Iz šole za šolo. Naloge v izobražbo prostih stavkov. (Scstavil Fr. Jamšek.) (Dalje.) XIV. Prestavite isvod XIII. naloge is sdanjega časa v pretekli čas! 1. Izvod. Oni so nas tolažili. Potolaženi srao bili. Opominjali so jih. Znal sem cepiti itd. Učenec se je u&il, risal in računil. 121 2. Izvod. Poučevali so nas. Poučeni smo bili i. t. d. Mati je skrbela, prala, kuhala in predla. XV. Prelošite isvod XIII. ndloge is sdanjega časa v prihodnji cdi bodoči čas! 1. Izvod. Tolažili nas bodo. Potolaženi bodemo. Opominjali jih bodo. Znal bodem cepiti i. t. d. Učenec se bode u6il, bode risal in računil. 2. Izvod. Poučevali nas bodo. Poučeni bodemo i. t. d. Mati bode skrbela, prala, kuhala in predla. Opdmnja. Jezikovni pouk v drugem deželnem jeziku naj se vsikdar kolikor se more naslanja (opira) na materini jozik. XVI. Prelošite povest (učitelj naj poišče v Berilu primerno berilno vajo) is pretehlega časa v zdanji čas! XVII. Preložite berilno vajo pod št. — iz preteklega časa v prihodnji čas! Za navržek vam danes na šolsko tablo napišem nekaj manj navadnih stavkov, katere zdaj čedno v zvezke prepišite! 1. Dobre volje smo. Dedek so malo besedij. (Naša) sivka ni velikega krmenja. Babica so trdnega zdravja. Soseda je dobrih rok. Prestolonaslednik je bistrega uma. Šaljivec je lažnjivih ust. Dijak je trdne (jeklene) volje. Starček je sivih las (sivolas). Onegov ni trde glave. Mesar ni mehkega srca. Rudolf (Habsburški) je bil visoke postave. Prijatelj je slovenskih starišev. 2. (Oni)možje prave korenine. Onnikaj si bodi. Grajščinar je imenitnega stanii. (Njegova) gospa je radodarnih rok. Pastir ni poštenih Ijudi. Bledin je slabe krvi. Zamorec je črne polti, črnih očij in kodrastih las. Oni-le je dolgih las pa kratke pameti. Sem vere kristijanske. Cigan je železne narave. (Ta) deček je lepega obnašanja. Marta je blagega srca. Opomnja: Kakor vidite pri razpetih besedah je v dopovedek tudi pomožni glagol v zvezi z rodilnikom. Opomnja: Predno preideš od golega k razširjenemu (izobraženemu) s t a v k u, izprašuj učen ce nekako tako - le: 122 1. Kateri so glavni členi stavka (stavkovi členi)? 2. Kateri stavkov člen je osebek? 3. Kateri stavkov člen je dopovedek? 4. Katero besedno pleme nam služi v osebek? 5. Kako se po osebku vpraša? 6. Katero besedno pleme (govorni razpol) rabi dopovedku? 7. Na katero vprašanje je dopovedek samostalnik? 8. Na katero vprašanje je dopovedek pridevnik? 9. Kako vprašamo po dopovedku, ako je glagol? 10. Katero besediK pleme nam služi v vezilo? 11. Kdaj ni treba vezila? 12. Kako pravimo prostemu stavku, kateri ima le glavne člene? 13. Katero ločilo se postavi na konci golega stavka? 14. Kaj je stavek? 15. Iz česa je sestavljen stavek? Razširjeni (izobraženi) stavek. XVIII. Razširite (izobražite) sledece stavke s primernimi pridevnimi prilastki! 1. — navada je — srajca. — drva ne gore. — službe, — suknje. — zemlja ne rodf. — posode so dragocene. — človek pozdravlja. — posel se spodf. — družinče ne krade. — voda je — pijača. — (trdno) zdravje in (čisto) srce je — bogastvo. — vreča ne stoji. — ura, — ura. — bolezen, — smrt. — (sveta) Ciril in Metod sta bila — (slovanska) aposteljna. — hvala smrdf. — blago se samo hvali. — (najboljša) luč jeBog. Beseda ali govor je — (najlepši) dar —. Lenoba je — mreža. — (nebeški) dar je luč — (očesna). — kosa kosi. — ceste so — dobrota. —, — in — Ijudje so priljubjeni. Kratki in krepki so — pregovori. — (materina) beseda je — (jasno) ogledalo. Izvršitev, Stara navada je železna srajca. Surova drva ne gore. Goste službe, redke suknje itd. Opomnja: Ako se v takih stavkih vezilo (sem, si, je, sva, sta, smo, ste, so) zamolči, postavi se navadno vejica mesto njega. 2. — službe, — suknje.*) — beseda je — ogledalo. — dar je luč —. — (kratka) večerja, — (dolgo) življenje. — prijatelj je — ščit. — vest je — vajšnica. Kanarček ni — ptič. — in — ptič je — detal. — grb je — postojina (orel). — žabica je — dvoživka. Gad je — kača. — muha je — žuželka. — limone in — pomeranče so — sadje. — zvoncki, — jagleci, — marjetice in — vijolice so — cvetice. — olje je — zdravilo. Železo je — kovina. Zlato je — kovina. Galun ni — sol. Zemlja je —, — in — telo. Rudolf — (Habsburški) je bil — in — — (švicarski) grof. Cir je bil — kralj. Aleksander — (Veliki) je bil — kralj. (najvišja slovenska) gora je Triglav. — (košata) Radoha, — (visoka) Ostrica, — (gorjata) Rinka in — (zobata) Olšova so — (domače) planine. — (dereča) Drava, — (svetla) Sava in Savina so — (mogočne) vode in — (slovenske) sestre. Izvršitev. Redke službe, goste suknje. Materina beseda je jasno ogledalo. Nebeški dar je luč očesna i. t. d. *) Ta stavek nahaja se tudi v nalogi 1., a to ne znabiti iz razmišljenosti spisatelja, — ampak zato, da se pride slabemu spominu manj nadarjcnih šolarjev, — zlasti neizogibnim ponovljavcem na pomoč v smislu pedag pravila, da naj se v pouku novo na staro, neznano na znano opira. Pis. 3. — ura, — ura. — bolezen, — smrt. — navada je — srajca. — večerja, — življenje. — Radoha, — Ostrica, — Rinka in — Olšova so — planine. Leonid je bil  kralj. — (najvišje) stavbe — (egipčanske) so — (četverostranne) piramide. Slana je — rosa. — soparice imenujejo se megla. Brizgalnica je — iznajdba. Zrak je — telesnina. Kislec je — plin. Kvadrat je — — četverovogelnik. Pravokotnik je — — četverovogelnik. Kocka je, —, - , — in — telo. Bog je —, —, — in — bitje. — rokav, palca —, — bokal čaka lenuha. Glad je — kuhar. Preširen je pesnik. Izvršitev. Rana ura, zlata ura. Dolga bolezen, gotova smrt. Stara navada je železna srajca. Kratka ve6erja, dolgo življenje i. t. d. XIX. Podirtajte v izvršitvi 18. naloge osebke dvakrat, dopovedke pa enkrat! XX. Izobražite sledeie stavke s prilastnim samostalnikom ali pa se svojilnim pridevnikom ali pa se samostalnikom, ki ima predlog pri sebi! 1. Vzpomlad je čas —. Jesen je čas —. Zelena je barva —. Bela je barva —. črna je barva —. Delo je dolžnost —. Učilnica je vir —. Morje je zakladnica —. Hči — (skopuhova) je dostikrat žena — (požeruhova). Lenoba je začetek —. Varčnost je h6i — (modrosti). Duša — je neumerjoča. Veselje — bo večno trajalo. Razlega se petje —, — in —. Griva — je dolga. Perje — je pisano. Lasje — so beli. Gruljenje — je kratkočasno. Krokanje — je zoperno. Rjovenje — je strašno. Zdihovanje — je ganljivo. čivkanje — je otožno. Pes je prijatelj —. Rogovile — so vejnate. Okus — je sladek. Kljun — je širok. Spol — je trojin. Duh ali vonj — ni — je prijeten. Oče so glava —. Bog je stvarnik — in —. Solnce je vir —. Začetek — je strah —. Šolar brez — se slabo u6i. Zaupanje v — krepfia človeka. Konjiki imajo škoroje z — (ostrogauii). Most na — nima stolic (jarmov). Stavbe — so bile čudne. Izvršitev. Vzpomlad je čas setve. Jesen je čas žetve. Zelena je barva upanja ali nade. Bela je barva nedolžnosti. Črna je barva žalosti. Začetek modrosti je strah božji. — r — Stavbe na koleh so bile čudne. 2. Bog je stvarnik — in —. Duša — je neumerjoča. Korist — in — je različna. Deblo — je visoko. Veje — so košate. Jagode — so strupene. Jagode — so užitne. Luč — je gorka. — Svetloba — ne greje. Petje — in — je prijetno. Oblika — je okrogla. Oblika — je eveterovoglata. Streha — je strma. Smer (namera) — je navpična. Smer — je vodoravna. Smer — je poševna. Čas — hitro mine. Perje — je črno. Barva — je rumena. Ime — je slavno. Lemež je del —. Molitev — je goreča. Srce — je veselo. Meso — ni užitno. Plod — je želod. Bukvica je plod —. Slatina je last —. Albreht I. je bil prvorojenec —. Franc Jožef I. so oče —. Dvo- glavata postojina je grb —. Hvaljeno bodi ime —. Vera brez je mrtva. Žganjci z — so tečna jed. Izvršitev. Bog je stvarnik nebes in zemlje. Duša človeška je neumerjoča. Korist ognja in vode je različiia. Žganjci z ndekom so tečna jed. 3. Začetek — je strah —. Lenoba je vseh — grdoba. Plod — je trirobat. Sline — so strupene. Zakladi — so bogati. Krzno — je drago. Zapopadek (vsebina) — je mikaven. Meje — so dolge. Stavbe — so starodavne. Pogum — je junaški. Globočina — je neizmerna. Dobrotljivost — je neskoučna. Dnevi — so najkrajši. Previdnost je hči —. Oko je ogledalo —. Svet je delo —. Orel je kralj —. Lev je kralj —. Človek je gospodar —. Bog je kralj vseh —. Vrtnica je kraljica vseh —. Krvoločnost — je grozovita. Nadležnost — je neznosna. Kinč je cerkev —. Belo - zelena sti barvi —. črno-rumena sti barvi—. Rudeče - belo sti barvi —. —blagoslov zida otrokom hiše, ali prokletje — jih podira. Križ je znamenje našega —. Izvršitev. Začetek modrosti je strah božji. Lenoba je vseh grdob grdoba. Plod bukovja je trirobat. — — Križ je znamenje našega odrešenja. (Dalje prih.)