Moja miljena Ma-a. (Alegoriena farza.) Piše Sadinomii. (D»lje.) Drugi dan ob 8. uri zjutraj sem z očetoTskira ponosom pozdravil svoja prvorojenčka. Bila sta dvojka, nežna deklica in Ijubek deček. Veliko hrupa in veselja je bilo v hiši. Vsi smo bili veseli, in mbji sohlapci so mi stiskali roko, kakor bi se poslavljali za delj žasa. Še celo gospodar mi je krepko stisnil roko. — Moja Ijubljena Ma-a je ležala v postelji ter z materinsko ljubeznijo zrla na svoja ljuba otroka. ,Prišel je čaa krsta. Treba je bilo določiti imena otročičkoma. nJanez naj bo deček", sem ponižno izrazil željo. Ona pa: rRed naj bo!" „ Ali prosim te, saj to ni krščansko ime!" BKaj krščansko! Ce ni, pa še bo. Kaj ne more postati moj sin svetnik?!" BProsim te, poslušaj me! Saj ga ne bodo hoteli krstiti na to ime!" BKaj fieljustaš! Molči! Tako bo, kakor jai hočera. Fant bo Eed, deklica Natančnost!" „Ali ljuba moja! ..." »Molči, pravim!" BProsim !" rMoIči! Pojdi in izrrši, kakor Telim! Da reš, fanta morajo krstiti za Bed, deklico za Natančnost!" BTo vendar niso sretuiki!" hlastnem jaz. BBosta pa ta dva, saj je tudi Birokracij postal svetnik!" BAli Ijuba Ma-a!..." BMoIči in pojdi, drugače! . . ." Divje je pogledala, zaškrtala z zobmi . . . Jaz pa sem odšel ostrašeD, ponižen in vdan. — Druga solza spoznanja mi je kanila v žalostno srce. Z gnjevom v duši sem šel iskat botra. — Nesli srao h krstu. Župnik se je branil in brsnil krstiti na taki poganski imeni, ko sem mu pa pojasnil zadevo, se je vdal ter krstil dečka za Eed in deklico za Natančnost. Red in Natančnost sta bila torej utelešena r hiši. Otroci napravljajo staršem skrbi in dela. Od časa, ko sem postal oče, vem šele, kaj se pravi skrb, kaj se prayi delati. — Prve dneve po krstu je bil nekak mir t hiši, io pozabil sem na energijo svoje ljube Ma-e. Že sem mislil, da se povrnejo zlati časi, kar se je oživela stara narava v moji ljubi Ma-i. Sedela s?a nekega večera s stojo Ma-o na dvorišču, kar mi reče ona: BPri svetem zakonu si mi obljubil skrb za družinico. Si li zapisal rojstna date naših ljubib otrok? Bog ne daj, da bi ne bilo to zapisano, saj se lahko pozabi; oj, kolika nesreča bi bila za najine otroke! Glej, da to takoj izpolniš, ker red in natančnost mora biti pri nas!" nDa, da, Ijuba moja", sem rekel, ntakoj jutri bom napisal, lepo bom napisal, z okroglo pisavo bom napisal". rDobro, in pokazati mi moraž!" nBom, bom ljuba!" Drugi dan sem skrbno zapisal rojstue date svojih otrok. Ko ji pokažem zapisnik, je bila zadovoljna sicer, toda ne povsem. Hotela je imeti posebno tiskovino za to in pa mesec rojstva bi moral pisati z besedo, češ, da to ni umljivo, če zapišem le s številko. Ovrgla mi je torej zapisnik, in 'teči sem moral v tiskarno, kjer sem dal natisniti posebne tiskovine za svoje otroke. Malo sitna pot je bila to. Vraga, tiskovine za dva otroka, ej malo čudna zahteva! Pa sem končno le slušal. Cim dlje sem premišljal zahteve svoje Ma-e, tem bolj mi je notranjost dopovedovala, da ravna najbrže Ma-a prav. Kaj bi pisal to na listke, ki se lahko izgube in pa no, ona je gotovo mislila, da ne ostane pri tem številu. En ducat, takole sem sklepal, en ducat jih bo, tako ona misli. Pa če jih Bog da, kaj za to ? Pa bodi. — Naročil sem lepe tiskovine, z vsemi potrebnimi rubrikami in vezati sem jih pustil, pa še prar lepo, samo, da bi ustregel ljubi Ma-i. Drugi dan, to se pravi, takoj, ko sem prejel tiskovine, sem spisal nanovo prav čedno in lepo vse date svojih otročičev. Bila je zadovoljna in ysa srečna, ko ji pokažem dovršeno delo. — ZadoToljen sem bil tudi jaz žp, zlasti zaradi tega, ker me je tako hvaležno in ljubko pogledala, da me je kar požgačkalo. Zato sem pa tudi sam pri sebi trdno skL*nil, da se bom poslej trdno držal reda in natančnosti že zaradi nje in pa zaradi sinčka Reda in hčerke Natančnosti. Toda človek misli, Bog pa reče. Nikoli nisem mislil, da mi bo provzročala ta obljuba toliko grenkih ur. Ne vem, ali zaradi sitnosti ali dolgočasnosti si je mnogokrat utepla moja Ma-a kaj r glavo. Nekega dne mi reče: BTi yse premalo skrbiš za družino. Dva otroka je nama Bog dal, naj jib da še kaj, kako bodo pa živeli, ker ti tako malo skrbiš za nje!" Debelo sera gledal, da mi kaj takega očita. Jaz da premalo skrbim, jaz, saj me je od skrbi samo še kost in koža. Molčal sem in poslušal daljna izvajanja. BVidiš", povzame zopet ona, vidiš, res delaš, ali vsaj tako se mi zdi, da delaš, seveda priseči ne morem na to. Jaz pa hočem vedeti, kaj delaš, kako delaš — po tem bom šele presodila, da res delaš zame in za družino. Za ves teden, ue, za mesee — ne, ne, za vse leto bi jaz rada vedela, kaj boš delal. Eo bi jaz imela to-le vse napisano, pa bi lahko rekla: BGlejte, moj mož res dela, vidite, za vsako leto, za vsak mesec, za vsak teden, dan in uro vatn povem, kaj dela moj mož, in jaz vara prisežem, da moj mož res dela, saj imam tukajle zapisano, kaj dela in da res dela." Vidiš ljubi moj, s tem bi bilo tisto večno očitanje, da nič ne delaš, ovrženo. Ali ne trdim prav?" Široko sem zazijal in požiral sem njeno modrost in zajeclal sem: BPa kako, misliš, bi se to zgodilo, kar želiš?" BKako bi se zgodilo ?! Sedi ia spiši syoj delovni red za vse leto, potem ga razdeli na mesece in tedne. To ni bogsigavedi kaj! Da bo bolj pregledno, boš pa pisal za vsak teden še posebe, in da boš pisal vsak dan sproti za vsako uro svoj delovni red. Nič ne škodi, če malo več papirja in črnila porabiš, bo pa red in natančnost y naši hiši." Modro je to, sem si mislil. Takoj drugi dan sem se lotil dela, ki ni bilo majb.no. Delal sem in delal na svojem redu, tako delal, da nisem utegnil priti k delu, vse seveda zaradi reda in natančnosti in skrbi za svojo družino. Slednjič je bil moj poslovnik dokončan, to se pravi načrt poslovnika. Poslovnik za vsak dan in vsako uro pa pišem in sestavljam sproti vsak dan, in kaj zato, če do svojega- dela ne pridem, da le dnevni red spišem. Oj, to je modrost moje ljube Ma-e! To skrbim in delam za svojo družinico I Ali mari ne, če cele dneve sam sebi red pišem ? ! (Dalje).