imtAV.i	' i L	j	üMiüAlii	
Poštnina plačana v gotovini. Leto 1.	Došlo Posamezna štev. Din 2* — Ljubljana, 14. oktobra 1930.	14. X. 1930 krat	—«»—fr prilog.	Štev. 33
Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega zimskošportnega pods^veza in
Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana
.yx’->0 'A ' ' ■

Izhaja vsak torek dopoldne.
Naročnina: čehtletno Din 20'-, polletno Din 40'	, celoletno Din 80- —
Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 15.703.
Naslov uredniš'va in uprave: Rlbert Kolman Tiskarna „Slovenija“, Ljubljana, Woifova ul. 1. — Izdajatelj: za konzorcij ,,: portnega lista' Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Lj'bljana, Pie teršnikova ul. 24. — Tiskarna ,,Slovenija" Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61
Derby, ki ni bil derby — Državno prvenstvo — Balkanske igre v Atenah štd.
Nevzdržno stanje v našem nogometnem sportu!
Vse preja kot derby. Prestroga odločitev sodnika pokvari igro-11:9. O kvazi sodniku
RADI TEHNIČNIH ZAPREK BO IZHAJAL »ŠPORTNI LIST« DO NA • DALJNEGA OB TORKIH.
IV. KOLO PRVENSTVA V LJUBLJANI
Pretekla nedelja je bila v Ljubljani v znamenju derbyja. Vršila se je z največjo nervoznostjo pričakovana tekma med obema starima rivaloma, med Primorjem in Ilirijo. Ni čuda, da je prišlo na igrišče Primorja rekordno število gledalcev, ki so pričakovali lepo in zanimivo igro, kakršne so bile vse dosedanje. V tem so se pa zmotili. Igra obeh najmočnejših klubov v Ljubljani je bila na izredno nizki stopinji. Ni bil to nikak derby in gledalci so .zastonj čakali napetih in zanimivih momentov. Gledalci, razdeljeni na običajna dva tabora, so bili v skrajni živčni razdraženosti in je bilo treba samo malenkostnega povoda, jL bo prišlo razpoloženje do izbruha, či se je tudi zgodilo. Že samo uvertura
najboljše vplivala na množico. Sodnika tako za glavno, kakor tudi za predtekmo ni bilo. Se le po dolgih pogajanjih je prevzel vodstvo rezervne tekme K. Logar, bivši igralec Krakova, ki ni sodnik. Prav nič čudnega ni bilo, da ta Rospod ni imel igro v rokah —- pri večini njegovih odločitev se je videlo absolutno nepoznavanje nogometnih pravil in so gledalci, ki kažejo že napram našim kvalificiranim sodnikom neprijateljsko razpoloženje, vzdignili velik hrup in spremljevali vsako odločitev s Posmehljivimi opazkami in na koncu Pienda ni bilo na igrišču nikogar, ki bi vzel stvar kot resno.
Tudi za glavno tekmo ni bilo določenega sodnika. Sodnik g. Ružič iz Beograda, katerega sta sporazumno izbrala, oba kluba, je sodil istočasno tek-nio v Sofiji, tekmo Bolgarija—Rumu-nija. Namesto njega določena rezerva st. Lepac iz Zagreba iz neznanih vzrokov ni prišel in zopet je bilo treba kompromisnega sodnika. Pravila predvidevajo v takem slučaju, da se oba kapita-np sporazumeta, da vodi tekmo eden 'zmed navzočih sodnikov. Ako ni sporazum mogoč, morata predlagati vsak Po enega sodnika ter odloči na to ''-reb. Kapetan Ilirije g. Oman je pred-čgal g. Cimpermana, kapetan Primorja k' Buljevič pa g. Šetino. Do žreba pa ni Prišlo in je sporazumno prevzel vodstvo član Primorja, savezni sodnik g. ^Ptina. Po več kot polurni zamudi se je tekma pričela in se končala v polnem hiraku. Gospodu Šetini moramo pridati, da je pričel z najboljšo voljo in
sodil prve pol ure naravnost vzorno.
Pa je v 26. min. izključil desno krilo 'trije, Iceta, radi malenkostnega pre-^opka, kakršnih je pri vsaki tekmi na Sotine, je izgubil pri enem delu publike ^Upanje in od tega trenutka dalje, je ^ popolnoma izgubila na zanimivosti.
športniki kupujte samo bri tvrdkah, ki oglašajo _ v našem listu!
Pridružilo se je še nepotrebno debatiranje z občinstvom in je večkrat morala poseči policija, ki pa ni mogla potolažiti razburjene duhove. Ljudje, ki so bili že preveč razdraženi, so izgubili še tisto preostalo trohico razsodnosti in so videli pri vsaki odločitvi sodnika proti svojemu klubu naperjeno ost. Res je sicer, da je sodnik napravil nekatere pogreške, kar je povsem človeško, reči pa moramo, da je že marsikateri zunanji sodnik sodil dosti slabše, a je ostala publika kljub temu mirna. Da je prišlo do neljubih incidentov, je pač krivo dejstvo. da nimajo domači sodniki prav nikake avtoritete in nima publika napram njim niti najmanjše uvidevnosti. V našem sportu so pač gnile razmere, ki se ne bodo zboljšale do takrat, ko si bodo merodajni činitelji in osebnosti podali roke in delali sporazumno in brez zahrbtnosti za skupnim ciljem — za napredek in procvit našega sporta.
Dolžnost vsakega športnika je, da naroči edino slovensko športno glasilo
../PORTNl U/T“l
Primorjeillirija 3:1 (1:0).
Po že omenjenih dolgotrajnih debatah radi sodnika sta nastopili naslednji moštvi:
Primorje: Jančigaj-Svetic, Hassl-Zemljak, Slamič, Jug II-Jug I, Erman, dr. Buljevič, Jež, Uršič.
Ilirija: Malič-Janez, Bergles-Un-terreiter, Varčič, Pogačnik-lce, Oman, Knežević, Doberlet, Košak.
Kakor že rečeno, igra obeh moštev ni bila na višku. Na obeh straneh se je polagala največja pažnja na razdiranje in zaradi tega tipično defenzivnega načina, je trpela vsa igra. O kaki povezanosti posameznih delov moštva ni niti govora, kar velja posebno za enajsterico Primorja. Izvrsten je bil HassI, ki je znatno nadkriljeval svojega partnerja. Jančigaj je imel dosti dela, videti pa je bil nesiguren. Med krilci je zadovoljal Slamič z igro z glavo, njegova stranska pomagača sta bila že boljša. Napad je operiral z dolgimi predložki in je imel v Ježu najnevarnejšega moža. Uršič se ni mogel uveljaviti in je bil Jug na desni strani mnogo boljši.
Ilirija je, dokler je bila kompletna, prekašala nasprotnika. Ko pa je v 26. minuti prve polovice in v 4. min. po odmoru izgubila radi izključitve Iceta in Košaka, je bilo jasno, da tako okrnjeno moštvo ne bo uspelo. Da je Ilirija izgubila obe točki, se ima zahvaliti le nediscipliniranosti posameznih igralcev, ki se niso ponašali tako, kot bi se moral vsak sportsman. Posebno velja to za Košaka, ki je z besedo žalil stranskega sodnika, kar mu je prineslo izključitev, moštvu pa je vzelo vsako vero in zaupanje v dober izid tekme. Da je napad brez obeh kril z nezlomljivo voljo in energijo nadaljeval brezupno borbo in je celo dalje časa ta trojica blokirala nasprotnikova vrata in zabila v tem delu edini gol, priča o visoki morali igralcev. Dokler bodo v njeni enajsto-
rici taki igralci, Ilirija lahko z zaupanjem gleda v bodočnost.
Največje delo je opravila krilska vrsta in mora se priznati, da ga je v danih razmerah izvršila zares častno. Bila je vedno pripravljena pomagati obrambi in napadu ter je v tem pogledu znatno prekašala nasprotno formacijo. Nekaj minut pred koncem je bil radi grobega foula Juga I blesiran še Pogačnik in Ilirija je končala igro z osmimi igralci. Obramba Ilirije ni bila tako sigurna kot običajno in gre prvi gol na njen rovaš. Bergles je v zadnjem času precej popustil in mu je moral večkrat pomagati Janez. Malič ni imel dosti dela, na dob-lienih golili ni kriv. Tretji gol je bil ubranljiv, vratar pa je bil od igralcev zakrit in je tudi mrak oviral točen pregled.
Pohvalno je treba omeniti, da igralci kljub nediscipliniranosti gledalcev niso prestopili meje dovoljenega in je bila igra sicer ostra toda vseskozi fair.
Sodnik g. Šetina je prevzel zelo nehvaležno nalogo. Z najboljšim namenom in voljo je pričel, ko pa je začel polemizirati s publiko, je v sojenju znatno popustil. Gledalci so mu najbolj zamerili, da tudi pri moštvu Primorja ni postopal z enako strogostjo kot pri Iliriji. Prav posebno se je publika razburila, ko sta se Malič in Uršič zapletla z nogami in je Malič obležal. Slučaj je bil vsekakor ostrejše naravi kot pri Icetu, vendar bi bila tudi v tem slučaju izključitev prestroga kazen — publika pa je videla v tem zapostavljanje enega moštva. Neobjektivnosti se g. Šetini ne more očitati. nikdo mu ne bi zameril, ako bi priznal Ermanov gol z roko, da bi stal v onem trenutku le malo bolj južno, absolutno ne bi mogel videti roke.
Obžalovanja vredno pa je obnašanje publike. Kdor je prišel na tekmo, da vidi zanimivo igro, je moral poslušati nedisciplinirane izpade vročekrvnežev, ki so ob vsaki priliki motili reden potek igre. Ako bo šlo v tem pravcu dalje, se bodo morale vršiti tekme pred zaprtimi vrati brez publike. Nekateri gledalci so se spozabili tako daleč, da so obkladali igralce z raznimi žaljivimi priimki, kar je vredno najostrejše graje in ne bi bila za take brezobzirneže nobena kazen prehuda.
Kratek tok igre: Po začetni premoči Ilirije sledi odprta igra in radi nepazljivosti obrambe doseže Erman v 23. min. vodstvo. Ilirija igra na izravnavo, toda izključitev Iceta v 26. min. je znatno vplivala na moštvo. Po odmoru izključi sodnik še Košaka, publika vdere na igrišče in povzroči 6 minutni odmor. V 14. min. poviša Jež na 2:0. Situacija se nenadoma obrne. Napadalni trio Ilirije drži 5 nasprotnikov v šahu in se za delj časa ustali na polovici Primorja. Požrtvovalnost okrnjenega moštva je izredna. V 21. min. se posreči Kneževiću — brez dvoma najboljšemu igralcu v napadu, da iz lepe kombinacije doseže krasen gol 2:1. Kmalu nato pošlje Zem-
Zahtevaite Športni list po vseh kavarnah» brivnicah in druciih javnih lokalih i
Ijak prosti strel preko kritega Maliča v levi gornji kot in doseže končni rezultat 3:1. Igra je povsem odprta, Ilirija zgubi še Pogačnika, a preostala osmerica z zadnjimi močmi vrže nasprotnika v obrambo, toda številčno oslabljeno moštvo ne more spremeniti rezultata.
Primorje, rez.:Ilirija, rez. 4:3.
Tekmo je sodil lajik in to je dalo igri svoj pečat. O kaki igri sploh ni bilo govora. Omenimo naj le nekaj prav tipičnih pogrešk kvasi sodnika: neki napadalec Primorja je poslal žogo na gol Ilirije. Odbila se je od spodnje strani prečke nazaj na igrišče in igra je že prešla na polovico Primorja, ko naenkrat odloči »sodnik«, da je bil preje dosežen gol. Domneval je najbrže, da je bila polovica žoge že v golu, a se je tega spomnil šele čez nekaj časa. Radi nepoznanja pravil pa najbrže ni vedel, da mora biti vsa- žoga preko črte. — Smeh je povzročil naslednji slučaj: tik out črti je sodnik metal žogo, ki pa je padla v out. Kaj sedaj? Sodnik je enostavno odredil, da meče out Primorje, namesto, da bi on sam ponovil met. — Naj navedemo samo še en primer: vratar Ilirije je bil blesiran in ga je zame-' njal napadalec, ki pa tega ni javil sodniku. V trenutku, ko se je ta rezervni vratar z roko dotaknil žoge, bi moral sodnik prisoditi 11 m proti Iliriji, česar pa ni storil.
Navedeni slučaji prav jasno spriču-jejo na kaki stopnji je celo med aktivnimi igralci poznavanje pravil. Še nekaj takih sodnikov in kmalu bodo prišli zabavljači do spoznanja, da je prav lahko zabavljati in kričati na sodnika, soditi pravilno pa ni tako lahko.
Dopoldne so se vršile tekme II. razreda. Na obeh tekmah sta zmagala favorita. Jadran je sigurno odpravil Natakarje s 7:1 (3:0), dočim je Slovan premagal Reko s 4:1 (2:0). Jadran v tabeli sigurno vodi.
Stanje tabele I. razreda:
Primorje	2 2-------^12:1 4
Ilirija	3	2	1	—	15:4	4
Svoboda	3	1	2	—	4:21	2
Grafika	2	—	1	1	4:6	1
Hermes	2	—	1	1	5:6	1
OSTALE DOMAČE TEKME.
Atletiki :C*lje 4:0 (2:0).
Celje, 12. okt. 1930.
Na igrišču na »Glaziji«, ki je bilo zaradi minule poplave v zelo slabem stanju se je odigral v nedeljo celjski »derby«, prvenstvena tekma med SK Celjem in Atletiki SK. Atletiki so dosegli v jeseni zopet prav dobro formo. To je potrdila tudi »derby«-tekma, v kateri so sigurno in prepričevalno zmagali nad okrožnim prvakom SK Celjem. Pri tem je treba poudariti, da SK Celje nikakor ni igralo slabo, čeprav je moralo nadomestiti igralce kot Pfeifer in brata Pre-singer z novimi silami. Po igri, ki sta jo kluba razvila v odprtem polju, je bila premoč Atletikov dosti manjša kakor kaže rezultat.
Organizacija tekem na »Glaziji« je vedno zelo težavna, ker igrišče ni ograjeno in stoje gledalci na samih črtah
igrišča, pa tudi preko črte, kadar se bolj razvnamejo. To pot je delala preglavice zlasti mladina iz Gaberja, ki ji ni šlo v račun, da zmagujejo Atletiki. Tudi v Celju namereč že delamo račune za prvenstveno tabelo. SK Olimp v Gaberju kot najmlajši ima v tem oziru posebno vneto članstvo, ki je že pri tekmi Atletiki:Olimp pred 14 dnevi povzročilo na igrišču nemile prizore. Zaradi sporta v celjskem okrožju, ki je po daljšem zastoju pokazal letos razveseljivo poživ-Ijenje, naj bi se taki prizori ne ponavljali. Zato naj bi poskrbeli vsi trije klubi skupno z medklubskim odborom. Saj gre za skupne koristi!
Sodnik g. Schneller iz Ljubljane je sodil dobro in objektivno.
MARIBORSKI SPORT
V	nedeljo, 12. t. m. sta oba glavna rivala za prv nstvo mariborskega okrožja izrabila za trening in pripravo za njeno srečanje v prvenstvu prihodnjo nedeljo. SSK Maribor je s težkim trudom odpravil svojega simpatičnega gosta VŠK iz Varaždina s skromnim rezultatom 4:3 (2:1). V napadu Maribora ni »klapalo«, zelo slabi sta bili obe krili in leva zveza. Ostalo moštvo se je zelo potrudilo. Varaždin se ima za lep rezultat zahvaliti borbenosti svojih igralcev; lepo obvladujejo tudi igro z glavo. Tekmo je izvrstno ,sodil g. dr. Planinšek.
V	predigri je slaba rezerva Železničarjev nadvladala v izredno šibki formi igrajočo rezervo Maribora z rezultatom 4:2 (2:1). Sodil je g. Fišer v stilu tekme.
Rapid:Kapfenberg 1:2 (0:2). Tekmo je odločila boljša napadalna vrsta gostov. Obramba Rapida je bila sicer v dobri formi, toda oba dobljena gola sta bila plod rafiniranih kombinacij in neubranljiva. Kapfenberg je imel odlično moč v desnem krilu in levi zvezi. Zadnji napor je prinesel Rapidii častni gol po levem krilu. Fair tekmo je zadovoljivo sodil g. Franki.
Obisk občinstva je bil zaradi dveh istočasnih tekem in tombole na Trgu Svobode zelo slab.
V	nedeljo, dne 19. t. m. se v srečanju SSK Maribor:SK Rapid odloči jesensko prvenstvo mariborskega okrožja. Večje šanse se pripisujejo Mariboru, toda presenečenja niso izključena. Obe moštvi se nahajata v nestalni formi in bo rezultat bržkone tesen.
PRVENSTVENE TEKME V ZAGREBU.
5.	t. m. so se pričele v Zagrebu pod-savezne prv. tekme I. razreda. Concor-dia. ki igra v državnem prvenstvu, v teh tekmah seveda še ne sodeluje. Prva dva termina sta pokazala, da bo po vsej verjetnosti zavzela prva tri mesta po tradiciji zopet trojica Concorđia, HAŠK, Gradjanski. Železničarji in Viktorija gredo v prvenstveno tekmovanje sicer tudi z dobrimi izgledi, vendar ne veruje danes nihče v to, da bi tema kluboma uspelo plasirati se med prvoime-novano trojico.
V	I. kolu je F1AŠK lahko zmagal nad Sokolom s 4:0. čeprav je igral večji del samo z 10 igralci. Mnogo težji posel je imel Gradjanski z žilavimi Železničarji; dosegel je do odmora rezultat 2:0. en gol iz enajstke. in je v drugem polčasu z naporom obdržal to stanje. Novopečeni prvorazredni Grafičar je uspešno debutiral ter zmagal z 2:0 nad Šparto, ki je v svoji današnji kvaliteti siguren kandidat za II. razred.
V	II. kolu 12. t. m. je HAŠK potrdil svojo dobro formo z rezultatom 9:0 proti Sparti, Gradjanski je s trudom odpravil Viktorio z 1:0 in Železničarji so igrali z Grafičarjem neodločeno 3:3.
DRUGA POLOVICA DRŽAVNEGA PRVENSTVA.
Situacija v vprašanju prvaka se polagoma čisti. — Katastrofa Hajduka v Sarajevu.
Šesto kolo, oziroma prvo v drugi polovici držav, prvenstva je končano. Situacija se je malo razbistrila, v Sarajevu je doživel Hajduk občuten poraz in je izgubil vse nade na prvenstvo, kajti razen proti BSK, igra vse tekme na tujih tleh.
Največ zanimanja je vzbudilo srečanje lokalnih rivalov v Beogradu. Zmagal je BSK z istim rezultatom, kot je pri prvem srečanju zmagala Jugo-
slavija. V toku igre je prišlo'do burnih ekscesov med publiko.
Concordia je v Osjeku zmagala po enakovredni igri in ima z BSK enako število točk a slabši score. Tudi pri tej tekmi je prišlo do nemirov in je morala intervenirati policija.
Tabela izgleda sedaj sledeče:
BSK	6	4	1 1	17:10	9
Concordia	6	4	1 1	15:10	9
Jugoslavija	6	3	2 1	11:8	7
Hajduk	6	3	2 1	15:14	7
Slavijza S.	6	2	4 —	- 12:15	4
Slavija S.	6	2	4 -	12:15	4
Slavija S.:Hajduk 4:1) (2:0).
Oba nasprotnika sta nastopila kompletna. Hajduk je bil v začetku premočen, toda obramba domačinov je stala kot zid. Proti koncu polčasa pritisne Slavija in zabije po Krujajiču v 38. in v 43. min. dva gola. Po odmoru zabije srednji krilec Bulat v 16. min. tretji gol, v 39. min. pa postavi Salamu-novič končni' rezultat. Tik pred koncem izključi sodnik Rodina od Hajduka. Najboljši mož na polju je bil vratar Slavije Bartek, ki je držal nemogoče žoge.
BSK:Jugoslavija 2:1 (1:0).
Poset rekorden, 14 15.000 gledalcev. Igra je bila tipično prvenstvena. BSK je sicer zmagal, toda šele po ogorčeni borbi, ko je imela Jugoslavija samo 10 igralcev na igrišču. Srednji krilec Lončarevič si je namreč v 19. min. druge polovice po nesrečnem naklučju zlomil nogo. Zanimivo je, da je ravno v tem predelu Jugoslavija absolutno dominirala in je bil zmagonosni gol za BSK dosežen iz čiste off-side pozicije. Prvi gol je zabil v 26. min. B. Marjanovič iz oddaljenosti 25 m iz kazenskega strela radi foula. BSK je bil pred odmorom boljši vendar ni znal izkoristiti mnogih šans. Po odmoru je v 18. min, izenačil Zečević. V 39. min. zabije N. Marjanovič iz off-sidea zmagonosni gol. Sodnik g. Willer neodločen.
Concordia:Slavija O. 3:0 (1:0).
Slavija je izgubila tekmo radi nezmožnosti njenih napadalcev v pogledu streljanja. Bila je boljša od nasprotnika, ki pa je energično streljal. Goli so padli po Paveliču III v 28. min. in po odmoru v 13. min. Po Paveliču II iz off-sidea ter v 25. min. po Živkoviču iz prostega strela. Slavija je zastreljala 11 m.
DOPIS IZ OSIJEKA.
Osijek, 9. okt. 1930.
Našim čitaocima je poznato, da je osječka Slavija u nedjelju igrala u Sarajevu za drž. prvenstvo protiv tamošnje Slavije, i da je poražena sa rezultatom 3:2 (2:0).
Naš osječki dopisnik je o gornjoj utakmici razgovarao sa najpopularnijim igračem ondašnje Slavije, poznatim reprezentativnim halfom ONP-a Lechnc-rom. koji je za »Športni list« dao slijedeću izjavu: »Što se tiče poraza u Sarajevu. on je i pored naše slabe igre nezaslužen. Od naših igrača jedino su zadovoljili centarhalf Fundejić, koji je daleko nadvisio svoga vis-a-visa Bu-lata, i bek Hrs. Ostali su igrali mnogo slabije od svoje uobičajene forme. Najslabiji je bio vratar Pirk, koji snosi krivicu za sva tri primljena gola. Sudac g. Ružič nije nam priznao jedan regularno postignuti gol, kojeg smo dali u zadnjom min. drugog poluvremena. Sarajevska Slavija je vrlo oštra i nediscipli-novana momčad.«
Prema gornjoj izjavi poraz osječke Slavije u Sarajevu nije bio zaslužen. No, na njoj je, da se na revanš utakmici u Osijeku rehabilitira i pokaže, da je u svako doba kadra, da zastupa boje grada Osijeka onako, kako to od nje Osječani traže.	ž
Pisali smo že, da je bila pokalna se-mifinalna tekma SAND:Soko 3:2 najprej po poslovnem odboru JNS anulirana, radi izključitve Jakšića, nato pa po upravnem odboru JNS vendarle verificirana. Soko je zdaj vložil pritožbo proti verifikaciji na samo glavno skupščino JNS, ki bo obravnavana 23. p. m. Do odločitve skupščine je odigranje finala odgođeno.
Ali ste poravnali naročnino?
SALDA-KONTE - ŠTRACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE - ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD,
NUDI PÖ IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
Km ¥■ D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL.. 6 II. NADSTROPJE
ŠPORTNI DAN V KRANJU.
Kranj, 12. okt. 1930.
Športni odsek Sokolskega društva v Kranju je priredil v nedeljo niz lepo uspelih sportnjh prireditev, katerim' je bil namenjen največji del nedeljskega zanimanja naših meščanov. Poleg prireditelja in domačega SK Save so sodelovali pri športnem dnevu SK Slovan iz Ljubljane, SK Bratstvo z Jesenic in SK Disk iz Domžal. Športni dan je v vsa^ kem pogledu dobro uspel in pokazal, da je S. O. Sokola deloval jako uspešno;, obenem pa tudi, da se je športno življenje v Kranju zelo razširilo in utrdilo.
Prireditve so se- pričele ob 8. zjutraj s kolesarsko dirko Kranj—Naklo—-Kranj 12 krh. Zmagovalci so bili 1. Polj-čar Franc (Bratstvo). 2. Venčer Iv. (Disk), 3. Koritnik.
Po kolesarski dirki se je vršil sta--fetni tek skozi Kranj. Progo pribl. 5 X 200 m je kot prva pretekla štafeta Sokolove odbojke v času 2:22. sledili sta dve štafeti Sokolovega nogometnega' moštva. Žensko štafeto 4X100 m je dobila bazenska družina SK Save v času 58 sek., naslednja je bila družina Sokolovega S. O. — V odbojki je zmagali) moštvo A Sokola nad moštvom B z 2:1.
Pred Narodnim domom se je vršil ob II. uri promenadni koncert domače godbe, nato se je razvila povorka po mestu, v kateri so korakali zastopniki raznih vrst sporta: kolesarji, hazenaši-ce, nogometaši in smučarji.
Nogometna tekma SK Kamnik, rez.: Sokol, rez. je končala s 4:3 za Kamnik,
1.	moštvo Sokola pa je po dobri igri zmagalo nad komb. moštvom ljubljanskega Slovana s 6:4. Hazenašice Sokola so zmagale s 1'4':4 nad SK Savo,
KUVERTA
družba z. o z.
Tvornica kuvert in konfekcija / \ papirja
LJUBLJANA
Vožarski pot 1. — Karlovška c. 2.
ŠPORTNO ŽIVLJENJE V TRBOVLJAH.
Morda ni kraja v Sloveniji, kjer bi sport tako napredoval in kjer bi bilo več zanimanja za nogomet kot v Trbovljah.
Prvi sledovi nogometa so se opazili 1. 1923, ko so fantje prinesli iz tujine in iz mest, kjer so študirali, zanimanje za sport ter ustanovili S. K. Trbovlje in S. K. Zora, ki sta začela zbirati mladino in jo vodila na majhna, skromna igrišča. Ni se moglo takrat govoriti še o igranju, ker se je le vadilo in brcalo. Bili pa nismo kar tako, imeli smo vedno dosti gledalcev, za katere se nam pa ni bilo treba bati, da ne pridejo na svoj račun z zabavo in smehom, saj so bila trčenja med igralci enako onim Expres Orienta, brcalo se je pa žogo na vse strani, vseeno kam, samo da je šlo delo izpod nog in mamice so s trahom opazovale svoje nadebudne sinove, ko so okoli oglov hiše prišepali domov pripravljeni, da pride do novih ne prostih, ampak kazenskih udarcev. Pa vse to ni preplašilo naše mladine, priljubilo se ji je zeleno športno polje, na katerem
zdaj trdno vztraja In preživlja svoj prosti čas.
Težko je bilo spočetka športno delovanje, saj mladina ni našla zaslombe in razumevanja pri starejših ljudeh.
Ni bilo ljudi, ki bi stvar denarno podpirali, in ni bilo pripravnega igrišča, na katerem bi se lahko sport smotreno gojilo in organiziralo.
Prvi igrišči sta bili tam, kjer je sedaj tržni prostor, in pa na Dežmano-vem travniku, kjer so se vršile tudi prve tekme. S. K. Zora se je 1. 1924 razbil. Igralci so ustanovili na to S. K. Svoboda. Tudi ta se je pozneje razbil radi notranjih prepirov. Večina članstva je prestopila v takratno »Vesno«. Tudi ta ni dolgo delovala, ker jo je oblast razpustila. Iz članstva razpuščene »Vesne«, v kateri je bilo precej dobrih igralcev, je nastal I. 1926-27 sedanji vodilni klub v Trbovljah SK Amater.
SK Trbovlje je od svoje ustanovitve pa do danes neprenehoma deloval, da-siravno se je imel boriti z velikimi tež-kočami, bodisi z denarnimi alf z nezaupanjem delavske mladine.
Ko je mlajša generacija videla, da ne more priti na svoj račun in do veljave pri že obstoječih klubih, je nastal
1.	1929 nov klub SK Dobrna, ki je imel toliko olajšano stališče, da sta bili v Trbovljah že dve igrišči in da je članstvo lahko črpalo športno znanje že od prednikov v starejših dveh klubih. Kot so bili vsi igralci prejšnjih klubov nadvse požrtvovalni in delavni, tako so si tudi igralci »Dobrne« na svoje stroške nabavili potrebno opremo, žoge itd. Letos je »Dobrna« prvič nastopila v prvenstvenem tekmovanju in priznati se mora, da je prve preizkušnje prestala . prav dobro. Od nobenega nasprotnika ; se nf pustila odpraviti z ničlo:	Lahko
bi imela še večji uspeh, ako bi imela dovolj soosobnih ljudi, ki bi skrbeli za upravljanje in tehnično izvežbanje : kluba oz. igralcev.
Poleg teh treh oblastveno potrjenih
-	klubov in članov JNS obstojata v Tf-■ b ovijah še dva dosedaj še nepotrjena m
-	sicer SK Retje in SK Mladost.
SK Retje se je osnoval 1. 1929. Sicer : se zaenkrat še rte more popolno ; udefstvovati v rr^omatv,, . Icer «"j . igrišča in podpore pri ze ODStojec7 klubih. »Retje« je smatrati'za najop*5'
: nejsega konkurenta že obstoječih kte' bov, ker sestoji iz samih mladih 16-—11 let starih, žilavih fantov. Trenira prav pridno in ima dve kompletni moštvi, ki se odlikujeta po lepi skupni igri.
SK Mladost je najmlajši klub, ustanovljen letos. Ima že mnogo članov,^ hi pridno trenirajo na lastnem igrišču poleg »Društvenega doma«. Težko je ; še govoriti o njem bodočnosti. Sicer so j igralci marljivi in navdušeni, toda nimajo sposobnih ljudi, ki bi jih tehnično izvežbah ter vodili mlado dfustvo-
Lepa je slika razvoja nogometnega sporta v Trbovljah. Škoda le, da vlada med klubi veliko nesloge, da, celo sovraštva. Vsak hoče- pridobiti čim _vec ieralcev in tako presedlavajo igralci te kluba v klub. Vedno si iščejo' v svojih težnjah zavezništva: pri drugih klubih-Enkrat si nudijo medsebojno podporo, drugič so si zopet v največjem sovrašt- : vu. Dovoljujejo, pa zopet odpovedujejo' ? igrišča- drug drugemu in si> kljubujejo,
* SK Amater poseduje igrišče od rud' nika- nad »Terezijo«, ki je sicer dobro urejeno, le preveč trdo. SK Trbovlje trenira na občinskem igrišču, ki še o1 urejeno in gx bo imela v najemu skv>' paj s SK Amater. Ostati klubi igraj«’ na igriščih prvih dveh — ce imajo njima dobre odnošaje- — in kjerkoF ako in kadar nimajo z njima dobri i odnošajev.	. t,
Nogometni sport ima v Trbovlj^ veliko zaslombo. Posebno velja to ^ SK Amater. Tudi drugi khbi inte) pristaše, ali »Amater« prednjači in i^, večino publike na svoji strani. To vidi pri vseh njegovih prireditvi^ Zanj se »druka« — bilo prav ali «h Po cele tedne se diskutira o njego^ tekmah, odobrava in kritizira. krat imajo sodniki pri taki publiki AL; ko stališče, ako terja le-ta po vsej zmago domačega moštva.	jp
Upanje je, da bosta blagodejno ), vala na športne razmere v TrboVM^ novo ustanovljeni Medklubski 0 v, LNP in poverjeništvo ljubljanske
čije ZNS.	-^lK'
BALKANSKE IGRE V ATENAH. Jugoslavija dosegla 2. mesto. — Trije , jugoslov. rekordi izboljšani.
V	sportu je treba časa. Ko pri nas še nikdo ni videl diska ali kopja, ko še sploh nobenega lahkoatleta ni bilo, tedaj že so metali Švedi kopje čez 54 m, so skakali Amerikanci čez 1.90 m v višino. Takole pred tridesetimi leti je to bilo. Pozno smo toraj začeli in v primeri z Amerikanci, Angleži ali n. pr. Nemci smo majhen narod. Kako .se bomo kosali ž njimi pri svetovnih olimpijskih igrah? Spominjam se na olimpijado v Amsterdamu. Precej naših lahkoatle-tov je bilo prijavljenih. Tudi v programu so bili točno zapisani. Pridejo na vrsto, gledaš in gledaš, kdo od teh je Jugoslovan? Nekdo manjka — seveda nas manjka. To se lahko zgodi... In ko iščem drugega Jugoslovana med novo skupino — tudi nekdo manjka — »wo sind Jugoslaven?« me vpraša tovariš. K sreči sem pozneje le videl nekoga, ki pa je bil v prvem predteku zadnji... Za lahko atletiko je treba časa in sto-tisoč atletov za izbiro. In bo treba veliko dela, vestnega, sistematskega in trdega. Le tako bomo lahko šli čez 10 ali 20 let mirnejše vesti v boj z vsemi najboljšimi zemlje.
V	teh okoliščinah je bila prav srečna misel prirejati balkanske olimpijade. Športno pomenja ta prireditev boj med enako močnimi, politično pa zbliževanje balkanskih narodov. Balkanskih iger so se udeležile sledeče države: Grška, kot prirediteljica, Romunija. Bolgarija, Turčija in Jugoslavija. Manjkali so torej le Albanci, ki pa- kljub temu, da imajo italijanske športne voditelje in na berlinski vis, šoli za telesne vaje izšolane trenerje, še ne bi mogli resno poseči v boj.
Naša reprezentanca ni imela lahkega stališča. Močna nasprotnika sta ji bila zlasti Grčija (ki je že 1. 1896. dosegla svetovno zmago v maratonskem teku) in Romunija, kjer uživa športna organizacija veliko naklonjenost od državne strani. Vendar .smo gledali na naše atlete z optimizmom — izredno dobri tezultati letošnje lahkoatletske sezone
nas v veri na dober uspeh utrdili. Gez 20 atletov se je podalo na pot. Vendar - 'naša stara rana — pridejo na kolodvor in — ni denarja. Obljubljene državne podpore niso dobili. Ko jim je grška lahkoatletska zveza brzojavno obljubila, da povrne stroške, tedaj so zložili — menda iz svojega — 6000 Din skupaj. Kakor sporočajo, so bile v Beogradu vse intervencije zaman. Iz naj-Večje zadrege jih je rešil vodja glavnega dopisnega urada g. Marjanovič, ki le poklonil 10.000 Din.
Za tekme je poleg vestnega treninga Dotrebna dobra volja, veselo razpoloženje in le misel na tekme. Bali smo se, ko smo čuli o raznih neprilikah, da bodo tekmovalci, preobloženi s skrbjo, zgubili veselje do tekem in vero vase. Nasprotno! Junaško so se držali in dali so vse kar so mogli za čast oljčne vejice in za čast ljubljene domovine.
Pred 50.000 gledalci so se na klasičnih tleh razglašala imena naših zmagovalcev.
Izid tekem:
Tek na 10.000 m:	1. Bekiaris (G.)
3J-2 min; 2. Vanos (G.) 34.9; 3. Menca 'P.) 34.24; (Šporn je bil peti).
Skok v višino: 1. Papanicolacu (G.) J-SO; 2. Mantelos (G.) 1.75; 3. Kallav U.) 1.75.
Balkanska štafeta 800—400—200— h>0 m: 1. Jugoslavija 3:34,5 min. (Rittig, jerenščak, Schreiber, Helebrandt); 2. koška 3:36,2; 3. Turčija.
Tek na 100 m: 1. Lambris (G.) 11 s.; ;• Semih (T.) 11.1 sek.; 3. Vanoakas (G.) D.2 sek.
Tek na 1500 m: 1. Pedan (B.) 4:18 ^in.: 2. Georgakopoulos (G) 4:18,2 min.; "k Pavaleius (R.).
Tek na 400 m čez zapreke: 1. Manjkaš (G.) 56.6 sek.; 2. Miropoulos (G.) P.8 sek.; 3. Virgil (R.) 60 sek.; 4. Ban-^ak (J.).
Metanje diska: 1. Dr. Narančič (J.) '•57 m; 2. Manojlovič 41.98 m.
^ Do diska je bila Jugoslavija na 3. D estu. Uspeh Narančiča in Manojloviča a io je dvignil na 2. mesto.
3 Tek na 800 m: 1. Pedan (B.) 2:02; x' '1e bil Zagrebčan Rittig, 4. Ljubljan-ean/orga.
a *ek na 200 m: 1. Fragutis (G.);
' 'ajber (J.) je zasedel 5. mesto.
Skok v daljino: 1. Brulos (G.) 6.88 m;
2.	Kallay (J.) 6.83 m (nov jugoslov. rekord); 3. Buratovič (J.).
Tek na 110 m čez zapreke: 1. Masti-ras (G.) 15.1 sek.; 2. Buratovič (J.) 15.4 sek. (nov jugoslov. rekord!).
Metanje diska — helenski stil: 1. Ga-čev (B.); dr. Narančič je dosegel 4. m.
Štafeta 4X409 m: 1. Grčija; 2. Jugoslavija; 3. Romunija.
Met kopja: 1. Zaharopulo (G.) 63.41 metrov. (Spoštovani bravec naj blagovoli oprostiti, da ne navajamo povsod prvih treh mest; ko to pišemo, še nismo prejeli natančnejših poročil.)
Tek na 400 m: 1. Zograhici (G.); 2. Pedan (B.); 3. Rittig, 4. Ferenščak (oba Jugoslavija).
Skok v višino s palico: 1. Harajanu (G.) 3.76; Perkovič in Kallay sta dosegla s 3.50 m 4. in 5. mesto.
V	metu krogle je dr. Narančič tretji.
Troskok: 1. Papanakulos (G.) 14.31
m; 2. Miokovič (J.) 13.71 (nov jugoslov. rekord); 4. Pavlovič (J.).
V	maratonskem teku je zmagal Ilija (R.). Ni še znano, kako se je plasiral naš Šporn.
Štafeta 4X100 m: 1. Grčija; 2. Turčija; 3. Jugoslavija.
Skupna ocena: 1. Grčija 91 točk; 2. Jugoslavija 51 točk; 3. Romunija 30 točk; 4. Bolgarija, 5. Turčija.
Naša reprezentanca (zlasti Narančič, Kallav, Buratovič in Miokovič) je rešila svojo nalogo nad vse častno. Lep je napredek od lanskega leta; kakor po lestvi moramo iti naprej tudi v bodoče!
D. U.
Po »Novostih« posnemamo:
Prosvetno ministrstvo sprejema novi zakon o telesni vzgoji mladine. Ta zakon predvideva avtonomno upravo za telesno vzgojo. Ta uprava bo imela tri odseke: 1. za mladino izven šole; 2. za šolsko mladino; 3. sanitarno higienski splošni oddelek. Razen tega se bo ustanovila višja šola za telesno vzgojo. Ta šola bo izobraževala telovadne učitelje in bo prirejala specialne tečaje v raznih vrstah sporta. Novi zakon bo sploh uredil telesno vzgojo mladine, da bo le-ta sistematska in pod državno kontrolo (A. A.)
Mnogi bodo na to vest veselo vzkliknili: vendar enkrat! Ali to radost moramo takoj izbrisati. To ni pri nas v Jugoslaviji, to je v sosedni Bolgarski. In tako so nas prehiteli tudi Bolgari. Nekoč smo že napisali na tem mestu: pretirano je za Jugoslavijo, če išče vzorov v Švedski, Danski, Nemčiji ali Franciji, vendar sedaj je čas, da si ogleda sosede — in če drži, da delata Italija I in Madžarska za sport preveč, tedaj pojdimo za Romunsko in sedaj za Bolgarsko !
RESTAVRACIJA
SLON
LJUBLJANA
Shajališče vseh domačih in tujih športnikov! — Izborna kuhinja! — Izbrala vina! Zmerne cene!
DELO NEMŠKEGA DRŽ. ODBORA ZA TELESNE VAJE.
Ob I. kongresu S. S. S.
V 29. številki našega lista nas je g. Joso Goreč točno informiral o položaju jugoslov. olimpijskega odbora in o položaju Saveza Športnih Savezov. V zanimivem članku smo izvedeli, da se vrši 18. oktobra v Zagrebu I. kongres Saveza Športnih Savezov, ki bo razpravljal o osrednjih problemih jugoslovanskega sporta:
o zakonu za telesno vzgojo, o zakonu za športne prostore,
■o telovadno-sportni visoki šoli, o odnosu sporta do šole, do vojske, do sokolstva, do države itd. So to vprašanja, ki so odločilne važnosti za naš sport; če se rešijo ugodno in če državna oblast sklepe odobri, tedaj lahko upamo, da je nastopila nova doba za jugoslovansko športno gibanje.
Ni namen mojih vrstic, da bi raz-
mišljal o uspehih bodočega kongresa S. S. S.; pač pa sem se namenil, da poročam o smernicah in o organizaciji nemškega državnega odbora za telesne vaje. Morda bo tako ideja, ki so jo izpeljali mojstri organizacije — Nemci, tudi za naše razmere rodovitna.
Iz prvotnega olimpijskega odbora se je tekom 30 let razvil nemški državni odbor za telesne vaje — Deutscher Reichsausschuss für Leibesübungen (D. R. A.). Tekom časa so vstopile v D. R. A. vse telovadne in športne zveze razen socialističnih in komunističnih. Danes je včlanjenih v D. R. A. 38 zvez s šest in pol milijona člani. V D. R. A. so zastopane tudi državne in deželne oblasti ter nemške visoke šole.
Naloge D. R. A. so sledeče:
1.	) razširjati in voditi nemški sport,
2.	) zastopati športne interese pred državno oblastjo,
3.	) zastopati nemški sport v inozemstvu.
Podrobno delo se vrši v dvanajst pododborih, kot je n. pr.: olimpijski odbor, davčni odbor, odbor za državne mladinske tekme itd. D. R. A. si je s svojim požrtvovalnim delom znal pridobiti simpatije države, kar nam pričajo podpore, ki stalno rasejo. Državna vlada je naklonila za namene D. R. A.
1.	1924	150.000 R. M.
1.	1925	400.000 R. M.
1.	1926 1,000.000 R. M.
1.	1927 2,400.000 R. M., kar znači po naše dobrih 32,000.000 Din! V tem seveda niso vštete podpore deželnih vlad in tudi ne stroški za športne šole, za sport v armadi itd.
D. R. A. je izdelal
zakon o športnih prostorih,
ki zahteva, da morajo zgraditi občine dovolj velike prostore za sport. Kot minimum se zahteva, da pridejo na prebivalca 3 m2 uporabnega športnega prostora. Tako bi morala n. pr. ljubljanska občina skrbeti, da je v mestu skupno 3X70.000, t. j. 210.000 m2 ali 21 športnih prostorov, ki so 100 m dolgi in 100 m široki. Dasi še ni v Nemčiji tozadevnega zakonitega pritiska, vendar so že mnoga mesta svojo dolžnost izpolnila, mnoga so storila celo več. V Brandenburgu n. pr. pride na osebo 5.59 m2, v Bremenu 4.52, v Rostocku 4.53. Te številke so dokaz, da zahtevani minimum ni prevelik.
Izobrazba športnih učiteljev.
V	Nemčiji deluje pet deželnih višjih šol za izobrazbo telovadnih in športnih učiteljev. Najstarejša med njimi, t. j. pruska dež. visoka šola za telesne vaje deluje že od 1. 1838. Kljub temu, da so vsi ti zavodi na visoki stopnji sodobnosti, si je postavil nemški drž. odbor za telesne vaje takoj po vojni nalogo, da zainteresira državo in vse merodajne kroge za ustanovitev svobodne visoke šole za telesne vaje. To se mu je posrečilo in maja, 1. 1920. se je otvorila. Berlinska univerza je dala na razpolago svoje institute, praktične vaje pa so se vršile v tamošnjem stadionu. Iz vse Nemčije so sklicali strokovnjake-prak-tike in znanstvenike; za prvega rektorja pa so izvolili slavnega kirurga Dr. A. Biera.
Začetki so bili skromni, vendar se je šola že v prvem desetletju neverjetno razvila. — Danes stoji trdno sredi Sportforuma na nizki planoti nad Berlinom. V modernem stilu in iz temnega kamna je postavljena prva germanska gimnazija. Opremljena je s številnimi laboratoriji za antropometrijo, za röntgeniziranje, za psihološke vaje itd., predavalnice so na prostem in pod streho, zraven stoji velik bazen — dar prosvetnega ministrstva, na drugi strani dom za slušateljice — dar berlinske županje.
Pravijo, da je to »Deutsche Hochschule für. Leibesübungen«, lahko pa bi jo imenovali mednarodna, zakaj na vsak korak srečujemo: Holandce, Angleže, Japonce, Kitajce, Indijce . .. Tudi naše sosede Bolgare, Rumune ter po enega Albanca in Turka lahko srečamo. Slednji imajo državne stipendije in bodo bodoči organizatorji sporta v nam sosednjih državah.
Še od druge strani si oglejmo delo nemškega drž. odbora za telesne vaje:
Dnevna telovadna ura!
V	nemških šolah sta bili doslej 2 tedenski telovadni uri, poleg tega vsak teden en popoldan obveznega športne-
ga igranja in vsak mesec en prost dan za izlete. Vse to pa se je zdelo drž. odboru premalo in z geslom »Das deutsche Volk ist schon zuviel unterrichtet: es will erzogen sein«, so šli na delo, da prepričajo merodajne kroge o potrebi vsakdanje gimnastike v šolah. Radi denarne krize, ki vlada v Nemčiji, se ideja še ni izpeljala, vendar je uspeh že v tem, da stoje pedagogi na strani drž. odbora. Pred uresničenjem tega načrta bo preteklo še precej časa, ter bo treba podvojiti število telovadnih učiteljev in povečati šolska igrišča. Drž. odbor se tega dobro zaveda in skuša na drug način pritegniti mladino k sportu. In to najprej
z mladinskimi tekmami,
ki se vršijo vsako leto že od 1. 1920. naprej po vseh krajih države. Prvotno so nekatera deželna prosvetna ministrstva nasprotovala; ko pa je državno notranje ministrstvo (na prošnjo D. R. A.) mladinske tekme toplo priporočilo vsem oblastem in šolam, tedaj so nasprotovanja ponehala. Statistika nam daje sledečo sliko: 1. 1920. se je udeležilo tekmovanja 45.000 mladine, nato vsako leto več in 1. 1928. je bilo že 352.000 mladih tekmovalcev, ki so startali večinoma v lahkoatletskem troboju.
Kakor mladinske tekme, tako služi športni propagandi tudi upeljava telovadno - športnega znaka.
Kdor hoče doseči ta okusen znak-ponos nemških športnikov, ta mora napraviti poseben izpit kot n. pr.: 1.) plavanje na 300 m, 9 min.,* 2.) skok v višino 1.35 m; 3.) tek na 1500 m 5 min. 20 sek.; 4.) metanje kopja 30 m; 5.) prestati mora gotovo vztrajnostno vajo kot n. pr. tek na 10.000 m v 50 min. ali: plavanje na 1000 m v 24 min., ali: smučanje na 18 km itd.
Z velikim veseljem tekmujejo Nemci za športni znak. Nosi ga skoraj vsak študent, tudi 50 letni možje si ga priborijo. Iz statistike je razvidno, da je bilo od 1. 1913. pa do 1. 1929. izdanih 154.807 bronastih, srebrnih in zlatih športnih znakov.
Bilo bi še govoriti o delu davčne komisije, ki skrbi za to, da športna igrišča, domovi in prireditve niso obdavčene — dalje o delu gradbenega odbora, o sijajni novinarski službi, o brošurah in knjigah itd. Vendar upam, da je. baza delovanja drž. odbora že iz gornjega razvidna: delo na široko. Več sporta v šole, propaganda med stoti-soči mladine, prijateljsko sodelovanje športne centrale z ministrstvi — to so smernice nem. drž. odbora za telesne vaje. In uspehi? Milijoni goje sport. Med temi ni težko najti od narave sposobnih tekačev ali smučarjev, katerih imena so nam znana z mednarodnih prireditev. Nemški rekordi niso toliko uspeh trenerjev, temveč uspeh drž. odbora, ki je znal pritegniti k sportu 7 milijonov državljanov!
SLUŽBENE OBJAVE SEKCIJE ZNS V LJUBLJANI.
U. o. ZNS sporoča z dopisom štev. 334 z dne 25. sept. t. L, da klubi ne marajo zahtevati za prvenstvene tekme inozemskih sodnikov in da jih ZNS ne bo več dovoljeval.
Z ozirom na sklep u. o. ZNS od 12. sept. t. 1., je u. o. Sekcije primoran povišati takse, ki jih sar. sodniki pošiljajo sekciji in sicer: za I. razredne tekme na Din 25, za II. razredne tekme, tekme podeželskih klubov in za tekme rez. moštev na Din 15.
Opravičbe s. s. g. Dolinarja radi izostanka od plenarnega sestanka sodnikov dne 18. avg. t. 1. u. o. sekcije ni vzel na znanje. Naložena globa Din 50 se torej ne črta. Na znanje pa se vzame opravičilo imenovanega radi odsotnosti na pl. sestanku dne 6. okt.
Na prihodnjo sejo u. o. Sekcije dne 16. t. m. ob 20. uri se vabita s. s. gg. Ahčan in Dolinar.
U. o. vabi gospode: Miklavčič Stane, Zuccatto Rinaldo, Košak Ciril, Vidic Ciril, Breskvar Franc, Zupan Sipko, Erlich Emil, Gabršek Viktor, Kovač Rado, Palek Vjekoslav, Acceto Dušan, Korbar Franc, Kunc Viktor, Škofič Ivo, Legat Mirko in Skalar Josip, da prisostvujejo dne 16. t. m. ob 20.30 seji u. o. Sekcije v kav. Evropa radi razgovora o stalnem sodelovanju v Sekciji. — Tajnik: St. Deržaji 1. r.
• »J'L: VXX5
Vsem članom MZSP!
1.	Sodniški izpiti za vse prijavljence se vršijo v Mariboru dne 25. oktobra 1930 ob 15. uri v igralni sobi hotela Orel, III. nadstr. Pozivajo se vsi člani, da obvestijo svoje prijavljence na čas ter točno udeležbo. Istočasno se naj vse kandidate opozori, da bode izpitna komisija bolj strogo postopala radi velikega števila prijavljencev. Vabimo pa še člane, ki do danes še niso prijavili ni-kakega kandidata za izpit, da si na vsak način izberejo iz svoje srede sposobnega športnika, da si pridobijo tudi za svoj ožji krog izprašanega sodnika. Predvsem si pri tem zamišljamo naše okoliške člane: iz Celja, Ptuja, Konjic, Šoštanja, Slov. Gradca, Prevalj, Mežice, pogrešamo pa tudi še marsikako prijavo iz Maribora. Torej pošljite čim prej prijave na podsavez.
2.	V dnevni red našega občnega zbora, ki se vrši isti dan kot sodniški izpiti zvečer, to je 25. okt. ob 21. uri (radi udeležbe iz koroške proge nastavljeno na 21. uro), se naj vstavi še kot dodatna točka dnevnega reda: Sprejem novih podsaveznih pravil.
Nova pravila izidejo v »Športnem listu«.
3.	Savezni tečaj smuških učiteljev se bo vršil v Planici pod najugodnejšimi pogoji. Prijave sprejema podsavez.
4.	Obnovitev verifikacij, ozir. nove verifikacije s pristojbino 5 .Din, se sprejemajo do 24. okt., ako naj se jih upošteva na občnem zboru. Pogrešamo iste od okoliških članov. Tiskovine naročite pri podsavezu. Stare verifikacije so vse izgubile veljavo ter jih je treba na novo prijaviti na verif. tiskovinah.
5.	Kot samostojne predloge za občni zbor predlaga podsavez članom v raz-motrivanje:
a)	Ureditev zimskih markacij (ustanovitev posebnega markacijskega odse-k ä)
b)	Gl. skupščina .1ZSS se naj vrši vsako leto do konca aprila, da se poveča interes.
c)	Ureditev verifikacij na ta način,-da se verificira samo one športnike, ki se aktivno udejstvujejo v zimskem sportu, vodenje tzd. statistike, a vsaka izvršena verifikacija izgubi veljavo po dveh letih.
Blagajniški izkaz je bil dostavljen klubom pismeno. — Poudarjamo, da se mora ves dolg poravnati do 24. oktobra, sicer nimate glasovalne pravice na občnem zboru.
Z željo, da nas bodete podpirali ter pripomogli do uspeha tako podsavezu, kot lastnemu klubu
Vas sportski pozdravljamo!
Bruno Parma, tajnik.
Pozor smučarji, turisti in lovci!
Čevlje za smučarje in turiste, kakor tudi jahalne in lovske škornje za dame in gospode, izdeluje najsolidneje in najceneje.
L. LUKAS, Ljubljana
Sv. Petra c. 7.
ŠPORTNIKI
kupujte pri
Tek/til
bazarju
na
KREKOVEM TRGU
Plažila
tudi na obroke!
ŠPORTNA PRAVILA ZA VSE POD-SAVEZE JZSS
sprejeta na izredni glavni skupščini dne 14. sept. t. 1.
......Zimskošportnega Podsaveza.
I.
ime, sedež in delokrog.
§ 1.
Podsavez se imenuje:................
zimskošportni podsavez. Sedež podsaveza je v .................. Teritorij
podsaveza obsega ................... /.
Podsavez je teritorijalno omejena organizacija .Jugoslovanskega zimskošportnega Saveza. (JZSS). v smislu Saveznih pravil § 13 in 30.
II.
Namen Podsaveza.
§ 2.
A.	Namen podsaveza je zbirati v svojem teritoriju vsa zimskošportna društva in klube, ki imajo zimskošportne sekcije ter propagirati vse vrste zimskega sporta, zimske turistike in zimskega tujskega prometa.
B.	V delokrog podsaveza spada:
1.	Zastopanje zimskega sporta na zunaj in napram sličnim organizacijam v lastnem teritoriju.
2.	Prirejanje podsaveznih prvenstev v smučanju, drsanju, sankanju na sankah in bobih ter hockeju na ledu.
3.	Overavljanje doseženih rezultatov.
4.	Propagiranje tujskega prometa s tem, da propagira ustvaritev zimskih letovišč, izdajanje propagandnih brošur in da se pripravi vse, kar je potrebno, da se more razviti zimski tujski promet.
Podsavez kot organ JZSS mora usmeriti svoje delovanje v smislu pravil in sklepov JZSS. Podsavez ne more napravljati sklepov, ki nasprotujejo odločbam Saveza.
III.
Dohodki Podsaveza.
§ 3.
A.	) Dohodki Podsaveza so:
1.	50% članarina, določena za članstvo v JZSS,
2.	podpore,
3.	darovi in dohodki podsaveznih prireditev.
B.	) Za dosego gornjega namena in izvrševanje delokroga služijo podsavezu sledeča sredstva:
1.	Prirejanje tekem v smučanju, sankanju in sankah in bobi drsanju in hockeju na ledu. r
2.	Strogo nadzorovanje tekem, ki jih prirejajo podsavezni klubi.
3.	Podpiranje vseh športnih društev, ki goje zimski sport in zimsko tu-ristiko ter propagiranje strokovne literature.
4.	Varovanje izvajanja društvenih pravil in čuvanje športnega duha pri podsavezu in njegovih klubih.
5.	Prirejanje tečajev za posamezne zimske sporte.
6.	Skrb za izboljšanje prometnih in potniških sredstev, ustanavljanje zimskih postojank, zimskih letovišč ter propagiranje istih za razvoj zimskega tujskega prometa.
§ 4.
Člani morajo plačati podsavezu polno članarino JZSS vsako leto najkasneje do 1. septembra.
IV.
Člani Podsaveza.
§ 5.
Člani Podsaveza so vsi oni klubi, katere je sprejel JZSS kot svoje člane in imajo svoj sedež v teritoriju podsaveza.
§ 6.
Dryitvo, ki hoče postati član JZSSa, mora s pismeno prijavo predložiti Podsavezu oblastno potrjena društvena pravila in seznam odbora. Podsavez sprejme društvo le za začasnega člana, ki postane po potrditvi od strani JZSS-a redni član.
§ 7.
Dolžnosti članov Podsaveza:
1.	propagirati in širiti zimske sporte in zimsko turistiko, prirejati tekme, tečaje, izlete ter sodelovati na saveznih in podsaveznih prireditvah;
2.	izvrševati sklepe JZSS in podsaveza ter voditi svoje poslovanje po pravilih in poslovnikih JZSS;
3.	redno plačevati članarino;
4.	javiti vsakokratni odbor kluba ter poslati vsako leto poročilo o klubovem
delovanju v preteklem letu najkasneje do 1. maja;
5.	člani podsaveza morejo dopisovati z JZSS le preko svojega podsaveza.
§ 8.
Pravice članov Podsaveza:
1.	Sodelovati pri vseh tekmah, ki jih prireja Savez in Podsavez;
2.	sodelovati na glavni skupščini Podsaveza in Saveza. Vsak član ima pravico poslati na skupščino 2 delegata. Vsak klub ima brez ozira na število članstva 1 glas, za vsakih daljnih 20 verificiranih članov še po 1 glas.
§ 9.
Redni član, ki hoče izstopiti iz Podsaveza, mora to pismeno javiti upravnemu odboru Podsaveza, mora pa poravnati članarino do konca leta. Podsavez mora o' tem obvestiti upravni odbor JZSS-a.
§ 10.
Pravica izključevati člane pristoja edino-le upravnemu odboru JZSS-a, ne pa Podsavezu.
Podsavez pa je dolžan, prijaviti Savezu:
1.	člana, katerega delovanje ni v skladu z intencijami JZSS;
2.	člana, ki se ne pokorava pravilom in sklepom Saveza ali Podsaveza.
Izključeni član ima pravico pritožbe na glavno skupščino JZSS.
V.
Ustroj Podsaveza.
Organi Podsaveza so:
1.	občni zbor;
2.	upravni odbor;
3.	nadzorstveni odbor in
4.	razsodišče.
1. Občni zbor.
§ 12.
Občni zbor je reden ali izreden.
§ 13.
Redni občni zbor se vrši vsako leto najkasneje do 1. novembra; podsavez je dolžan pripraviti za glavno skupščino JZSS poročilo o delovanju v pretekli sezoni; izredni pa:
1.	vsled sklepa upravnega odbora Podsaveza;
2.	na zahtevo upravnega odbora JZSS-a;
3.	na zahtevo ene četrtine članov Podsaveza.
V slučajih pod točko 2 in 3 mora upravni odbor sklicati občni zbor tekom 14 dni z označbo dnevnega reda.
§ 14.
Upravni odbor skliče občni zbor z objavo v službenem glasilu in to vsaj 30 dni pred občnim zborom. V objavi se mora označiti dnevni red s pripombo, da se vrši občni zbor, če bi ta ne bil ob določeni uri sklepčen, pol ure pozneje ob vsakem številu članstva. Občni zbor je sklepčen, ako je navzoča nad-polovična večina članov.
Redni ali izredni občni zbor je javiti vsaj 14 dni pred občnim zborom JZSSu, ki ima pravico prisostvovati po svojih delegatih. Občni zbori sklepajo z nad-polovično večino prisotnih.
§ 15.
Za sprejem predloga na občnem zboru in v upravnem odboru je potrebna nadpolovična večina glasov. Pri enakem številu glasov odloča predsednik, razen pri volitvah, kjer odločuje žreb.
§ 16.
Delokrog občnega zbora:
1.	voli upravni odbor, nadzorstveni odbor in razsodišče;
2.	rešuje poročila podsaveznih funkcionarjev ter daje njim in odboru abso-lutorij;
3.	rešuje predloge odbora in članov. Vsi predlogi za občni zbor se morajo upravnemu odboru sporočiti pismeno vsaj 8 dni pred občnim zborom;
4.	odločuje o razpustu podsaveza;
5.	določa službeno glasilo.
2.	Upravni odbor.
§ 18.
Upravni odbor Podsaveza tvorijo:
1.	predsednik;
2.	podpredsednik;
3.	dva tajnika;
4.	blagajnik;
5.	po dva ali več članov tehničnega odbora za vsako panogo zimskega sporta;
6.	dva odbornika iz sedeža Podsaveza in dva namestnika;
7.	po en zastopnik vsakega kluba izven sedeža Podsaveza.
Člani pod 1 do 6 tvorijo ožji, vsi sku-kaj pa širši odbor.
§ 19.
Ako se izprazni mesto predsednika", vstopi na njegovo mesto podpredsednik. Ako se izprazni mesto predsednika in podpredsednika skliče najstarejši odbornik občni zbor. Ako se izprazni mesto odbornika, ga do prihodnjega občnega zbora spopolni s kooptacijo odbor sam.
§ 20.
Upravni odbor ima svoje seje po potrebi. Skliče in vodi jih predsednik, ali podpredsednik, ali tajnik, ako sta oba zadržana. Zapisnike podpisujeta predsednik in tajnik.
§ 21.
Delokrog upravnega odbora Podsaveza:
L sklicuje občni zbor;
2.	izvršuje sklepe občnega zbora;
3.	kooptira po potrebi člane odbora;
4.	odločuje o začasnem sprejemu rednih članov JZSS-a ter predlaga izključitev v sledečih slučajih:
a)	radi prekršitve pravil:
b)	radi prekršitve sklepov občnega zbora ali odbora JZSS-a ali Podsaveza:
c)	radi neizpolnitve denarnih obvez napram Savezu, oziroma Podsavezu;
5.	poroča občnemu zboru o delovanju Podsaveza.
§ 22.
Upravni odbor je sklepčen ako je navzočih nad polovico članov ožjega upravnega odbora. Sklepa se z nadpo-lovično večino.
§ 23.
Proti sklepom upravnega odbora Podsaveza je dopusten priziv na upravni odbor JZSS-a v teku 14 dni po objavi sklepa.
§ 24.
Člani upravnega odbora so dolžni točno in vestno upravljati svoje funkcije. Ako član trikrat zaporedoma ne prisostvuje seji ter se ne opraviči, ga mora Podsavez pismeno opozoriti, po disciplinarnem postopanju pa ga lahko tudi izključi.
§ 25.
Posebne pravice in dolžnosti uprav nega odbora Podsaveza:
1.	Predsednik zastopa Pcutsave^
pram Savezu v smislu sklepa upravne" ga odbora in občnega zbora, naprath oblastim ter tretjim osebam v poslih, b' čočih se Podsaveza.
2.	Podpredsednik zastopa zadržanega predsednika z vsemi pravicami ih dolžnostmi.
3.	Tajnik'vodi posle ter dopisovanje, sestavlja letno poročilo za občni zbor, vodi zapisnike občnega zbora in sej j, upravnega odbora.
4.	Blagajnik Podsaveza vodi vse blagajniške posle Podsaveza. Za gotovino Podsaveza jamči blagajnik sam.
5.	Tehnični odbori vodijo vse priprave za organizacijo tekem, tečajev in drugih športnih prireditev za svoja športno panogo ter nadzirajo vse prireditve klubov. Plenumu upravnega odbora predlagajo razvrstitev tekem ih ostale predloge tehničnega značaja. Tehnični odbori so odgovorni za pravilno izvedbo tekem.
3.	Nadzorstveni odbor.
§ 26- ... w
Nadzorstveni odbor sestoji iz dveh
članov, ki ne moreta biti obenem čla- : na upravnega odbora. Nadzornika nad- : zirata celokupno blagajniško poslovanje, pregledata najmanj dvakrat na leta knjigovodstvo ter obveščata o tem občni zbor.
4.	Razsodišče.
§27.
Razsodišče sestoji iz treh članov P treh namestnikov, ki ne morejo biti isto' časno člani uprave. Razsodišče deluje ' smislu pravil JZSS-a in razsoja v čas ^ nih zadevah. Izrek razsodišča je pravm močen.
Prestanek Podsaveza.
§ 28.
Podsavez se razide:	.
1.	ako to sklene občni zbor v pris°
nosti vsaj dveh tretjin rednega čla stva z dvetretjinsko večino;	*
2.	ako ga razpusti glavna skupsc , Saveza (JZSS);
3.	ako ga razpusti oblastvo.
§ 29-	nri"
V slučaju prestanka Podsaveza n j(J
pada Podsavezova imovina JZSS. * a čuva do ustanovitve novega Podsa ^ za isti teritorij. Ako se ta Podsa^ ustanovi, ostane imovina JZSS.