o llWVD Leto X - Štev. 22 (238) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 30. Novembra 1983 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Zalažništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ • Ziro račun 50101-60345361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. 14. občni zbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze Enotni v boju za enakopravnost razvoj in sodelovanje ob meji Enotni za enakopravnost, sožitje in sodelovanje ob meji». S tem geslom se je v nedeljo 20. novembra v Kulturnem domu v Trstu začel XIV. občni zbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, strukture, ki prek včlanjenih organizacij in zvez vključuje več tisočev Slovencev Furlanije-Julijske krajine. Prisotnih je bilo 132 odposlancev včlanjenih ustanov, večje število članov glavnega odbora, predsedniki in predstavniki prosvetnih in športnih društev ter številni ugledni gostje. Prisotne so bile številne delegacije najvažnejših strank KPI, PSI, KD in Slovenske skupnosti, slovenske zamejske organizacije, predstavniki koroških Slovencev, italijanske manjšine v Jugoslaviji, jugoslovanski generalni konzul in predstavniki matične domovine. Odposlanci in ostali udeleženci občnega zbora so razpravljali skoraj nepre-tregoma dobrih deset ur. Na dnevnem redu so bila vsa bistvena vprašanja Slovencev v Italiji, o katerih sta poglobljeno poročala predsednik Boris Race in tajnik Dušan Udovič. Gospodarska vprašanja in potreba po večjem sodelovanju med gospodarskimi dejavniki z obeh strani meje, nastopi enotne slovenske delegacije, jugoslovanski gospodarski ukrepi in negativne posledice pologa, ki se odražajo v življenju slovenske manjšine v Italiji, problematika slovenskega šolstva in slovenske mladine, spreminjanje miselnosti italijanske večine do Slovencev so samo nekatere teme XIV Congresso della SKGZ Unione economica e culturale slovena Il problema della tutela globale, le questioni culturali ed economiche sono stati domenica 20 novembre al centro dei XIV congresso della SKGZ Unione culturale ed economica slovena che opera nella regione Friuli-Venezia Giulia oramai da 29 anni. La SKGZ è costituita da delegati di varie associazioni culturali ed organizzazioni slovene che rappresentano il grosso della realtà slovena della nostra regione e si propone come un organismo politico ma non partitico di collegamento e coesione. Al congresso che si è svolto all'insegna dello slogan «Uniti per l’uguaglianza, la convivenza e la cooperazione di confine» erano presenti varie personalità della vita politica ed amministrativa regionale e locale, il console generale jugoslavo a Trieste, rappresentanti del PCI, PSI, DC, Unione slovena e delle organizzazioni delle comunità nazionali. Svoltosi nella Casa della cultura di Trieste, il congresso è stato un importante momento di verifica della linea politica della SKGZ e del lavoro fin qui svolto. Sia nelle relazioni che negli interventi successivi, i delegati si sono interrogati infatti in un dibattito approfondito ed articolato su tutti quelli che sono gli aspetti più importanti della vita della comunità slovena, sui suoi problemi, sulle sue aspettative, sulle capacità dell’associazione di rispondere alle nuove esigenze che e-mergono e di adeguarsi quindi ai mutamenti della realtà sia interni che esterni alla comunità stessa. In primo piano è stato il problema della legge di tutela della minoranza slovena. Unanime è stata la condanna della lentezza dello Stato nel rispondere a questa questiO' ne, mentre è stata ribadita la necessità di concrete iniziative nel caso non si giungesse ad una rapida approvazione (Continua a pag. 2) pri katerih se je predsednik Race v svojem poročilu obširno zaustavil. V ospredju njegovega poročila pa je bilo vprašanje globaljne zaščitne Slovencev. «Na zadnjem občnem zboru smo se pritožili, da je bilo s posebno komisijo pri predsedstvu vlade veliko časa zamujenega in smo zahtevali, naj parlament nemudoma začne z razpravo o predloženih zakonskih osuntkih za zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Danes moramo še ostreje protestirati ne le zato, ker se razprava v parlamentu po zadnjih volitvah še ni začela, marveč tudi zato, ker nekatere stranke še niso vložile tistih svojh osnutkov v obe veji parlamenta, ki so bili predloženi v preteklih legi-slativnih dobih. Ni dvoma, da je to dodatni vzrok, da do razprave v Parlamentu še ni prišlo. Iz vseh vrst zavlačevanja sledi, je nadaljeval Race, da je preteklo dveletno obdobje potrdilo, da obstaja v določenih italijanskih političnih krogih mlačnost, pri drugih pa pomanjkanje politične volje, da bi prišlo do uzakonitve naših pravic. Drugače si tudi ni mogoče razlagati dejstva, zakaj se sedanja vlada ni obvezala, da bo ta problem rešila. V primeru, da (Nadaljevanje na 2. strani) Rezijani zahtevajo dokončno rešitev problema zakonske zaščite Slovencev PSI predstavila zakonski osnutek o zaščiti Slovencev V petek 25. novembra je bila v Rimu na sedežu vodstva PSI tiskovna konferenca, na kateri so obrazložili globalni zakonski o-snutek socialistične stranke o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji. Na tiskovni konferenci so bili prisotni podpisniki zakonskega predloga posl. Loris Fortuna, deželni tajnik PSI posl. Gianfranco De Carli, evropski poslanec Gaetano Arfè in podtajnik stranke Valdo Spini. «Mi nočemo biti slovenska manjšina druge kategorije, mi nočemo biti enakopravni vsem Slovencem, ki živijo v naši deželi». S temi besedami je župan občine Rezije Sergio Di Lenardo sprejel in prisrčno pozdravil skupno s občinskimi odborniki in svetovalci — prisoten je bil tudi podpredsednik deželnega sveta Angelo Ermano — jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Draga Mirošiča, ki je sredi novembra prvič obiskal Rezijo. V tem poudarku na želiji po dokončni rešitvi problema zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi, v želiji, da se določila osimskih sporazumov raztegnejo na ves obmejni pas in torej tudi na rezijansko dolino ter v želiji, da se dobrososedski od- nosi okrepijo, se je začel in tudi zaključil obisk konzula Mirošica v Reziji. Po sprejemu na občini, kjer sta župan Di Lenardo, in podžupan Enzo Lettig, seznanila s problemi in željami prebivalstva, med drugim s problemom cestne povezave, ki bi ovrednotila obmejni prehod pri Učeji in prispevala k raz- voju turizma ter z željo, da bi s postavitvijo telezizij-skih oddajnikov lahko sledili programom italijanske in jugoslavanke televizije, je konzul Mirošič obiskal Roso j ansko kultursko hišo, ki so jo zgradili skupno s petimi stanovanj škimi hišami s pomočjo Jugoslavije. O značilnosti rezijanske (Nadaljevanje na 2. strani) Sindikalna manifestacija za mir na Goriškem V soboto 3. decembra popoldne bo na mejnem prehodu v Škabrijelovi ulici v Gorici velika mednarodna manifectacija za mir, razorožitev in gospodarski napredek na jugoslovansko-italijanskem območju, ki jo prirejatagoriski in novogoriški sindikati. Govorniški oder bo postavljem na nevtralnem območju, med italijanskim in jugoslovanskim blokom, spregovorila pa bosta Giuseppe Padovan za enotno sindikalno zvezo CGIL-CISL-UIL in Danilo Bašin predsednik občinskega sindikalnega sveta Nove Gorice. N*» Ce pojde tako naprej, bo muoru tudi puž plačevat davke! Rakete (missili) Pershing in Cruise že bombardajo naše hiše Na eni in drugi strani uečejo, arjujejo za mjer, na eni in drugi strani postavljajo kanone, gradijo mogočne tanke in zmjeraj bulj moderne aeroplane za se bombardirat med sabo. — Za mir! Glih takuo na eni in drugi strani postavljajo, adan pruot te mu druzemu rakete (missili). Ljudi so takuo arspartili po svetu, da adni uečejo za ruske, drugi pa za amerikan-ske rakete, trečji — in so narbuj pametni — so pa pruot vsem raketam, ker vedo, da mišilni njeso bomboni, ne ruski ne amerikan-ski in če padejo dol, če so spuščeni nad nas in med nas, nas glih takuo lahko ubijejo «naši» kot «vaši». In potem pameten človek bi muoru reč, arjut: «Hudič naj vzame ene in druge!». Na eni in drugi strani ti postavljajio rakete in ti tro- Al boš tudi ti, puž, plačju SOCOF -davke za hišo? bijo, pravijo, da jih postavljajo za branit tvojo hišo, pa je malo laži na svjete takuo očitnih, odkritjih., kot je tale. Za kupiti od Amerike rakete, muora Italija odšteti puno puno milijard lir in ker so državne blagajne prazne, ker smo že preveč zaduženi, so se modrijani u Rimu zmislili, da morajo Italijani plačat še novo takso, ki so ji dali ime SOCOF, to je nova dajatev za hišo. še prej ko ti branijo hiše, ti jih bombardirajo, al pa ti bombardirajo pretošel, prej ko ti jih postavijo. Potem, če govorimo o poštenosti, če governo muora imeti denar, naj ga vzame, kjer ga je previč, da ga ne bojo vozili z avtotreni u Zvicero. Naj plačajo tisti, ki imajo po vič hiš, ne pa delavec in emigrant, ki jo je težkuo zgradiu, ki jo je na ustih paršparu. In plačevanje davka na hišo ne bo prav nič dobra propaganda, da se varne j o domov naši emigranti in sveta. Pa kaj jih briga tiste v Rimu, če se naši emigranti varnejo ali ne. še boljše je, če se ne varnejo, takuo ne sitnarijo s povpraševanjem po delu (Nadaljevanje na 2 strani) Dva posnetka z kongresa SKGZ Politično življenje - Vita politica Posvet PSI o gospodarskih V vprašanjih na območju Cente V razpravi, ki jo je zaključil deželni odbornik Zanfagnini, so poglobili tudi vprašanje razvoja občin Tipana in Bardo Zanfagnini na posvetu PSf v Čenti Problemi in perspektive zaposlovanja na območju Cente so bili v središču pozornosti na posvetu, ki ga je pred kratkim priredil okrajini odbor PSI v Čenti. Tako v poročilih kot v živahni debati, ki je sledlila, so udeleženci posveta natanko osvetlili in poglobili tri sklope vprašanj in sicer možnost razvoja hribovitih predelov Gorske skupnosti Terskih dolin, torej občin Tipana in Brdo, perspektive industrijskega razvoja na območju Cente ter vloga kmetijstva. Gospodarska slika hribovitih predelov je izredno zaskrbljujoča. Medtem ko je v preteklosti bilo kmetijstvo nosilna dejavnost v okviru gorske skupnosti, je danes le 22 oseb izključno zaposlenih na tem področju. Toda krizi kmetijstva ni sledil nastanek novih produktivnih dejavnosti, kar je pospešilo izseljevanje in dnevno migracijo. Sekondarni sektor je namreč šibak, terciarni sektor pa nepomemben. Iz tega izhaja, so poudarili socialisti, da je treba rešiti sočasno na vsem teritorju gospodarska in zaposlitvena v-prašanja na osnovi srednjeročnega in dolgoročnega načrta, hkrati pa morajo politični predstavniki in upravitelji i-meti v vidiku nujnost gospodarskega uravnovešenja in razvoja tistih predelov, ki so doslej bili zapostavljeni. Gre torej v prvi vrsti za hribovita področja, kjer živijo Slovenci, pri čimer je treba upoštevati, da mora njihova zakonska za- Občni zbor SKGZ (Nadaljevanje 3 1. strani) v najkrajšem času ne bi prišlo do neprekinjene razprave o osnutku zakona, se bomo morali Slovenci dogovoriti, kaj moramo učinkovitega storiti, da se vprašanje premakne z mrtve točke». Tudi glede vsebine zakona, je dejal predsednik SKGZ se obeta hud boj za preprečitev diskriminacije Slovencev videmske pokrajine, na katere so od leta 1866 izvajali pritiske, da ne bi ostali Slovenci. «Ta pritisk so občutili v političnih stališčih, v šolstvu, v rabi slovenskega jezika, v cerkvi, v preganjanju slovenske pisane besede, v pritiskih in preganjanju tistih, ki so se borili s slovenskimi partizani iz drugih slovenskih pokrajin, ki so imeli izvor v izjemno hudi proti slovenski politiki po drugi svetovni vojni. Razlika med Slovenci videmske pokrajine, tržaškimi in goriškimi dejansko obstaja, toda v prvi vrsti v ravnanju. Povzročilo jo je diskrimina-cjisko ravnanje, kar pa ne more biti vzrok, za zanikanje, da so vsi v enaki meri Slovenci. Nedopustno je, da bi obstoječe razlike še naprej z različnim ravnanjem poglabljali, marveč jih je treba premagati z diferencirano aplikacijo pravic». Obširno in razčlenjeno poročilo o dvoletnem delu od zadnjega občnega zbora ščita sloneti na socioekonom-ski osnovi. Potrebno ie zato vrednotiti in izkoriščati vse bogastvo te-ritorja gozdov v prvi vrsti-spodbujati kmetijske dejavnosti, ki lahko zagotovijo vsaj dodatni dohodek ter razvijati industrijo. Pri tem pa so še neizkoriščene možnosti, ki jih nudi pogodba EGS-Jugosla-vija in predvsem osimski sporazumi. Načrt proste cone na Krasu je v bistvu propadel in ugodnosti, ki jih nudijo osimski sporazumi, so poudarili Socialisti, morajo prizadevati ves domejni pas. Prebivalci ob meji torej ne smejo več plačevati kot v preteklosti visokega davka zaradi geografske lege. V luči omenjenih pogodb le-ta lahko veliko prispeva, kljub gospodarski krizi, k socio ekonomskemu razvoju tega področja. Industrijska struktura je na območju Cente šibka in zastarela. Edini izhod iz krize, so dejali socialisti, pa je v povečanju proizvodnje, v boljši organizacijski strukturi, ki mora dati velik poudarek na raziskave tržišča in marketing, nadalje v povečanju mednarodnega trgovnega prometa in v strokovnem usposabljanju tukajšnjih podetni-kov. Kaj pa kmetijstvo? Nihče ne dvomi, da je bila politično in gospodarsko zgrešena linija, ki je v naši deželi z izrazito kmečko tradicijo privilegirala razvoj industrije in potisnila v ozadje kmetijstvo. Pri čemer pa je treba poudariti, da je dežela F-JK v 20. letih dostoja SKGZ, je podal tajnik Dušan Udovič, ki je podrobno pregledal stališča, prizadevanja in dozežke ter težave na gospodarskem področju, poglobil je vprašanje kme-tjistva in uporabe ter ohranjanja teritorija; vlogo naše kulture je osvetljil tako z vidika sredstev-problem, ki postaja čedalje pomembnejši in ki močno vpliva na delovanje — kot z vsebinskega vidika, o čemer so bile v pretekli mandatni izrečene kritične misli. Nato je obravnaval šolstvo in izobraževanje, raziskovalno delo, sredstva množičnega ob-voščanja, telesno kulturo, problematiko mladih in vprašanje Slovencev v videmski pokrajini, kjer so toliko bolj upravičena vztrajna prizadevanja SKGZ, «da se okrepi organizirano življenje med Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. SKGZ hoče tudi v videmski pokrajini prispevati k ustvarjanju najširše enotnosti med Slovenci ne glede na ideološke razlike kajti ravno takšna enotnost je v Benečiji najbolj potrebna spričo problemov, s katerimi se je treba spopadati». «Izkazal se je potreben kritičen prebled vsebine in oblik organizacije je nadaljeval Udovič, predvsem zato, da ugotovimo ah SKGZ ustreza potrebam današnjega časa, ali je danes njen značaj tak, kot bi v danih razmerah moral biti». O vseh omenjenih vprašanjih so nato razpravljali delegati in odposlanci na občnem zboru. Razprava, ki je sledila, je bila izredno bo- namenila 40% svojega proračuna - 512 miliard - kmetijstvu, približno 42 milijrd več kot industriji. Toda, kje so rezultati? Sklenil je posvet podpredsednik deželnega odbora in odbornih za proračum in načrtovanje Zanfagnini, ki je spregovoril o vlogi deželne uprave pri spodbujanju produktivnih dejavnosti in uravnoveše-nju deželnega gospodarstva. Uvodoma je poudaril nujnost, da se pregleda deželno zakonodajo, ki dovoljuje naložbe in posege na najrazličnejših področjih. Treba je ubrati drugačno pot in usmeriti naložbe na osnovi natančnih sektorjai-nih načrtov. Glede sedanjega stanja, pa gata in poglobljena, vanjo so posegli tudi beneški Slovenci Dino Del Medico, Ferruccio Clavora, Pavel Petri-čič in Izidor Predan. Congresso SKGZ (Continuazione dalia 1a pag.) del testo di legge. A questo proposito è stata ribadita ancora una volta la richiesta di una legge che corrisponda ai bisogni e alle attese della minoranza su tutto il territorio su cui vive, garantendo quindi anche agli Sloveni della provincia di Udine, che hanno subito nel corso del tempo una pressione assimilatri-ce fortissima ed esercitata in tutti i campi, parità di diritti. je nadaljeval Zanfagnini, mora dežela posvetiti veliko pozornost velikim industrijam, kot je Zanussi na primer, čeprav ne spadajo v njeno pristojnost. Prva naloga je namreč okrepiti podjetja, ki se danes nahajajo v krizi. Glede na vprašanje, kdo mora voditi in finančno upravljati gospodarsko politiko, ni smoterno je zaključil, da so za to zadolžene gorske skupnosti, ki pa imajo nenadomestljivo vlogo pri opredeljevanju potreb in sooblikovanju političnih smernic delovanja. Prvi sogovornik dežele v tem pogledu, je zaključil Zanfagnini, morajo biti pokrajinske u-prave. (jn) I problemi economici e la crisi che travagliano la regione hanno inciso pesantemente anche sul tessuto della minoranza. A giudizio dell'Unio-ne culturale ed economica slovena la soluzione va cercata in una specie di «autarchia di confine» ma in una maggiore cooperazione che tenga conto della situazione venutasi a creare, come del resto l’associazione ha rilevato nel documento presentato ai presidenti Comelli e Zamljarič e in cui si faceva presente la necessità di una serie di misure atte a stimolare la collaborazione. Dopo aver rilevato l'insufficiente contributo pubblico allo sviluppo della cultura slo- UDINE Consiglio provinciale: primi interventi per i piccoli frutti Dopo l’approvazione del programma per Taggiorna-mento del piano regionale di sviluppo, il consiglio provinciale di Udine è stato impegnato in una serie di deliberazioni di ordinaria amministrazione. Fra le varie delibere approvate due sono state riguardanti gli interventi in favore della coltivazione sperimentale dei piccoli frutti già in atto in alcune zone montane per inte-ressameto dell’assessorato all’agricoltura della Provincia. In favore di questi interventi si è espresso il consigliere provinciale Paolo Petricig. Non sono certo questi i programmi risolutivi dei problemi economici della montagna, ha detto, e siamo ancora in attesa dell’avvio della legge 828. Il timido intervento finanziario della Provincia non basta nemmeno a sollevare la situazione nel settore agricolo, per il quale il consigliere del PCI ha chiesto un programma consistente ed efficace che preveda la qualificazione della produzione, la commercializzazione anche attraverso il sostegno della cooperazione delle risorse: coltivazione del bosco, zootecnia, frutti-coltura, coltivazioni partico- vena, è stato anche approfondito il ruolo che svolge all’interno della comunità nonché la qualità della proposta e dell’intervento culturale sul territorio. Sono stati presi in seguito in esame la questione della scuola slovena, quella giovanile, quella dei mezzi di comunicazione di massa, della ricerca e infine i rapporti con il gruppo maggioritario. Un congresso dunque che ha fatto il punto su tutti i temi di maggior rilievo per la vita della minoranza nazionale slovena del Friuli-Venezia Giulia e sui quali continuerà anche neM'ambito dei circoli e delle varie organizzazioni la riflessione e l'elaborazione. lari, piccoli frutti, castagne, apicoltura, lumache, ecc. Petricig ha comunque espresso il voto favorevole del gruppo comunista per i primi passi dell’assessore Nas-sivera in questo campo. METANO A PREPOTTO: PERCHE’ NO? Interrogazione alla Comunità Montana Il consigliere della Comunità montana delle Valli del Natisone avv. Giovanni Battocletti venendo a conoscenza del fatto che le condutture del gas metano previste per Fornalis si fermeranno all'inizio della strada che da questa località porta a Prepotto senza poi proseguire per la scarsa densità degli insediamenti abitativi in quella zona ha rivolto una interrogazione al direttivo della Comunità montana. Tenendo anche presente che il comune di Prepotto ha certamente interesse all’adduzione della rete nel suo territorio, come richiesto in una delibera di queU’amministrazione, e ricordando che in questo modo si potrebbe risolvere il problema delle due località l'avv. Battocletti nella sua interrogazione chiede se la Comunità montana intende adoperarsi con concrete iniziative presso la ITALGAS e le Autorità competenti perchè venga realizzato l'auspicato allargamento della rete del metano fino al comune di Prepotto. Rezijani zahtevajo . . . . (Nadaljevanje s 1. strani) kulture, o prizadevanjih kulturnih delavcev za njeno ovrednotenje in o sodelovanju s Slovenijo je v kulturnem domu spregovoril predsednik rezijanske folklorne skupine Luigi Paletti. V drugem delu svojega obiska je konzul Mirošič, S. PIETRO AL NATISONE Costituita una nuova sezione dell’A. D. 0. Associazione donatori organi F.V.G. Skupščina SFRJ ratificirala sporazum z Italijo o priznanju diplom Zvezni zbor jugoslovanske skupščine je 3. novembra sprejel predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med Italijo in Jugoslavijo o vzajemnem priznanju diplom in strokovnih nazivov, ki jih izdajajo univerze in ustanove visokošolkega izobraževanja. Gre za sporazum, ki sta ga 18. februarja letos v Rimu podpisala zunanja ministra Mojsov in Colombo in ki je izredno pomemben predvsem za pripadnike obeh manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, ki že vsa povojna leta študirajio v svoji matični domovini, a irnajo — še zlasti Slovenci v Italiji — težave z nostrifikacijo diplom. Sedaj mora sporazum ratificirati še italijanski parlament. Postopek je precej dolg, saj morata ratifikacijski zakon odobriti obe zbornici, ni nam pa niti znano, da bi vlada osnutka zakona sploh sestavila. Scuola di musica di Ponteacco: I genitori ne discutono QUALI SONO LE FUNZIONI DEL CONSULTORIO FAMILIARE? La crisi economica e le minoranze linguistiche Nel secolo 20 è possibile constatare ancora l’esistenza di vaste sacche di miseria, disoccupazione ed emarginazione. Si tratta in genere di masse ghettizzate che si trovano ai margini delle zone industrializzate, a forte urbanizzazione o in zone economicamente deboli, abitate spesso da minoranze linguistiche. Il rapporto è quasi sempre complementare, sia perchè la minoranza è tale, in quanto lontana dai centri di sviluppo, sia per una forza interna alla stessa struttura minoritaria che formula spesso modalità condizionabili e disponibili ad essere sostenute e assistite. Si tratta di meccanismi diffusi che, una società opulenta distribuisce «a piene mani» verso i suoi figli più poveri. Un meccanismo perfido relega le zone emarginate ad essere sempre più povere ed abbandonate e talvolta proprio perchè minoranze, quindi diverse dalla maggioranza ufficiale, sono costrette ad essere un serbatoio di mano d’opera a basso costo che, nei momenti di crisi più acuta, può diventare prezioso se manovrato nel giusto modo, per continuare in fondo ad essere sempre sfruttato. Rispolverare la lingua, quale matrice di una civiltà silvo-pastorale, legata ad un passato idilliaco, dove tutto è spirituale e serafico, è forse una soluzione di comodo che rigetta il vero problema strutturale ed economico, causa prima della stessa emarginazione. Nella nostra regione sono sorti molti di questi cenacoli, specialmente nei periodi di cri- — Coloro che abbiano una percentuale di invalidità del 100% non saranno più chiamati a visite di controllo di ufficio come avveniva fino alla fine deM’anno 1982. — L’invalido che abbia superato l'età di 65 anni, qualunque sia la percentuale di invalidità non sarà più chiamato d’ufficio, ma dovrà introdurre una domanda di aggravamento se le sue condizioni fisiche saranno peggiorate. — Un invalido superiore al 20%, ma inferiore al 100% verrà chiamato a dei controlli d’ufficio dal Fondo delle Malattie Professionali ogni 5 si, che vogliono dare forza e dignità ad un popolo di oppressi, valorizzando essenzialmente la loro lingua ed i loro costumi, in una visione folcloristica, dove tutto è bello ed interessante. E' necessario andare a fondo del problema, capire che l'etnia va giustamente valorizzata per quello che realmente rappresenta e che il rispetto di un popolo e delle sue peculiarità è qualcosa di più profondo e complesso e si difende e si valorizza in modi ben più efficaci. Stiamo attenti a non affrontare una battaglia di retroguardia, per salvaguardare dei fantasmi, la cui efficacia e consistenza si esprime solamente in un mondo sentimentale, di pretto stampo romantico borghese, fatto di generiche affermazioni di principio, ma vuoti di contenuti, fatti esclusivamente per lasciare le cose come sono, senza spostare in avanti minimamente il problema. Troppi profeti sono sorti in quest’ultimo periodo che si erigono a paladini delle masse, che vogliono risolvere la miseria, la disoccupazione, la crisi economica, con appelli all’unità linguistica, dove tutti sono uguali e, chi detiene la ricchezza ed il potere è, in fondo, anche lui un succube del sistema che annulla, con i suoi perfidi meccanismi, la sua personalità. Andiamoci piano, cominciamo ad essere chiari a verificare quali sono i veri nodi del problema, per cui le minoranze linguistiche sono emarginate e soffrono in modo maggiore la crisi. Analizziamo il territorio, il anni a meno che non presenti lui stesso la domanda di aggravamento. — L’invalido con una incapacità inferiore al 20% verrà chiamato d'ufficio a visite di controllo dal Fondo delle Malattie Professionali ogni 8 anni, ogni 10 anni se lo stato di salute è stazionario, sem-prechè non presenti lui stesso domanda di aggravamento. Per informazioni più dettagliate rivolgetevi al patronato I.N.A.C. via IX Agosto, 8 - Cividale tel. 0432/731386 suo tessuto economico, le forze sociali che interagiscono nel suo interno e cominciamo ad affrontare una seria ristrutturazione, l'unica, in questo momento, che possa salvaguardare le minoranze, ridarle linfa vitale e avviarle ad una reale stabilizzazione. Parliamo di posti di lavoro, di salvaguardia degli anziani, di disoccupazione giovanile, aggreghiamo le masse su questi problemi, facendo capire che la situazione sociale ed economica è veramente grave, che ci vuole uno sforzo notevole, da parte di tutti, secondo le proprie capacità, per salvare il paese. Sul cambiamento reale della vita, su una maggior giustizia sociale avviamo pure un discorso linguistico, dove le minoranze possano contribuire, con la loro riconosciuta peculiarità, alla trasformazione della società. Domenico Pittioni Rivedere la legge di riforma numero 51, a tre anni dalla sua entrata in vigore, per a-deguarla ai mutamenti della situazione nazionale ed internazionale: è questo l'impegno conclusivo del Comitato regionale deM'emigrazione riunitosi il 5 e 6 novembre a Udine. E' stato lo stesso assessore Antonini che ha presieduto il Comitato, al quale è intervenuto anche il sottosegretario agli Esteri Fioret, a sottolineare quest’esigenza. Antonini nella sua relazione ha tra l’altro accennato alle dificoltà del momento provocate dalla situazione di crisi economica e finanziaria. In ogni caso, ha tuttavia detto, la situazione delicata non deve ridurre l’impegno per gli emigranti, sia in considerazione dei sacrifici da essi compiuti in passato, sia tenendo conto dell’apporto che le rimesse dell’emigrazione danno aM'economia nazionale. L'assessore ha poi fatto il punto sull'attuale legislazione migratoria del Friuli-Venezia Giulia, decisamente all'avanguardia in Italia ed ha tracciato il consuntivo del primo triennio d'applicazione della riforma normativa per il settore, attuata con la legge 51 del 1980. Lo sforzo finanziario globalmente sostenuto in questi 3 anni è stato di 4 miliardi 590 Le funzioni del Consultorio pubblico, assegnate dalla Regione Friuli-Venezia Giulia con legge propria del luglio 1978, sono molteplici e vaste ma tutte rivolte al raggiungimento di una completa salute psicofisica del singolo, della coppia, della famigliaattraver-so una adeguata educazione alia sessualità, alla maternità e paternità responsabile, attraverso l’assistenza alla gravidanza, al bambino fino alla prima infanzia e, sul piano psicologico e sociale, alla famiglia. Per svolgere queste funzioni il Consultorio opera, da un lato, attraverso attività di carattere promozionale, informative ed educative, rivolte alla collettività (attraverso corsi, incontri, dibattiti) cercando di interpretare e soddisfare le esigenze delle diverse fasce di utenti al fine di favorire la crescita socio-sanitaria della popolazione. A questo scopo si avvale della collaborazione delle strutture ed organizzazioni esistenti sul territorio quali, ad esempio, milioni. Per I'83 inoltre è stato ottenuto l’ulteriore stanziamento di 1 miliardo di lire. Numerosi sono stati gli interventi in cui è stata sotto-lineata la necessità di una continua ed aggiornata analisi della realtà socio-economica nel Friuli-Venezia Giulia e dei suoi prevedibili sviluppi nell'arco di riferimento tem porale del piano triennale 1984-86. Si è parlato inoltre della necessità di un’azione coordinata tra le diverse direzioni regionali e una consultazione con il ministro degli Esteri, dell'esigenza di a-vere dati precisi ed aggiornati sui rimpatri ed espatri al fine di una rigorosa programmazione degli interventi e inoltre della possibilità di accesso al fondo sociale europeo. Sul problema migratorio, è stato inoltre sottolineato, va cercato un più ampio coinvolgimento del mondo e-conomico ed imprenditoriale. Un ampio dibattito si è svolto anche sul piano di massima degli interventi per il 1984-86 e sul programma annuale per il 1984, che prevede uno stanziamento complessivo di 1 miliardo e 700 milioni, del quale però l’assessore Antonini ha fatto presente la necessità di un aumento, soprattutto per le esigenze del reinserimento abitativo. la scuola, i sindacati; le organizzazioni di donne ed altri. Dall altro lato il Consultorio opera prestando gratuitamente assistenza diretta al singolo, alla coppia, alle famiglie che ne facciano richiesta al fine di risolvere i problemi di carattere più strettamente personale. Per quali problemi quindi l’utente si può rivolgere al Consultorio pubblico? Innanzitutto per tutte quelle difficoltà legate ad una secolare diseducazione sessuale che ha, alla fin fine, relegato la sessualità ad un aspetto nascosto e vergognoso della nostra personalità. Il Consultorio quindi si preoccupa di far vivere liberamente e serenamente a ciascuno di noi la propria sessualità rispettando comunque e sempre i nostri principi morali e culturali e le nostre convinzioni. Come? Con una adeguata educazione sessuale; con informazioni sugli aspetti fisiologici, psicologici e sociali dello sviluppo della sessualità, affrontando i problemi sessuali delle diverse età, le difficoltà nei rapporti sessuali di coppia ed ogni altro genere di difficoltà sia di ordine medico che psicologico. Il Consultorio rivolge poi il proprio servizio a tutte quelle coppie che hanno deciso di programmare la nascita dei propri figli in modo responsabile per fare in modo che il bambino sia, fin dalla nascita, un individuo desiderato e per evitare che la donna sia costretta a ricorrere all’aborto come mezzo di controllo delle nascita, scelta questa sempre traumatica sia dal punto di vista psichico che fisico. Il Consultorio diventa quindi il luogo dove si possono ricevere informazioni sui diversi metodi contraccettivi e dove si può essere assistiti continuamente durante il periodo della loro somministrazione. Ma diventa anche il luogo che offre consulenza ed assistenza alla coppia in caso di sterilità o, viceversa, in caso di gravidanza. Il Consultorio infatti svolge un'importante opera di divulgazione di conoscenze scientifiche e di educazione igienico-sani-taria riguardanti la riproduzione, la gravidanza, il parto, lo sviluppo psico-fisico del bambino ed assiste direttamente la donna informandola sui diritti e la tutela che le competono durante la maternità in base alla legislazione vigente. In questo modo, secondo il nuovo concetto di medicina preventiva, si possono preve- nire le malattie ereditarie, si possono prevedere le gravidanze a rischio anche in relazione al luogo di lavoro della donna. Inoltre tramite le visite ginecologiche e gli esami di laboratorio cui la donna si sottopone per uno dei qualsiasi motivi sopracitati si può arrivare alla diagnosi precoce dei tumori del collo dell'utero o al seno o ad individuare occasionalmente una qualsiasi malattia. Un altro compito del servizio è quello di contribuire a far superare le cause che inducono la donna alla interruzione di gravidanza e, quando questo non è possibile, deve fornirle comunque una assistenza adeguata secondo le modalità della legge 194 affinchè ella possa interromperlo, secondo la propria volontà e senza incorrere in rischi di alcun genere, nelle strutture sanitarie pubbliche (ospedale). Il servizio infine fornisce a-gli utenti assistenza psicologica e sociale nell’affrontare particolari problemi personali ed interpersonali anche in relazione ai principi del diritto di famiglia ed a temi specifici quali gli affidamenti, le adozioni e le situazioni di handicap. Tutte queste funzioni vengono svolte in modo funzionalmente coordinato con gli altri servizi socio-sanitari, esistenti sul territorio, che fanno capo alla ULSS (unità locale socio-sanitaria) da una equipe di operatori, tutti in possesso di titoli specifici, composta, per legge, da almeno: un ginecologo, un pediatra, uno psicologo, un assistente sociale ed un assistente sanitario. Di questi, almeno uno deve operare a tempo pieno (di solito è l'assistente sociale) per dare al servizio un minimo di continuità e la garanzia che sia svolto in modo coordinato fra i diversi operatori. Il Consultorio svolge la sua opera sia nei locali propri sia all'esterno: nelle scuole; nelle fabbriche con prevalenza di manodopera femminile, nei centri sociali ed in tutti quei luoghi dove le esigenze della popolazione lo richiedano. A questo scopo, cioè per soddisfare le reali esigenze della collettività, gli operatori devono agire in stretta collaborazione con il Comitato di partecipazione (previsto dalla Legge Regionale) quale organo democratico che garantisce la partecipazione degli u-tenti del territorio alla programmazione ed alla funzionalità dell'attività stessa, (m.f.) Convegno di Studio CATTOLICI E QUESTIONE SLOVENA IN PROVINCIA DI UDINE S riETRO AL NATISONE Sala Consiliare SABATO 17 DICEMBRE - ORE 14.30 InUrverranno : R. Ruttar, P. Scoppola, A, Cracina. P. Guion, B. Race, D. legita, I. Predan, F. Clavora Patronato I.N.A.C. di Cividale a cura di Ado Cont Revisioni delle rendite per malattie professionali I lavori del comitato regionale dell’emigrazione Aumentare gli stanziamenti per la casa agli emigrati '2IDOR RREDAN prepoved II. Drama Beneških Slovencev v treh dejanjih Gorenszach: Gospodje na 2dravje! Gospodje: Na zdravje, na boljše čase! Kufolo: (sam zase, pod gla-fom) Judež Iškarjot, Judež lskarjot... Cesare: (Kakor, da bi bil ne-^oj slišal). Ne, rjes, gospo-? j®, če sem vam na pot se ahko umaknem. Njesam pa bQršu s hudobnimi nameni u°h mi je priča. bufolo: (Bolj tiho) Judež Iškarjot, Judež... Kramaro: (No malo jezen) Gospod Cesare, obedan bi tuolega očitu! Cesare: Ne, pa kajšan jo misli takuo! Kufolo: Al si paršu tožit naše misli? (Nastala je kratka, a mučna tišina, vsi so se pogledali v oči). Gorenscak: Ne, gospod Kufolo, ne takuo. Začnimo nazaj tam, kjer smo pustili Trinkove poezije. Ti Prejožef znaš adno lepo, tisto, ki je po-svetiu narodnim odpadnikom, kukovicam. Prejožef: Ja, pa je predu-ga. Prešandrin: Nič zatuo. Preanton: Daj kuražno, da čujemo! Prejožef: Nu, saj jo znate tudi vi, Prešandrin. Prešandrin: Bod pametan, jest sem prestar za tiste reči, ne daržim nič vič na pamet. Prejožef: Pa tudi ti Prepier jo znaš... Prepier: Ne takuo lepuo kot ti, nu začni, ne stuojse stuort prosit! Prejožef: Pesmico je napisu 1895. leta. Nje naslov je Slovencem in napisu jo jo ob parložnosti koncerta ženske filiale Sv. Cirila in Metoda v Gorici. Preanton: Tuo vemo, daj s poezijo na dan! Gorenscak: Poezija se deli na dva dela. Več verzu je na-mjenu tistim Slovencem, ki so trdni, zvesti svoji zemji, narodu, vjeri in navadam. Prejožef: Drugi del je na-mjenu tistim, ki so zatajili svojo mater in te zadnji del bom povjedu, ker je današnji dan zmjeraj manj zvjestih an saldu vič odpadnikov. Kufolo: (Ukazovalno) S poezijo na dan! Prejožef; Zvestim in zavednim obečjava Trinko.zaka- dar bo vladala pravica na svetu, lavorjove vence in kranjceljene iz rož, odpadnike, renegate pa ostro obsoja in jih vpraša: ... A kaj, a kaj iz ves tedaj pa bode, ve, nesramne, padle, klete kukovice, v napal dušice, ki zapustivši sestre, brate in krilo majke slave, zastavo ste boječ izdali, iz tabora bežali in pred ošabnih vražjih tujcev silo vas svoje rodne majke stran je bilo? Od zore do mraka zasmeh, pomilovanje, takšno grenilo vam življenje bo vsakdanje kot sramni vam pečat, ki ga pravica zločincem vžiga stal vam bo na čelu zaslužen si po delu napis krvavo svetel: Izdajica! Zbrisovali in praskali srdito, skrivno in oči-to, dokler v temine goste, ne bo vas pogaltnila prokletst-vom vam obsipana gomila! Duhovniki (so zaploskali, Cesare se jim ni pridružil) Bravo! Kufolo: (si je otrl solzo): Tajšni možje so nam potrebni današnji dan! (Trkanje na vrata). Duhovniki: Sada pa je On! Gorenscak: (Se dvigne in gre proti vratom): Naprej! (V sobo vztopi, vzvišen Tri n ko). Duhovniki: (Vsi pokonci) Oh, dobrovečer profesor, do-brovečer Monsignor. (Nadaljevanje prihodnjič) 1.a CATEGORIA Maniago, Junior Casarsa 13; Valnatisone 12; Codroi-po, Julia, Cussignacco, Maianese 11; Spilimbergo, Union, Cividalese 9; Visi-nale, Tolmezzo 7; Flumi-gnano, Sangiovannese 6; Colloredo 5; Chions 4. 2.a CATEGORIA Tavagnàfelet 15; Olimpia 14; Stella Azzurra 11; Savognese, Reai Udine, Do-legnano 10; Gaglianese, Corno, Chiavris, Natisone 9; Faedese, Torreanese, Nuova Udine 8; Audace 7; Reanese 4; Buttrio 3. 3.a CATEGORIA Girone C Arteniese 14; Tricesimo 13; Pro Osoppo, Forti e Liberi 11; Sangiorgina, Colloredo M. A. 10; Rangers 9; Alta Val Torre, Asso 7; Atletica Buiese 6; Donatello 5; Ciseriis, Ancona 4; Colugna 1. Girone E Azzurra Prem. 12, Pulfe-ro, Manzano, Linea Zeta, Aurora Rem., Lauzacco 10; Togliano, Fulgor 9; Bearzi 8; San Gottardo 7; Serenissima, Savorgnanese 6, Paviese 3; Nimis 2. Jnder 19 Cussignacco 14; Tri vignano, Manzanese 13; Valnatisone, Tarcentina, Sangiorgina 9; Cividalese 8; Percoto 7; Stella Azzurra 6; Medeuzza 3; Risanese 2; Lauzacco 1. Giovanissimi Manzanese 16; Torreanese 13; Serenissima, Buttrio 11; Valnatisone 10; Cividalese 9; Gaglianese 6; Azzurra 5; Aurora 2; Faedese 1. Esordienti Manzanese 17; Lauzacco 11 ; Valnatisone, Percoto, Torreanese 10; Cividalese, Gaglianese 9; Buttrio 7; Faedese, Azzurra 3; Moi-macco 1. Pulcini (Dopo il Girone di Andata, il ritorno comincerà il mese di marzo 1984). Linea Zeta 14; Valnatisone 11; Cividalese 8; Moi-macco 7; Gaglianese 6; Stella Azzurra, Aurora 4; Azzurra 2. Tudi lietos je 13. novembra organizirala Scuderia Friuli iz Vidma 5. Challen-ge del Friuli - autoraduno, katerega se je udeležilo 183 equipaggiu iz Furlanije. Na telem «rallyju in sedicesimo» so sodelovali tudi štiri equipaggi iz Benečije, dva in Špetra: Venturini- Scuderin na 128 sport, Zuf-ferli-De Faccio na Golf D, a-dan iz Garmika Feletig-Dome-nis na R 5Alpine in adan Benečanu iz Čedada Vogrig-Chiabai na W. Scirocco. Vsi štiri so se lepuo klasi-fikal. Start je biu v Lauzaccu, blizu Vidma ob 7. zjutra, odkoder so udeleženci morali u določenem cajtu napravit prvi perkorš, 89 km pu na asfaltu an pu na bieli ciesti, čez Premarjah, Staro Goro, Sv. Lenart, Čedad, Zi- racco an Remanzah. Ko se je zaključil tel prvi gir, je bla prova special «di regolarità» na asfaltanem čirkui-tu v Lauzaccu. Drug perkorš dug 111 km je šu čez Ahten, Subit, Neme an takuo na-pri do Lauzacca. V kraju Salt di Povoletto pa je bila še na «prova speciale di velocità» na bieli ciesti. Tle se je vic avtomobilu preobarnilo. Lepa manifestacija, ki je parklicala puno mladih, se je zaključila pozno popoldne v Lauzaccu, kjer so bli pre-miacioni. Udobila sta Zucco-lo - Cudicio na Alfa Romeo GTV, 2000. Sabato 10 dicembre - ore 14.30 Valnatisone - Union I Pulcini che giocano il 3 tempo I «Pulcini» sono andati in ... . letargo Seppure con un certo, rammarico i ragazzi della categoria «Pulcini», hanno accettato la sosta invernale del proprio campionato. Per non perdere il vizio del divertimento sono impegnati in una serie di amichevoli che consente loro di migliorare l’intesa e di tenersi in allenamento. Il responsabile del settore Renzo Birtig, è entusiasta per quello che hanno saputo fare i ragazzi; dopo la prima sconfitta alla prima gara di campionato con una Linea Zeta (una formazione questa di altri pianeti, sette incontri altrettante vittorie) irresistibile, per i ragazzi ci sono state cinque vittorie ed un pareggio. Ma quello che più conforta è che la squadra allenata da Enzo Bernard ha acquistato la personalità e l’amalgama che le hanno permesso di primeggiare nelle gare interne, ma soprattutto in trasferta dove la situazione psicologica è messa a dura prova. L’ultimo tesserato è «Zi- derli felici possono dare una collaborazione fattiva alla società. Alcuni genitori hanno già messo in atto tale consiglio e si sono trovati entusiasti per la serenità che regna nell’ambiente col-laborando anche nel trasporto dei ragazzi, diventando i loro più accaniti sostenitori. Dal capitano Emiliano Dor-bolò, al «bomber» Mauro Clavora, alle «saracinesche» Marcolini e Osgnach; continuando con Marinig, Birtig, Barbiani, Mulloni, Becia, Stu-ram, Gallinaro, Onesti, Chia-cig, Michele Osgnach, Sala-mant, Rossi Cristian e Stefano, Primosig, Fulici, Federico S turam, i fratelli Mauro, Matteo Crudi, e per finire i fratelli Selenscig un invito agli sportivi delle Valli per quando hanno una domenica mattina libera ad intervenire numerosi a seguire le loro gare, il divertimento è assicurato! A quando il decollo del Matajur turìstico ? Delegazione della Comunità Montana dall’Ass. Brancati Il sopraluogo effettuato alcune settimane fa dall’assessore regionale al turismo Brancati nella zona del Matajur, ha avuto un seguito. Si è tenuto infatti questi giorni a Udine un incontro fra l’assessore stesso e una delegazione della Comunità montana delle Valli del Natisone, accompagnata dall’assessore regionale alla ri-costruzione Specogna. Della delegazione facevano parte 1 presidente della Comunità montana Chiuch, il sindaco di Savogna Cudrig, il presidente dell’Azienda di soggiorno di Cividale e Valli del Natisone Paussa ed alcuni tecnici. E’ dal 1972 che il Matajur è compreso nei poli di sviluppo turistico della nostra regione, è infatti la montagna più vicina ai nuclei urbani della pianura e il bacino di utenza è assai ampio e non interessa soltanto la provincia di Udine. Nonostante ciò il «Matajur turistico» non è mai decollalo. Nuove possibilità di svi-’uppo vengono date dall’interesse espresso dalla comunità di Tolmino per i progetti sul versante italiano. Si potrebbe così arrivare alla creazione di un comprensorio integrato, attraverso collegamenti razionali che darebbero a tutta l’area caratteri di funzionalità, sfruttabili turisticamente non soltanto durante la stagione invernale, ma anche in quella estiva. Si potrebbe così pensare anche ad uno sviluppo economico dei paesi situati sul versante italiano del monte integrando l’economia tradizionale della zona con quella turistica. In questa prospettiva la Comunità montana ha acquistato gli impianti di risalita del Matajur e affidato la loro ge- Quello degli incendi è un grosso problema della montagna, soprattutto nel periodo estivo. Per la prevenzione di questi stanno sorgendo ultimamente in diverse località servizi di volontari. Nel territorio della comunità montana delle Valli del Torre si sono costituite recentemente sei squadre di volontari e per l’inizio della prossima estate se ne aggiungeranno altre due, così ogni comune avrà la propria. Il passo successivo sarà quello di istituire e offrire loro i mezzi adeguati per operare con efficienza, dare stione ad una cooperativa locale per evitare interventi speculativi esterni. In ogni caso resta indispensabile, hanno sostenuto gli amministratori della Comunità montana, un sostegno adeguato della Regione. Da parte sua l’assessore Brancati ha assicurato il suo interessamento in particolare per quanto riguarda i mezzi finanziari che potranno venire messi a disposizione. la possibilità di apprendere da esperti le tecniche migliori per prevenire e soffocare gli incendi. In questa ottica va inquadrata la visita effettuata nel Trentino, una zona che vanta una tradizione ormai secolare nel settore della prevenzione e spegnimento degli incendi. Amministratori, dirigenti della regione, tecnici del corpo delle guardie forestali, capisquadra e volontari hanno avuto così l’opportunità di prendere contatto con i maestri del settore-Sono previste altre iniziative del genere. VALLI DEL TORRE E’ NATO IL SERVIZIO VOLONTARIO ANTINCENDIO Sport CALCIO AUTO ”5. Challenge del Friuli” Giovanissimi 1973/74 Gli Junioret - Valnatisone 1972-73 RISULTATI (al 14-11) 1.a CATEGORIA Valnatisone - Colloredo 0-0 Valnatisone - Spilimbergo 2-0 2.a CATEGORIA Nuova Udine - Savognese 0-4 Buttrio - Audace 2-1 Stella Azz. - Savognese 3-0 Olimpia - Audace 1-0 3.a CATEGORIA Girone C Alta Val Torre - Sangiorg. 1-1 Forti e Lib. - Alta Val Torre 3-0 Girone E Linea Zeta - Pulfero 0-0 Pulfero - Aurora Rem. 1-1 UNDER 19 Valnatisone - Cussignacco 0-2 Manzanese - Valnatisone 4-0 GIOVANISSIMI Buttrio - Valnatisone 2-2 Valnatisone - Manzanese 1-2 ESORDIENTI Gaglianese - Valnatisone 1-0 Valnatisone - Manzanese 1-2 PULCINI Azzurra - Valnatisone 0-3 Skupina iz Špetra na provi «di regolarità» v Lauzaccu Lorenzo Osgnach dagli Esordienti ai Giovanissimi Valnatisone co», così viene chiamato Massimiliano Campanella dai propri compagni di gioco, gli avversari nel sentire il nome del trascinatore dell’Udinese, rimangono alquanto perplessi. Oltre una quarantina di praticanti; bisogna fare un appunto perchè i genitori dei ragazzi seguano più da vicino i propri figli, in quanto oltre a ren- MARCATORI 8 Reti Flavio Fiorentini. 6 Reti Mauro Clavora, Cristiano Barbiani, Roby Caucig. 5 Reti Roberto Birtig, Ezio Jussig. 4 Reti Valentino Balus, Stefano Dugaro, Massimo Miano. 3 Reti Vanni Busolini, Daniele Bordon, Walter Chiacig, Flavio Zorzini, Alberto Paravan, Michele Dorbolò. 2 Reti Adriano Stulin, Emiliano Dorbolò, Žarko Rot, Flavio Chiacig, Nicola Sturam, Massimo Fiorentini, Cristian Mulloni, Paolo Cernoia, Federico Szklarz, Antonio Ipnotico. 1 Rete Daniele Specogna, Marino Simonelig, Luca Urli, Paolo Bordon, Claudio Cernoia, Sergio Tomasig, Gabriele Tru-sgnach, Andrea Zuiz, Mariano Relativo, Andrea Scuderin, Antonio Juretig, Roberto Sedi, Andrea Domeniš, Cristian Birtig. Vogrig Alessandro - A.S. Pulfero RESI A Associazione club alcoolisti in trattamento interclub di zona Nuovo ufficiale sanitario per Drenchia, Gr intacco, S. Leonardo e Stregna Il 31 ottobre scorso il dott. Renato Trainiti ha cessato la propria attività di Ufficiale Sanitario dei Comuni di Drenchia, Grimacco, San Leonardo e Stregna. Egli tuttavia continua regolarmente, come per il passato, ad assistere i propri pazienti in qualità di medico di base. L'incarico di Ufficiale Sanitario dei predetti comuni è stato affdato, in via transitoria, al dott. Edi Cudicio, il quale dal 1° novembre svolge tutte le mansioni riguardanti l'igiene pubblica, ovverossia patenti, libretti sanitari, vaccinazioni, certificati di idoneità sanitaria per gli insegnanti e di idoneità all'uso di armi da fuoco, concessioni di agibilità e abitabilità di edifici. Il dott. Cudicio riceve nell'ambulatorio di S. Pietro al Nati-sone (sito nella Casa di Riposo) tutti i giorni dal lunedì al sabato compreso, dalle ore 9.30 alle 12 ad eccezione del mercoledì quando l'orario è spostato al pomeriggio dalle ore 16 alle 18; nell'ambulatorio di Savogna (sito nel municipio) il mercoledì dalle ore 10 alle 12; ed infine nell'ambulatorio di Scrutto il giovedì dalle ore 17 alle 18. Questo è il titolo del convegno svoltosi a Prato di Resia, sabato 5 novembre, con la partecipazione di tutti i gruppi terapeutici interclub della Val Canale - Canal del Ferro, Gemonese e Carnia. Il tema del convegno oltre ad essere un punto di verifica e confronto del lavoro mensile dei singoli gruppi terapeutici è stata evidenziata l’urgenza dello scopo di iniziare un rapporto necessario di col- Podbonesec UMRIET ZAVOJO JAGE Parve dni novemberja je bluo tri lieta, od kar se je garda nasreča zgodila blizu Marsina, go za Babo na Matajurju. An jagar iz Gore-gnevasi, Argentino Battistig, 32 liet, je biu šu na jago. Z njimi je biu tudi 34 letni Paolo Soran, an Trevižan oženjen z no Marsinko. Argentino je vidu dva kamo-šja an za jih ubit je ustre-liu an par žlagu. An žlah je Pasu skuoze kamošja an šu-finjavat v nogo Paola. Nie parielo, de bo velika rieč. Paršu je helikopter an Paola Sorana so pejal v čedaj-ski špitau, ma tle je umani zak je biu zgubiu prema-sa karve. Argentino je biu obtožen «per omicidio colposo» an tele dni je biu proces. Avokati Argentina so uprašal « assoluzione per insufficienza di prove», zak — so jal — morebit, de so nasrečnega Paola ustrelil jugoslovanski jagri, saj kier je ratu incident je blizu kon-fina. Tribunal pa je konda-nu Argentina na šest miescu Paražona «con la condizionale e la non menzione ». ARBEČ V nediejo 13. novemberja je umarla Maria Gujon, vduova Battistig, Jožofinova iz naše vasi, stara 81 liet. Nje pogreb je biu go par ®v- Standreže v pandiejak 14. novemberja. BRIŠCA Po kratki boliezni je v videmskem špitale umarla ^ngelina Pollauszach, poro-cena Domeniš. Imiela je 73 let. Pogreb je biu v Briščah v nediejo 13. novemberja. ftlACA Zadnji dan otuberja je v idemskem spitale umaru . enz Werner Kurt. Imeu j® samuo 58 liet. Četudi Werner je biu Niemac, se obnašu, ko da bi biu sin laborazione con tutti gli operatori dei presidi socio-sanitari, famiglia, società, per un corretto programma di prevenzione, cura e riabilitazione della dipendenza alcoolica e delle sue complicanze. Al termine del convegno si sono susseguite le premiazioni con diploma per l’impegno tenace realizzato dai rispettivi soci per l’astinenza alcoolica da un anno a due anni. Nediških dolin. Zapoznu je, puno liet od tega, v Belgiji Nadalja an Sergja Banchiga iz Bjač an subit so ratal velie parjatelji. Kar sta se dva bratra varnila damu, Werner je paršu z njima. Lepuo se je počutu v teli vasici an zatuo se je odločiu, de bo tle živeu. Subit je ratu parjateu vsieh, predvsem otruok an te mladih. Z njega pomočjo so napravljal pust, senjam Sv. Jakoba an puno drugih reči. Moremo reč, da je oživeu vas. Ganljivo je bluo poslušat na pogrebu, ki je biu v Lan-darju v sriedo 2. novemberja, te mlade, ki so mu na odpartem grobu prebral zadnji pozdrav. Werner ne bo maniku samuo njim, Nadalju, Edes, malemu Dennisu an Sergiju, ma vsiem vasnjanam. Z njim je umaru an kos vasi. Dragi urednik Novega Matajurja Izidor Predan, je že tri tedne, ki smo se povrnili nazaj iz naše rojstne zemlje, kjer po dolgih letih, smo med vami preživeli dva lepa meseca. Povsod smo bili zelo toplo sprejeti, in prav zato vam pišemo kjer nam ni mogoče pisati usem, bratom in sestram, žlahti in prijateljam. SOCOF Domenica 20 novembre '83 a Clodig il dott. Giorgio Tru-sgnich, commercialista, ha illustrato davanti ad un folto ed interessato pubblico le parti più interessanti della so-vraimposta comunale sui redditi dei fabbricati (detta So-cof). La riunione, organizzata dalla Biblioteca comunale di Grimacco, ha permesso agli intervenuti di chiarire le idee su una imposta che aveva suscitato notevole allarme tra i cittadini. L’oratore, dopo aver ricordato le varie scadenze (tra cui quella che l’acconto dell'imposta va pagata entro novembre, il saldo entro maggio 84), i sistemi di compilazione SOVODNJE DUS Dus je na vas pod Matajurjem, ima samuo tri družine, ki gledajo pejat dobro in lepuo naprej svojo rodovino in svojo kmečko dielo. Tu teli mikani vasici živi an «velik kumet», ki se imenuje Basilio Dus. Že puno cajta od tega je ratu «Cavaliere della Repubblica» za posebne «benemerenze». Takua je ratalo de sada imamo vič ku adne-ga «cavalierja» v našim sauoinjskim kamune. NOVE PREPUSTINCE Vsi tisti, ki živmo na kon-finu med Italijo an Jugoslavijo mormo nucat za pasat čez mejo prepustinco na-mest pasaporta. Od seda na-pri model telega dokumenta bo nov, vaju bo pet liet na-mest tri an za ga imiet na bomo čakal puno cajta, zak na bo korlo vidimacjona jugoslovanskih oblasti. Za-dost bo, de jim bojo naše kvesture pošiljale seznam vsieh tistih, ki bojo imiel prepustinco. Bi se radi s pomočjo Novega Matajurja usem prau srčno zahvalili za use kar ste naredili za nas. Bog loi in Bog vas živi use. Lepe pozdrave usem. Alma, Bruno Sdraulig in Marcella Bucovaz (Australia) COS'E’ dei moduli ed altre parti interessanti, ha fatto rimarcare come i fabbricati rurali siano esentati daM’imposta. Al termine, tra le varie domande, inevitabili i commenti negativi del pubblico su questo nuovo balzello. Il sindaco, intervenendo nel presentare l’oratore, ha fatto rilevare che l’istituzione di questa tassa da parte del Comune era inevitabile visto che lo Stato condiziona alla sua imposizione il trasferimento di parte delle risorse finanziarie. Kadar sta se poročila Berto Trebežanu iz Les in Bruna Toncinova iz Trušnjega, sem biu povabljen na ojeet. Poročila sta s v cerki Device Marije na Krasu. V zakonsko zvezo jih je spravu gospod Birtič. On je šu iz farovža do cerkve kakšnih pet minut pred noviči, a smo ga dohiteli, ko je bil naslonjen na nadpotni zid in počivau. «Aha, al vam ne puste petelini naprej?» sem ga pik-nov. On počasi dvigne glavo, me pogleda v oči in me vpraša: «Dost si mi jih dau?». In potem je dodau: «Če bi vsi takuo radi jedli peteline, kot jest, bi ble ka-kuoša srečne, ker bi vsaka imela svojega moža!». Troštam se, da ne bo Do-rič zamjeru, če napišem o njem in gospodu B ir tiču tole anekdoto, odnosno resnični dogodek. Na Kamenici, ko so somaševali naši duhovniki in peli mašo v štirih jezikih, je začel, kot po navadi padati daž in pihati veter. Nekateri ljudje so začeli godarnjati: «Saj muo-ra priti daž, še dobro, da ne pride tuča, ko je tarkaj duhovnikov zbranih!». Z Doričem sta se srečala po maši, ko je biu daž prenehal, a je bluo puno ljudi že odšlo proč. Oba sta imela žalost v očeh. BRDA Zapustil nas je Ivo Sirk Globoko je odjenila žalostna vest po goriških Brdih in Beneški Sloveniji, da je nehalo biti srce znanemu rodoljubu, velikemu revolucionarju in funkcionarju NOB Ivu Sirku. - Nanosu iz Višnjevika pri Dobrovem. Po kratki bolezni je umrl v šentpeterski bolnici pri Novi Gorici, v soboto 12. novembra. Imel je 78 let. Bil je mož veselega značaja, odkritega in dobrega srca, mož, ki je ljubil vse. V vsem svojem življenju se je vneto boril za uveljavitev poštenosti, resnice in pravice. Že od začetka fašizma se «škoda, skoraj vsako leto vederba daž ta naš lepi praznik» se je pokumru gospod Birtič. «Res škoda. Ljudje pravijo, da pride do slave ure zavojo tega, ker se zbere tarkaj duhovnikov skupaj» mu odgorovi Dorič s parsiljenim nasmehom na ustih. Birtič se je odkašlju, če-glih ni imeu kašlja, potem tudi on s parsiljenim nasmehom na ustih dejal: «Oh, Dorič, do sada sam mislu, da si napredan (pro-gresist), sada pa videm, da si ostav samuo Predan!». U skupni nesreči sta se zasmejala in šla h bližnjemu kjosku, kjer sta potopila žalost v kozarcu sladke kapljice. Po več kot tridesetih letih mašniške službe je gospod Birtič zapustu dreško faro, ker je biu povišan u kalu-niha, u dekana ali po latinsko povjedano u Monsigno-rja. So ga pošjali u čedajski kapitol, kjer so parpravjeni prestori za tajšne gospuode nunce. Še prej ko je pa zapustu Devico Marijo na Krasu, ga je hoteu dreški ka-mun počastit z eno svečano večerjo, na kateri so mu izročili dokument v formi diplome. S tem dokumentom se mu je kamun po slovensko zahvalu za dolgoletno delo in Bogoslužje med dreško skupnostjo. Gospod Birtič je biu za ta je uprl črni diktaturi , zato je biu tudi preganjan in zaprt. Za časa NOB je postal najvišja osebnost v organih osvobodilne fronte in narodne oblasti. Vsi so ga spoštovali, tako v Brdih, kakor v Beneški Sloveniji, kjer je imel že pred vojno veliko število prijateljev, za svoje nesebično delo, za odkrito, srčnost in poštenost. Na Beneško Slovenijo je bil navezan tudi po vojni in je z velikimi simpatijami sledlil borbi za naše narodnostne pravice. Bil je stalen naročnik in zvesti bralec «Novega Matajurja». Za zasluge, ki jih je imel v NOB, za velike odgovornosti, ki jih je vestno in z veliko sposobnostjo opravljal v težkin časih zgodovine slovenskega naroda, bi bil lahko segel do drugih, še bolj pomembnih političnih odgovornosti, a je te naloge pustil drugim. Vrnil se je, kot Cincinnato, obdelovat svojo osvobojeno zemljo, ki jo je nadvse ljubil. Njega pogreb, katerega se je udeležilo res veliko število prijateljev, soborcev in drugih tovarišev, je bil v Višnje-viku, v ponedeljek 14 novembra. Rajnkega Iva, našega dobrega prijatelja, bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. žalostni družini in sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje. Izidor Predan poklon globoko ganjen, srečen in veseu, da mu je kamun napisu to hvaležnost in zahvalo, v njemu dragem jeziku, u jeziku, ki je pridgou, moliu, učiu, pjeu in skladau pjesmi vsa ta letat )ta se pravi v našim lepim slovenskim jeziku, vse lepuo in prav, a gospuod Birtič ni vjedeu, da je kamun povabil tudi mene na večerjo. Ni biu jezan, pa tudi zamolčati ni moguv, kadar me je zagle-dou: «Tudi ti si povsjerode, kot predar sin (peteršilj)», mi je jau in takuo je bluo ustvarjeno dobro vzdušje na večeru, ko mu je dreški šin-dak in drugi imenitni dreški možje — s Kristusom iz Laz na čelu, voščili dolgo življenje in zadovoljstvo v novem, povišanem položaju. «Bolj povišane kot je Dre-ška fara, tle par nas jo ni, ker je najbolj visoka. Naj me pošljejo, kamor čjejo, le gor -bojo uhajale moje misli in srce bo zmje-raj tuklo za tele moje ljudi, s katerimi sem preživel pti-no srečnih, veselih in žalostnih dni!». Takuo se je poslovil gospod Birtič od dreške fare, jaz pa ga nisem pustili z oči. Jaz ga bom še. pikal in on mi bo še odgovarjati in lahko bojo paršle še kajšne tajšne na dan, da jih bo vredno zapisat. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac « C; ss Aiwmis !■> fs. AiS.iMUi 3 hu* - IH! <•< PISMO NOVEMU MATAJURJU PiSE PETAR MATAJURAC IV. Moji Čedermaci Monsignor Valentin Birtič iMllMlIMIIilll fev V'- KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH SV. LENART Preložen kamuski sedež Pred mjescam dni so v Sv. Lenartu premestili karminske oficihe iz starega sedeža u salo kulturnega društva (sala del Circolo culturale ed assistenziale), ki se nahaja na drugi strani rjeke Erbeč, blizu srednjih šuol in športnega igrišča. Tam ostane kamun začasno, dokjer ne postrojejo starega sedeža, ki ga je potres huduo poškodovau. U novem lokalu se ušafa tudi delavski urad (ufficio di collocamento). Pisarniki so veseli tele spremembe, ker se nahajajo v buj zdravim, suhim in sigurnim prostoru. Veseu je tudi domači «circolo culturale», ker je sada pokazu, da je zarjes «assistenziale» saj pomaga in «assisti » kamun. GORENJA KOSCA U videmskem špitalu je umaru Mario Chiuch iz naše vasi. Imeu je samuo 57 ljet. Rajnik Mario se je rodiu u znani čjukuovi družini u Dolenjanem, poročiu pa je Emilio Bucovaz, Filipovo iz Gorenje Kosce. Mario je biu še zlo mlad, kadar je začela ta druga velika uejska in po 8. septembra 1943. leta je parjeu za puško kot sedemnajstletni partizan. Pri napadu na republi-kinsko kasarno v Špetru je biu 1944. leta huduo ranjen. Ko pa je ozdraveu in je končala uejska, ga ni čaku penzion, plač pa valiža in pot pred sabo, ki ga je peljala un belgijanske miniere, kjer je djelu puno ljet, dokjer ni zaslužu invalidskega penziona. Potem se je vamu u Kosco, kjer je živeu do svoje prerane smarti s svojo številno družino. Parve dni novemberja se je Mario počutu slavo an je tež kuo sapu. Naglo so ga peljal v čedajški špitau, kjer so mu ložli «sondo tra-cheal». Ker mu nič pomagalo so ga peljal v Videm; tle so mu nardil ragie an vidli, de je imeu an zob na plju-čah. Vse kaže, da je požgani zob in se mu je ustavu ta na trachei, v grlu, an da kar so mu v čedajskem špi-tale ložli sondo so mu ga potisnili v pljuča. Nesrečnemu Mariu so vetegnil zob pa vseglih njega zdravlje se ni izboljšalo. Zvečer 15. novemberja je umaru. Njega pogreb je biu u Kosci, u če-tertak 17. novemberja. Umarla je mama predsednika gorske skupnosti Po kratki boliezni nas je za večno zapustila Faustina Primosig — poročena Chiuch, mati predsednika gorske skupnosti Nediških dolin, ki je kot vi veste, Giu- MACCHINE ED ATTREZZATURE PER UFFICIO 33043 CtVIDALE DEL FRIULI 8tr. B. de Rubeis, 17 - Telefono (0432) 732432 E’ in funzione un nuovo centro per eliografia con tutti i supporti per il disegno tecnico MARKET DESPAR dl TERLICHER AMEDEO SCRUTTO DI S. LEONARDO Offerte Despar dal 5 al 10 dicembre Lt. 1 Olio oliva extravergine Despar lire 3.450 GR. 75 Cacao zuccherato Despar 590 GR. 75 Cacao amaro Despar 680 Prosciutto crudo Parma Benson (l’etto) 2.190 GR. 200 Margarina Despar 380 GR. 250 Pasta uovo Barilla emil. 122-123-124-125-126 810 GR. 250 Tortellini Barilla 1.890 CL. 70 Liquore Contreau 8.190 CL. 75 Fernet Branca 6.980 GR. 250 Maionese Calvé vasetto 1.300 LT. 2 Coccolino 2.490 GR. 250 Ti va l’idea Perugina assort. - tartufi 4.950 GR. 200 Panna Fontebianca da cucina 700 GR. 200 Panna Fontebianca da monta 850 Prosciutto cotto Benson pressato-mandolino 890 4/r Carta igienica Tenderly 1.080 seppe Chiuch. žena je bla še močna in mlada, saj je imela samuo 67 liet. Njena prerana smart je globoko odjeknila, ne samo u rojstnem Hrastovjem, pač pa po vseh naših dolinah, koder je čjukova družina puno poznana. Umarla je u čedajskem špitalu un pandiejak 21. novemberja. Nje pogreb pa je biu u Sv. Lenartu, u torak 22. novemberja. SPETER GRMEK U čedajskem špitalu je umaru Mario Canalaz-Piške-rju iz Dolenjega Barda, žalostno novico so sporočili žena, sestre in brat. Rajnik Mario je imeu 73 ljet, a je živeu malo na Dolenjem Bardu. Njega mladost je preživeu u Rimu, nekaj let u Belgiji in potem, ko se je poročiu pa u Ameriki. Ko se je vrnil iz Amerike, je živeu z ženo no malo na Dolenjem Bardu, no malo u Čedadu. Želeu pa je biti podkopan na Lesah, kjer počivajo vsi njegovi dragi. Njega pogreb je biu u sredo -6. novembra. U videmskem špitalu je na hitro umarla Maria Gol-les - poročena Strazzolini. Imela je samuo 39 ljet in je zapustila u veliki žalosti družino, žlahto in parjate-lje. Rajnka Maria se je rodila u Strmici pod Matajurjem, u Basovi družim in paršla za nevjesto u Gorenji Barnas, kjer so jo vsi radi imeli. Bla je poštena žena, bardka gospodinja in pridna mati. Nje pogreb je biu u Gorenjem Barnasu, u petak 11. novembra. PPiH 1 % il: ,11' • * ' ' • ’ «Buoh pomaga an komunistam! » nam je jau Ernesto Gariup-Petrin in Pod-sriednjega. kar nam je parnesu kazat njega kostanj, ki je pobrau v Buornem, Ka ima posebnega Ernestov objak? Takuo je debu, de za narest an kilo nie korlo, ku zbrat kupe 47zarni. Na fotografiji videmo razliko med navadnim Kostanjom an Ernestovim objakom. Odparta lepa nova oštarija SOVODNJE Vesela novica iz Hlocja V pandiejak 31. oktobra se je v čedajskem špitale rodiu Matteo Primosig. Je parvi sin mladega para, Loredane Vasconi in Tonina Primosig iz naše vasi. Za rojstvo malega Mattea so vsi radi, tata, mama, noni, vsa žlahta an parjatelji. Novorojenemu pubčju iz Hlocja želmo puno zdravja, sreč je an veselo živlienje. Romeo in Giovanna Venturini se njesta dala meru, dokjer njesta spet odparla oštarije, ki jim jo je posu potres 1976. ljeta. Njih oštarija je bla ad-na od narbuj znanih u Ažli in so ji pravli «Oštarija par Giuliu». Strašni potres, kot povedano, jim je hišo raz-skosu, a pridna in skarbna družina je zgradila novo, še lepšo hišo, a na drugen mestu. In v soboto 12. novemberja pa so odparli novo, moderno oštarijo prav v središču Ažle. V njej ne bojo prodajal samo sladke kapljice pač pa tudi dobre reči za pod zob. Na inauguracionu lepe oštarije se je zbralo puno ljudi iz vseh naših dolin. Romeu an Giovanni želimo, da bi imeli pogostu tarkaj klientu kot tisto večer, kar pomeni, da jim voščimo, da bi jim oštarija «dobro šla». V čedajskem špitale je umarla Luigia Blasutig -Brizzova iz naše vasi. Imie-la je 81 liet. Miesca vošta je umarla nje sestra Natalina, malo ca j ta priet pa brat. Pogreb rance Luigie je biu v britofe v torak 15. novemberja. ZIMSKI URNIK AMBULATORIJA V DREKI :N GRMEKU doh. Rupini Pacuh: v pandiejak ob. 10.30 uri Trinko: v sredo ob 10. uri Hlocje: v torek, četrtek in soboto ob 10. uri Za informacije in pojasnila se lahko obarnete v farmačijo Muz-zolini par Hloc tel. 725044. ČEPLESIŠČE V petak 4. novemberja se je v čedajskem špitale rodiu pru liep puobič: dali so mu ime Germano. Njega mama je Onelia Crainich -Ivanova iz naše vasi, tata pa Luciano Dus - Puočiovu iz Maser. Za rojstvo malega Germana so vsi veseli, mama, tata, noni an vsi parjatelji. Otroku želmo vse nar-buojše v živlienju, mam an tat čestitamo. DEŽURNE LEKARNE FARMACIE Dl TURNO od. 3. do 16. decembra od 3. do 9. decembra Podbonesec Čedad (Fornasaro) tel. 731264 S. Giovanni al Nat. tel. 756035 od 10. do 16. decembra Grmek tel. 725044 Čedad (Pelizzo) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Ob nediejah in prznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente». s edilvalli di DORGNACH RINO & C. ».a.s. CEMUR SV. LENART - S. LEONARDO Tel. 0432-723010 Vendita materiati per l'edilizia Prodaja gradbenega materiala Autotrasporti Avtoprevoz Orologeria - Oreficeria - Ottica Urarna - Zlatarna - Optika URBAIMCIGH Cividale - Čedad Via C. Alberto 10 - Tel. 732230 Copps - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer LA VERA GUBANA STRUCCHI PREMIATA ALLA TV COLAZIONE STUDIO 7 GUBANE maJ dl CATTANEO & CHIABAI s.d.f, PRODUZIONE ARTIGIANALE PREMIATA CON MEDAGLIA D ORO DAL E.P.T SCRUTTO S. LEONARDO IUDI Tel. 723005 PRAVA DOMAČA GUBANCA in ... ŠTRUKLJI m Špeter - S. Pietro al Natisone - Tel. 727266 Abbigliamento sportivo ed articoli sportivi per: Športna oprema in športni predmeti za: CALCIO BASKET VOLLEY BALL SCI TENNIS JOGGING TEMPO LIBERO NOGOMET KOŠARKO ODBOJKO SMUČANJE TENIS JOGGING PROSTI ČAS