Prekucija na Laškem. Nekaj desetletij že je bil med narodi mir. Resneje vojske velikega pomena ni bilo. Letošnje leto je pa svetovni položaj zdatno spremenilo. Prišlo je do vojske med Španijo in Združenimi državami v severni Ameriki; krvav boj na morju se je že bil; a to je še le začetek groznih dogodkov. Hujše Se pride; kakor zadnja poročila kažejo, utegne se vneti tudi boj med Združenimi državami in med Francosko; ravno tako se srdito spogledujeta Angleška in mogočna Rusija, razmere med njima so tako napete, da je treba Ie iskrice in vnel se bo strahovit, svetovni boj. Toda, Se druga žalostna novica se je v prvih dnevih cvetočega majnika pojavila: prekucija, revolucija na Laškem! Pri našem sosedu na jugu nastali so tako resni in osodepolni nemiri, da je jedinost države v največji nevarnosti. Teklo je že toliko krvi, da se mora z obžalovanjem govoriti o ustaji, omeščanski vojski. Odkod pa je prišla ta prekucija? Ustaši pravijo, da zaradi pomanjkanja kruha. To pa ni res, kajti upor je bil ravno v tistih pokrajinah in tistih mestih, ki so najbolj bogata in pomanjkanja v nobenem oziru ne trpijo. Uzrok je drug: splošna nevolja medljudstvom nad sedanjimi vladami; ljudstvo je nahujskano, pripoznati noče nobene oblasti; liberalne vlade so mu vzele vero, ki je najmočnejša zaslomba oblastim in potem ni čudež, če ljudstvo zdivja in se dvigne proti onim, ki po njegovem mnenju «ljudstvo samo izkoriščajo, zatirajo in mučijo.» Kako strašne so strasti nižjih stanov, ako se vnamejo, pokazalo se je pri laških nemirih. Socijalistična stranka, ki hoče razdjati sedaj obstoječe države, hotela }e začeti ravno z Laško. Žč zdavnej bilo je dogovorjeno, da se mora dvigniti najprej zgornje Laško, Lombardija in Pijemont. Odpravi se kraljestvo in upeljati se mora ljudovlada. Letošnji 10. majnik je bil odločen za dan splošne ustaje in prekucije. A upor se je začel že v nedeljo 8. majnika. Najhujše je bilo v krasnem mestu Milanu. Dvignilo se je nad 30 tisoč delavcev. Bili so vsi oboroženi s samokresi, s puškami, z m/eči; kmetje iz okolice pa so prihiteli z vilami, s kosami in sekirami na pomoč. VojaStvo je ustajo takoj opazilo in-je planilo proti prekucuhom. Vael se je grozovit boj. Ostaši so zgradili po ulicah cele nasipfe, postavili 5o barikade iz vozov in stolov ter klopij, izza njih so streljali po več ur na vojake. Poskrili so se tudi v hišah, celo v nek samostan ter so streljali 4z oken in izpod strehe. Drugi so vojaštvo obsipali z ostrim kamenjem ali pa planili nanj z mečem in sekiro. Vojaštvo je streljalo, celo s topovi, razganjalo množice s svitlim baionetom ter sekalo na levo in desno, da je bilo strah. Več kot 8 ur je trajal srdit »boj, ne boj, mesarsko klanje.« Kri je tekla v potokih. Mrliči so ležali po ulicah, kakor snopje po njivah. Nad 1000 mrtvih in čez 2000 ranjenih je palo samo na strani ustašev; koliko je pa vojakov umorjenih in ranjenih, se ne ve, ker vojaške oblasti to zakrivajo. Drugi dan se je boj v okolici ponovil, kjer so se dobro oboroženi kmetje z vojaki spoprijeli. Jednako, kakor v Milanu, divjal je boj v drugih gornje laških mestih. V Paviji je bilo mnogo mrtvih, v Komu jih je palo nad sto, v mestecu Luganu 48. A tudi na južnem Lažkem je bila ustaja. V Napolju so puSke gromele 5 ur, prelilo se je mnogo krvi in ugasnilo je marsikatero življenje. V mestecu Minervino so se dvignili ustaSi, napali najprej občinsko hišo, jo oropali in sežgali, potem so šli nad bogatina Brandija, »njega so ubili, kakor steklega psa«, pravi poročilo, njegovo bolno ženo pa so vrgli v hlev, kier j* v neizmernih bolečinah umrla. Potenrso jednako ropali in morili še pri drugih imovitih meščanih. Mesto je sedaj skoraj vse razdjano, vpepeljeno in upostošeno, turška druhal bi liujše ne bila razsajala. Vojaška moč je, kolikor se sedaj more presoditi, za trenutek prekucijo zadušila. Vseh 19 letnikov vojakov se je mahoma sklicalo, da bi branili laško domovino — proti Lahom samim. V Milanu stoji krdelo 40.000 mož, ki branijo mesto in okolico. Tako število je primeroma i v drugih krajih. Koliko bo taka oborožena sila koristila, bo prihodnjost pokazala. Res, grozni so ti pojavi ljudskih strastij v krvavi prekuciji. So pa tudi polni naukov za državnike in posamezne državljane. Laške vlade so cerkev popolnoma oropale, 700 milijonov so vzele samostanom in cerkvenim bratovščinam, kojih namen je bil: čast božja in ljubezen do bližnjega. A kaj je ptpjaagal tako bogoskrunski rop. Nič, popolnoma nič. Laška je dandanes revna nad vso mero in ljudstvo sem ter tje res strada, da je groza. Gmotni polom je neizogiben. Ropanje se sedaj krvavo maščuje. Toraj: nedelaj cerki krivice! Nadalje. Laške vlade so pahnile vero iz šole, pouk je brezverski, proti veri se je hujskalo na vsakojaki način; bogotajstvo in nravno pohujšanje, upor proti cerkveni oblasti in zasramovanje vsega, kar je vernemu srcu drago in sveto, to vse se je širilo in oznanjevalo pod vladnim varstvom in z vladnim natolcevanjem. Sedaj pa zori peklenski sad one setve, sedaj pa naj kroti vlada strasti, kojih strahovit plamen je sama vnela; v krvi in pepelu mora ugonabljati prekucijo, kojo je sama prouzročila. Večno resnična je trditev, da je ljudstvo brez vere in brez nravnosti razdivjana tolpa, nevarna cerkvi in državi. Toraj: n e jemljite ljudstvn vere in ne pohujšajte ga. Vsak greh v tem ozirusebo neusmiljenomaščeval. M.