojziju.
2.	S. Marija Ana od Jezusa Cerkev v južni Ameriki, posebno v Ekvadoru in v Braziliji. „Duhovni in obhajanci." Duša v velikih stiskah.
3.	S. K loti Ida. Pospešitelji molitvenega apostoljstva. Zadeve zakonskih in vdovcev. Visok in imeniten gospod.
4.	S. Kvirin. Spoštovanje do sv. vere. Hervaško in Slavonija. Važna sprava. Nemški katoliški shod.
5.	Praznik sv. Rešnjega Telesa. S. B o n i-t a c i j. Pobožnost k Sv. Zakramentu. Nemški katoličani. Družba sv. Bonifacija.
»i. S. Nor bert. Red preinonstrateneev. V tujini dela iskajoči. Veliko zaslepljenih in zapeljanih.
7. S. Deohar. Škofija ajhstedtska. Spovedniki in svetovalci vel i kaše v. Stanovitnost za slabotnega.
s. S. Med ar d. Vredno sprejetje sv. obhajila. Ljubezen in edinost v družinah. Varstvo poljskih sadežev.
Dalje nasl.)
II Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad in brezverstvo, pre^estvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Brat prav serčno priporoča svojo bolno sestro Naši lj. Gospej presv. Sen a. da bi se po prošnjah bratovščine ozdravila in dosegla uamen in stan, ki si ga je izvolila. Uslišanje in zahvala se naznani. — Neka zapletena zadeva, da bi se na priprošnje Naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca in sv. Antona Pad. po razsvitljenji nasprotnikov rešila brez škode nedolžnih. — Deklica, ki že dolgo časa terpi na neozdravljivi kronični bolezni v nogah iu nobena zdravila zdatno ne pomagajo, se priporoča v bratovsko molitev, naj bi nji usmiljeni Gospod Bog na prošnjo Naše ljube Gospe in sv. Antona Pad. dodelil ljubo zdravje. Ako se ozdravi, bode se zahvala očitno naznanila po ..Zgodnji Danici. •*
Zahvale
Posebna zahvala Naši ljubi Gospej iu sv. Antonu Pad. za čisto nepričakovano pomoč in otenje dečka, ki je bil slučaju«- požerl neko ostro in nevarno reč	N.
_Ze veliko mescev me je mučila dolgotrajna bolezen, obernil sem se tedaj v sili do Matere Božje in obljubil očitno razglasiti, če mi izprosi ozdravljenja. Ker se mi je sedaj ta želja na Njeno priprošnjo izpolnila, oznanjani to Mariji v čast iu zahvalo -	Z. J.*)
Listek za raznoterosti.
Birmanje v Lavantinski škofiji bodo imeli naslednji kraji — mesca junija: 7ga Podčetertek, — 8. Polje,
—	U. Št. Peter pod Ss. Gorami, — 10. Podsreda, — 11. Pilštanj, - 14. Planina. — 15. Št. Vid tik Plan.,
—	*J1. Brezno. — 22. Marenberg, — 23. Pernice, — 24. Muta. — 2. avg. Sv. Janž, — 3. Slov. gradeč, — 4. Stari terg. — 5. Št. Martin, — 6. Št. II pod Turjakom.
Premeščena sta čč. gg.: J. Z a d r a v e c od M. D. na \Vliko, in M. Stole od Sv. Petra k Sv. Emi pri Podčet.
* Došlo brez naznanjenja imena, kar se mora vradništvu naznaniti za zasebno varnost, kakor smo že večkrat omenili. Vr.
Nesreče o Binkoštih. Pri tolikem skrunjenji praznikov Bog tudi večkrat očitno pokaže, da se s tem hudo žali Njego/o Veličanstvo. Binkoštni ponedeljek n. pr. je v Budapešti vlak z blagom terčil z vlakom osebetva tako grozno, da je lokomativa z blagom vušknila čez osebski vlak in ga je zdrobila pod veliko težo zraven tega so se vozovi vneli in je skupaj bilo videti kakor goreča germada. Neznansko je bilo vpitje v sprednjih vozovih, kterih nesreča ni zadela, pa so bili nekteri poškodvani, ki so skušali bežati. Strašno pa je bilo na mestu nesreče! Štirje popotniki so bili grozovito raztergani kakor merliči iz vozov izlečeni; več druzih je bilo poškodvanih — k sreči manj kot bi bilo pri tolikem polomu misliti.
Ravno ta dan se je v baltiškem morji potopila neka veseliška ladija, 7 ljudi s kermarjem vred. — V Bagnacavalli pri Ravenni je Romeo Paggi sredi na cesti zažigal, bombe pri čimur pa je bil poškodvan do umiranja. — Tudi nemški cesar, ko se mu je binkoštno nedeljo konj splašil, se je na nogi poškodoval, ki je iz voza skočil.
Za vstanovo bolnišnice za neozdravljive je mestni zastop v Terstu dovolil 20.000 gld. v spomin zaroke nadvojvodinje Marije Valerije.
Šibe na Ogerskem. Framasonstvo in kalvinstvo v novem času hudo rije v tej nesrečni deželi sv. Štefana. Tertna uš in kobilice pa ste hudi šibi za pregrehe zoper katoliško reč, pa tudi še povodnji in druge stiske.
Za vravnavo Save na Kranjskem je deržavni zbor določil G0.000. Tudi za vravnavo cest znamenite svote.
Za Bosno je naš umetnik g. Miroslav Tomec v Št. Vidu naslikal in daroval prav lepo in spodbudno podobo sv. Roka, ktero je videti v izložbi gospe Hofbauerjeve na Marijinem tergu. Že pred ne-kterimi mesci je kancelar banjaluškega škofa prosil za neko cerkev take podobe, ki je zdaj gotova. Prav serčna hvala gosp. umetniku, kteri bodi iskreno priporočen vsim, ki kaj enacega potrebujejo za cerkve itd..
Dobrotni darovi.
Za opravo ubožni h cerkev naše š k o t i j e r Iz Knežaka 8 gld. — Leše 10 gld. — Uršula Ferjau 1 gld.
—	Iz Mirne peči 22 gld. 40 kr. — Iz Dobrepolja 10 gld. 20 kr. — M. Kogovšek 30 kr. - S Police 21 gld. 20 kr.
—	Iz Podbrezji 22 gld. 20 kr. — Iz Doline 5 gld. — k Dol (Meriathal) 25 gld. — Iz Rateč na Gorenjskem 20 gld. 40 kr. - Iz Podrage 10 gld. 60 kr. — Iz Teržiča 20 gld.
—	Iz Horjula 30 gld. - Iz Špitaliča 49 gld. 86 kr. — Z Lozic 13 gld. — Iz Šent-Vida pri Vipavi 14 gld. — Mina Skvarča 1 gld. — Marjeta Skvarča 1 gld. — Iz Škofje Loke 50 gld. - Z Budanj 20 gld. - S Kresnic 24 gld. 40 gld.
Za varhe Božjega groba: Č. g. župnik J. Karlin 2 gld. 27 kr.
Za sv. Očeta: Čast. gosp. župnik J. Karlin 2 gld. 76 kr.
Za dijaško mizo: Čast. g. župnik J. Karlin 5 gld. 97 kr.
(Drugi dar. prili »
Odgovorni vrednik : Laka Jeran.
— Tiskarji in založniki: Jože! Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.