ta obsega p re k 1800 an tičn ih prim erk o v gem in p ra v to lik o iz steklene p aste te r čez 1600 gem in kam ej iz poantičnega obdobja, m ed n jim i precej iz k aro lin šk e­ ga in stau fo v sk eg a časa k ak o r tu d i po­ m em bna gom jeirtalska d ela 16. sto letja. S ta k im bo g astv o m rezljanega žlah tn eg a k am en ja si je p rid o b ila ta zbirka in te rn a ­ cionalno v eljav o . P red katalogom je še popis sk ra jša n e lite ra tu re , ki je zaje ta v o d stav k u A rchäologische B ib lio g ra­ phie. K atalo g g ršk ih gem, ki ga je p rip ra v ila E. Brandt, zajem a čas od m in o jsk e- ga ob d o b ja do poznega helenizm a (1. stol. pr. n. š.); razd eljen p a je n a: m i- n o jsk o -m ik en sk e geme, g ršk o -g eo m etrij- ske, g ršk o -a rh a jsk e gem e in stek len e p a ­ ste, grško-feničanske, grško-perzijske, k lasičn o -g ršk e te r gem e in p aste iz h e ­ len ističn eg a časa. V sega skupaj je opi­ sa n ih 631 gem . O pis je podan tak o le: v rs ta m in erala, fizičen opis p redm eta, po m ožnosti n ajd išče oz. način p ridobitve, m ere, d atacije, opis m otiva ali scene, ob k o n cu p a p rim e rja ln a lite ra tu ra . T ab e­ le — 68 jih je — so izdelane v ja sn i č rn o -b eli fo to g rafiji. N a k oncu k n jig e je abecedni seznam n ajd išč te r stv a rn o kazalo. Z a stav ljen o delo je k o risten in po­ m em ben p risp e v e k k v rs ti že izdanih katalogov, p red v sem šv icarskih in an g le­ šk ih zbirk. O d F u rtw ä n g le rja d alje vlad a za a n ­ tičn e gem e in kam ej e tu d i v se večje stro k o v n o zan im an je, saj je rezljan o žlah tn o k a m e n je nekaj najlepšega in p ri­ vlačnega, k a r se n am je o h ran ilo od d ro b n eg a u m etn o stn eg a u s tv a rja n ja a n ­ tičn eg a časa. U m etnost re z lja n ja k am ej in gem , k i je dosegla svoj višek v G r­ čiji v p o zn o arh ajsk i dobi in helenizm u, v R im u p a o b p reh o d u iz rep u b lik e v ce­ sarstvo, je p reživ ela sre d n ji v ek in je v re n e sa n si zopet in sp irira la rezalce k a ­ m enja. I. Ra jterič-Sivec E rw in Keller, D ie spätröm ischen G rabfunde in S ü d b a y e m , M ünchner B ei­ träg e zu r V or- u n d F rühgeschichte, B and 14, V eröffentlichungen d er Kom m ission zur archäologischen E rforschung des spätröm ischen R aetien, B and 8, M ünchen 1971. D elo obsega 270 strani, 61 tab el v tek stu , 57 ob koncu k n jig e te r 2 zem lje­ vida. Sestoji iz predgovora, uvoda, p re­ gleda zgodovine razisk av provincialne arheologije na B av arsk em te r glavnega dela »grobišča«, seznam najdišč, k atalo ­ ga in tabel. V rim skem času je ju žn a B av arsk a so­ d ila delom a v provinco R aetio II. delo­ m a pa v N orik. D elo zajem a časovni ozi­ rom a histo ričn i o k v ir od padca lim esa 259—60 do dogodkov 1. 401 oz. 406, ko je ob vd o ru G otov konec rim ske vladavine n a tem ozem lju. K e r je celotno kronolo­ gijo B avarske nem ogoče an alizirati in u tem eljiti na in v e n ta rju iz relativ n o m ajh n eg a štev ila grobnih celot (okoli 110), se je av to r n a sla n ja l tu d i n a izsled­ ke iz m ad žarsk ih nekropol teg a časa. N am en njegove d isertac ije je n a osnovi grobnih celot d e ta jln e je kronološko opre­ deliti drobne n a jd b e 4. stoletja. V poglavju o pro u čev an ju rim skih spom enikov n a B av arsk em av to r n ašte­ va vse, k i so se u k v a rja li z rim sko p ro ­ vincialno arheologijo ' od hum anizm a (A ventinus, P eu tin g er) pa do 1 . 1958, ko je bila u stan o v ljen a kom isija za arh eo ­ loška razisk o v an ja poznoantične R aetie. N ajbolj je obširno poglavje o grobiščih (od str. 17—192), k je r ob nekropolah ana­ lizira vse grobne p rid atk e. N a južnem B av arsk em so poznoantična grobišča zgoščena v dolini L echa, n a ju žn i terasi D onave, v okolici M ünchna in v ozkem p asu m ed A m m erskim , S tarm bergerskim in C hiem skim jezero m te r Salzachom . K eller v uvodnem d elu k tem u poglavju razlag a topografijo, n a v a ja v ažnejše n a­ selbine in u trje n e po sto jan k e v bližini grobišč, n a ra v n e in um etno n arejen e pro­ m etne zveze; k te m u so priloženi zem lje- vidi. Do d an es je poznanih okoli 80 p o zn o an tičn ih nekropol. K o govori o v rsti in n ačin u pokopa, u g o tavlja, da so po ­ zn an i le sk e le tn i pokopi. G robna ja m a je enostavno V kopana, ni n ik ak ršn e g robne a rh ite k tu re , le včasih so obložene s k a m ­ n itim i ploščam i. V ečk rat so lahko ug o ­ tovili, d a g re za pokop v k rsti. Loči dve v rs ti grobišč: nekropole v v rsta h in v sk u p in e fo rm ira n e grobove. O rien tacija grobov je vzhod—zahod. N ajbolj obsežen sestavek v p o g lav ju o grobiščih, g ro b n i p rid atk i, je razd elil K eller v tr i sk u p in e: na tip ičn i in v e n ta r m oških grobov, k ara k te ristič n e n a jd b e v ženskih g ro b o v ih in n a prid atk e, a tip ič ­ n e za spol. K m oškim p rid atk o m sodijo čeb u laste fibule, obročaste, om ega fibule, fib u le z gum bom n a loku, pasne g a rn i­ tu r e (iz b ro n a : pasne spone z o valnim i okovi, p asn e spone s štirio g latim i okovi, p asn i jezički v obliki srca, am fore itd.; iz železa: led v ičaste p asn e spone, p o lk ro ž­ ne, o bročaste spone itd.), orožje, noži, to rb ice ob p asu , ostroge, pokopi k o n ja. V žen sk ih grobovih 4. st. so najb o lj po­ g o sti p rid a tk i, k i sodijo k n a k itu (»dia­ dem i«, lasnice, uh an i, razn o v rstn e perle, zapestnice, p rsta n i) te r to aletn i p rib o r in p red m eti za v sak d an jo rabo, (ogledala, lesene sk rin jice, koščeni glavniki, p r s ta ­ ni, igle te r uteži). V m oških in ženskih grobovih p a so bili še p red m eti iz k e ra ­ m ike, ste k la in lojevca, novci, pincete, ra z n i obročki, podkovani čevlji, živalske kosti itd. K o a n alizira p rid ev k e iz m o­ šk ih grobov, se a v to r n a jd lje pom udi ob fib u la h s č eb u la sto glavico. N ašteje tipo- loško -k ro n o lo šk e ugotovitve razn ih stro ­ k o v n jak o v (B ehrensa, B elaeva, K ovrigo- ve, K u ch en b u ch a, A berga, B uchem a). K eller n a p o d lag i p re jšn jih razd elitev in s pom očjo an alo g n eg a m ateriala iz M a­ d žarsk e ra z d e li čebulaste fibule v šest tipov, ki časovno segajo od leta 290 tja v prvo polovico 5. stol. N a tem ozem lju se pasne g a rn itu re p o jav ijo že v k o n - stan tin sk em času. To so železne pasne spone in b ro n a ste z živalsko glavo (m or­ da g erm anski elem ent). Specifično p ro ­ vincialno rim sk e oblike so p asn e spone z ovalnim i in štirik o tn im i okovi in p asn i jezički v obliki src a ali am fore iz sre ­ dine in 2. pol. 4. stol. O rožje je v tem času re d e k p rid atek , kaže pa n a g erm an ­ ski izvor pokopanega. Ob o b rav n av i in v e n ta rja v ženskih grobovih je p re c e j pozornosti posvetil n a k itu in je posam ezne zvrsti razdelil v več skupin, ta k o n pr. lasnice, uhane, perle. K ronološko so najbolj o p rijem ljive zapestnice, le -te iz g ag ata sodijo v konec 3. in začetek 4. stoletja. Od sredine 4. stol. do 1. 400 so v m odi zapestnice z za ­ k lju čk i v obliki živalskih glav, b ro n aste tra k a ste te r koščene. M ed p ridatke, k i so bili v obojnih g ro ­ bovih, sodi k eram ika. V pričujočem delu je razdeljena n a te rrò sigillato, sigilatne im itacije, črno glazirano, terrò nigro, g la­ zirano, rdeče slik an o v pasovih, in n a ­ vadno hišno lončenino. P o obliki pa p re d ­ n jačijo v rči z en im ročajem , pogoste so tu d i posode z dvem a ročajem a, kupe, skodelice, terine, p lad n ji itd. K eram iko so p rid ev ali v grobove od 2. polovice 3. stol. skoraj do sred e 4. stol. N ajveč k eram ik e je dom ače izdelave. Posodje iz salovca je iz ko n ca 3. stol. do sredine 4. stol. M ed stek len im i izdelki p rev lad u jejo svetlozelene steklenice, razn e čaše, k ro ­ glaste posode, k elih i z dvem a ročajem a itd. V ečina jih sodi v 2. pol. 3. in p rv o polovico 4. stol. V isoke konične čaše so tipične za sredino in drugo polovico 4. stol., ovalne s p o u d arjen im robom se p a pojavijo v poznem 4. in začetku 5. sto ­ letja. Del poglavja o grobiščih je sestavek, ki o b rav n av a n ekropole in p rid a tk e kot v i­ re za n aselbine in razisk o v an je socialne s tru k tu re p reb iv alstv a. S estav ek je ra z ­ d eljen v štiri skupine. 1. N ajp rej o b ra v n a v a grobišča, ki so­ dijo k n e u trje n im podeželskim n aselb i­ nam . N ekropola v W esslingu n aj bi bila vzorec za to v rstn e razisk av e (izkopava­ n ja v le tu 1957 in 1985), tra ja la p a je od konca 3. stol. do 60 le t 4. stol. N ato p ri­ kaže še d ru g a grobišča, ki sodijo k tip u W essling te r nekropolo v G öggingenu. 2. G robišča u trje n ih naselbin v n o tra ­ n jo sti B av arsk e (A ltenstadt, V alley itđ.). 3. N ekropole v o jašk ih p o sto jan k na Ille r ju in D onavi (G ünzburg, B urgheim itd.). 4. G robišča v A ugsburgu — (glavno m esto province). Z ad n ji se sta v e k v tem poglavju, k je r n a podlagi p re j zb ran eg a gradiva, K eller p o d aja p risp ev k e k absolutni kronologiji, je tu d i ra z d e lje n v m an jše dele, k i še e n k ra t o b ra v n a v a jo kronološko vodilni m aterial. V m oških grobovih so to čebu­ la s te fib u le in p a sn e g arn itu re, v žen­ sk ih p a različn e v rste n ak ita. K o govori o č eb u la stih fib u lah in p asn ih g a rn itu ­ ra h k o t zn a k u dignitete, u g o tavlja, da se v e rje tn o k aže v išji položaj nosilca le v dragocenosti m ateriala. Izvor in ra z p ro ­ stra n je n o st pro v in cialn o rim skega m a te ­ ria la iz o b ra v n a v a n ih najdišč je p re d ­ v sem om ejena n a bližnje province (ob lev em b re g u R ena, R aetia I., N oricum , podonavske province). M ed o b ra v n a v a ­ nim i n ajd b am i je opazen tu d i in v e n ta r germ an sk eg a izvora, težko je pa reči ali je to v p liv dom ačega su b stra ta ali pa trg o v sk ih vezi z desnim bregom R ena. H g erm an sk i zapuščini 4. sto letja p rište v a K e lle r fib u le z gum bom n a loku, tro re d - n e glavnike, spone v obliki živalske g la­ ve, železne p a sn e spone, del keram ike. Po p asn ih g a rn itu ra h je določeval tu d i g ro ­ bove vojščakov. V p red zad n jem sestavku v tem o b šir­ n em p o g lav ju — grobišča — je av to r zd ru žil zgodovinske po d atk e in arh eo lo ­ ške o staline te r ugotovil n a ju žn em B a­ v arsk em tr i n aselitv en a obdobja; prv o od padca lim esa do u trd itv e o b lasti za časa P ro b a in D ioklecijana (260— 280) d ru g o od D iok lecijan a do vpada J u th u n - gov 357. le ta in tre tjo po invaziji J u th u n - gov do konca rim sk e oblasti v R etiji oko­ li 1. 400. V zadnjem sestav k u K eller obravnava problem k o n tin u itete v zgodnji srednji vek. A nalizira v sa dosedanja m n en ja (od H. Zeissa dalje) in k lju b pičlim dokazom (protiargum enti so pom an jk an je historič­ n ih virov, za čas po 1. 400, p ren eh an je obtoka novcev, izselitev dela preb iv al­ stva), p ostavlja hipotezo, da so v začetku 5. stol. n a tem o zem lju že naseljeni prvi A lam ani. V n asled n jem poglavju je podal pre­ gled u p o rab ljen e literatirre, n ato pa seznam grobišč n a B avarskem (z n a jn u j­ nejšim i p odatki in literaturo), pregled najdišč čeb u lastih fib u l po K ellerjevi razporeditvi tip o v (upoštevan evropski del rim skega im p e rija te r severna A fri­ ka) in pregled n ajd išč zapestnic in to rk - vesov z zankam i. Izdelal je tu d i katalog b av arsk ih poznoantičnih nekropol južno od D onave, z opisom grobov in lite ra tu ­ ro, ob koncu k n jig e je 50 tab el poznoan- tičnega m ateriala. D elo je nedvom no zelo dobro strokovno napisano in teh n ičn o skrbno izdelano. Zanim ivo, da m ed o b ravnavanim pozno- rim skim in v e n ta rje m n i nobene in d ik a­ cije, k i b i k azala vplive krščanstva. Sam m aterial in av to rje v e ugotovitve p a bodo p rav gotovo k o ristile p ri vred n o ten ju našega gradiva iz teg a obdobja. I. R ajterič-Sivec Shqiperia arkeologjike. U niversiteti S h tetero r i T iran es, In s titu ti i H istorise dhe i G juhesise S ek to ri i A rkeologjise, T iran e 1971 (11 s tra n i te k sta v alban­ skem , francoskem in angleškem jeziku, 139 b arv n ih fotografij). A lb an sk a arheološka lite ra tu ra nam je žal težko dostopna, čeprav bi n am bila glede n a geografsko bližino in s tem ko m p arativ n im m aterialo m zelo dobro­ došla. Z ato n as je tem bolj presenetila