Letnik II. (LVII.) V Ljubljani, 15. julija 1904. List 28. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Zdrava, Marija! Natisnjeno s priterjenjeni X;ili »\v Prev/viš^nosti mJ > namreč že mnogo st * let; pa ravno zavoljo starosti bi ga bil.) neba popraviti nekoliko, zato, ker je bila te d .j. ko se je postavil, pred toliko -taletji, naša ljuba slovenščina se nekoliko nevkretna, tako da niso znali vsega povedati, kaker bi bili imeli, iti zlasti ne, kaker se zdaj govori. I11 ko so pred leti, ni še davno tega, že nekaj j opravljali na tem >po-miniku, moramo reči. da se jim ni vse prav posrečilo. Spominik, ki ga mislimo, je, kaker ste gotovo že vgenili, naša vsakdanja molitvica, ki jo navadno imenujemo češčen unarijo, in, kajne, dragi bravci, da si tudi že vsi mislite, katere poprave si zlasti želimo na temu spoininiku. Vsi. kar vas je nekoliko stariši h, se gotovo še dobro spominjate, kako se je nekedaj sploh molilo: „ž e g n a 11 a si mej ženami in žegnan je sad tvojega telesa". In to ni bilo napak, ker stoji v evangeliju, kaker je pervotno pi>an, po gerško. in tudi kaker je prestavljen potem na latinsko. v obeh mestih tista beseda, ki pomeni to. kar se je nekedaj po naše reklo ž e g 11 a 11 a , žegnan, kaker eio zdaj b 1 a g o > I o v , namestu z e g u a t 1 pravijo b 1 a g o s I o v i t i , uame-tu /. e g u . u a bi >e reklo torej i) 1 a ^ o s I o v i e n a. i'a ta beseda se je nekim gospodom nij-berž p'"edo!_g.i J •■;a in p ezamudn 1 za hit: » m >-liiev; postavili so torej natiie-.u nje blažena in blazen. Iu re>, u 1 videz 10 ni n:c nap. .nega; saj je Maiija sama prerokovala, da jo b >do blaženo imenovali \ sj n ar«»di, in tuli 111 jo torej po vsi pravici imenujemo: „p r e h I a / e 11 a de-v i c a Marija". Vse res, nihče ne more t ijiii tega in nihče ne taji. Ali molitev, ki z nj > navadno častimo Marijo, je sestavljena, kake: že otroke u i kate-hizem, iz pozdrav ljeuja arhangelja, iiabrijelja, pozdravljeuja lete lilizabete iu besed, ki jiii je dostavila cerkev. Gabrijelj in Mlizibet.i pa nista pozdravila Marije z besedo, k: p »meni ,.i> i a -žena", temuč s tisto, ki pomeni „z eg n a na", ah po novo „b 1 a g o s 1 o v 1 j e n a". Zato moram) tudi mi, ce hočemo Mirijo častiti / besedami (jabrijeljevega in HHzabe:inega p »zdrav-jenja, moliti „b 1 a g o s I o v I j e u a", ne pa ..blažena"; saj že > pb»j i ne smemo besed svetega pisma, še naj menj pa evangelija postavljati eno za drugo, zamenjavati jih in mešati. Še \ navadnem govorjenju ne bi bilo prav, ke bi rekel kedo 11. pr. »rumen- namestu »erdeč". Besedi .blagoslovljena- in »blažena-ne pomenite ravno tisto, ampak imate vsaka svoj pomen, kaker v latinščini »benedikta- in »beata", in zato moramo pustiti vsako na svojem mestu, kamer je postavljena v evangeliju pervotno po gcrsko in potem po latinsko. To je torej pervi in poglavitni vzrok, da se mora zadnja leta namestu »žegnana", »žegnan" v našo molitev vpeljano »blažena-, »blažen" brez odlašanja opustiti in odpraviti. I11 ta vzrok je sam za >e brez vsega druzega za to popolnoma za-do>ii. kar, upamo, da zdaj vsaki le nekoliko razumen Slovenec lebko sprevidi. Nič napačno ne bi bilo, ke bi bili ostali pri starem »žegnana-, .žegnan"; ali ker je to zdaj res nekoliko zastarelo in celo naši prekmurski bratje, oger>ki Slovenci, sploh molijo .b 1 a g o s 1 o v 1 j e 11 a", »blagoslovljen", ravno tako tudi Hervatje, gotovo ne kaže drugači kaker da se tega sploh poprimcmo. Sta pa še dva druga vzroka, ki tirjata. da se odpravi .blažena", .blažen", in tudi teh nočemo zamolčati. .Blažena" je sicer res krajše ko .b I a g o s 1 o v 1 j e 11 a", ali vender je za uho težje iu v resnici ne kaj prijetno v molitvi, ki se tolikokrat zaporedoma očitno in naglas moli. Tisti »b 1 a - b 1 a -" je slišati skoraj, kaker bi kedo s kako planko po iierbetu natepal človeka. Če pravimo .blagoslovljena", »blagoslov-1 j e n", pa ni takega zopcrnega nabijanja, ker pervi zlog v tem primeru nima povdarka, po-vdarjeni pa ni obakrat enak; izgovarjati se mora namreč .b 1 a g o s 1 o v I j e 4 n a", .blagoslovljen" s povdarkom na e, kaker se po-vdarja 11. pr. v besedi »g o v o r j e ' 11 a", »g o -v o r j e * 11". To je torej eden od dveh postranskih vzrokov proti besedi .blažena"; drugi je pa ta: Po naših krajih se semtertja najdejo ljudje, ki ne znajo ali ne morejo izgovoriti čerk žt š, Č, ampak namestu njih izgovarjajo z, s, c; namestu: ž i v i 111, š i -v a m , časti 111 pravijo: živim, siva 111 , časti 111. Pa tudi drugi, ki sicer nimajo te napake v hrčki, v hitri molitvi, ne da bi sami vedeli, pogostoma vender izgovarjajo: .blažena", .blazen", namestu »blažena", »blažen". Ali pa veste, dragi bravci, kaj pomeni »blazen?" »Blazen" pomeni toliko kaker nor; zato se pravi tudi »b 1 a z n i c a" namestu »norišnica". I11 mi naj bi torej terpeli, da bi se slišalo kedaj v naših molitvah: »blazen je sad tvojega telesa Jezus?" Ali ne bi bilo to spotek-Ijivo?* Besedi »blažena", blažen- je treba torej na vsak način berž ko mogoče odpraviti iz češčena-marije, tega ste zdaj gotovo vsi prepričani, kajne, dragi bravci? Pa ta naša molitvica potrebuje tudi še nekaterih drugih poprav. Zlasti je v nji napačna že perva beseda, ki jo po nji tudi imenujemo. Y nobenem drugem jeziku se ta molitev ne začenja z besedo, ki bi pomenila »češčena". V resnici namreč angelj Gabrijelj Marije ni po-pozdravil z besedo »češčena" ali celo »češčena si"; saj se tako pač nikjer nihče ne pozdravlja. Pozdravil jo je tako, kaker bi bil po naše rekel »zdrava", ali po latinsko »a v e". V starem času so res tudi pri nas ljudje najberž z latinsko besedo začenjali to molitev, namreč: »Ave, Maria!" in za to še zdaj pravimo, da »k a ve m arij i zvoni". Potlej so pa naši prednjiki teli imeti bolj razumljivo besedo in kar tako brez posebnega pomiselka so rekii »češčena, Marija" namestu »zdrava, Marij a", kaker bi bilo prav. In zakaj so se potem sploh poprijeli besede »češčena", to menda ni težko vgeniti. Mislili so si pač, da imamo mi Marijo častiti, ne pa pozdravljati, kaker kakega svojega znanca, in zlasti »zdrava!" ji klicati, to se jim ni zdelo pametno, ker gotovo ni nevarnosti, da bi kaj obolela gori v nebesih. Aii taka smešna misel seveda nikaker ni, da bi nas smela motiti. Pri besedi »zdrava" ni treba misliti zmironi le na telesno zdravje. Če pravimo 11. pr.. da je kedo goreč kristijan, tudi Človek bi sicer mislil, da je ta izreka le redka izjema. ki bi se ne bilo treba ozirati nanjo; ali v resnici nas uči skušnja, da je primeroma celo pogostoma slišati, ako se pazi na to. In taka .b 1 a z-femična" izreka je še bolj občutljiva, ako se tudi e v blažen tako slabo izgovarja, da ga ni razločiti od polglasnika e v blazen in postane torej blažen s to besedo čisto enakega glasu. Bodi si res, da nihče ne misli, ko v resnici moli, na pomen besede blazen, \ender naj tudi glasovi naših molitev ne dajejo prilike, da bi se ki do mogel spotikati nad njimi in hote ali nehote napak jih obračati. Zato se mi je zdelo primerno in potrebno opozoriti tudi na to okoličnost. Beseda blažen stoj, kjer je na svojem mestu, pa izgovarja naj se posebno pazljivo in čisto. ne mislimo, da gori, tako, kaker derva v peči ali streha o požaru. In pozdravljamo Marijo seveda tudi ne kaker to ali ono osebo, pozdravljamo jo s pozdravljenjem, katero ji je angelj prinesel od Boga, torej z božjim pozdravljenjem, ki je bilo gotovo za Marijo velika čast, veča kaker jo je skazal Bog kateremu koli drugemu svetniku ali svetnici. Če pravimo torej mi z angeljem Ga-brijeljem: »Zdrava, Marija!", je to neskončno več, kaker če ji pravimo le od svoje strani: »Češčena, Marija!" In katoliška cerkev hoče, da kristijani pozdravljamo z angeljevim pozdravljenjem: „Ave!u »Zdrava!" — ne pa s »kulta" ali »venerata", kar bi bilo »č e -ščena". Slušajmo torej katoliško cerkev in molimo, kaker ona hoče: »Zdrava, Marija!" Ne bojmo se, da bomo sami, ki bomo tako molili; tako molijo od nekedaj vsi drugi katoliški Slovenci, namreč Hrvatje, Čehi, Slovaki, Poljaki in lužiški Serbi, to je čez 20 milijonov ljudi. Sploh nihče na svetu ni tako prenaredil in, skoraj bi morali reči, naravnost pokvaril te molitve, da bi rekel, kaker mi: »Ceščena si, Marija!" V tem smo mi čisto osamljeni. Celo naši vbogi, zapuščeni prekmurski bratje na Ogerskem molijo po svoje prav: ..Zdrava Marija" aii »Zdrava bojdi Marija" — in v neki molitveni knjigi tistih Slovencev smo našli besedo »zdrav" v takem pomenu tudi še v mnogih drugih primerih, n. pr.: »Zdrava bodi odičena glava našega Gospodna Jezusa . . . Zdrav bodi njegov sveti obraz . . . Zdrave bod le Gospodna Jezusa milostivne oči ... !" Nihče se torej po pravici ne more in ne sme spotikati, ako bomo se vsemi katoliškimi Slovenci nadalje tudi mi molili: »Zdrava, Marija!" Naposled pa bomo prav storili, da ob tej priliki izpustimo iz te molitve vse tiste »si" in »je", ki se pri nas po nemškem zgledu vanjo vtikajo, dasiravno jih ni ne v gerščini, ne v latinščini. Nasproti pa moramo postaviti pred besede »mej ženami" besedico »ti", ki se do zdaj pri nas po krivici izpušča, dasiravno stoji v gerščini in latinščini in so jo po pravici tudi stari Slovenci, Hrvatje in naši Prekmurci pri miru pustili na svojem mestu, — svetopisemska je! Zanaprej molimo torej tako: »Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod s teboj, blagoslovljena ti mej ženami in blagoslovljen sad tvo- jega telesa, Jezus"'5 — in dalje, kaker po navadi. Ali se vam ne zdi, dragi bravci, da bo ta naša molitvica potem ne le samo prav, temne tudi lepa - in torej lep spominik letošnjega spominskega leta Marijinega? Upamo, da nam radi priterdite, da bo res tako. In vidite, vi vsi ste poklicani, da postavite Mariji ta lepi spominik, ki bo stal, dokler se bo govorila na tem svetu naša slovensčiua. Kaker smo namreč izvedeli, pač le od strani seveda, tiamerj ijo naši za božjo in Marijino čast vneti slovenski školje to m »litev, tako popravljeno, prav letos za očitno službo božjo predpisati, želijo pa, da bi se na to ljudje prej pripravili ter bi torej polagom t sami zaceli tako moliti. In prav vi, dragi bravci naši. ste poklicani, da zdaj ko ste zadosti podučeni, pervi začnete in tudi drugim povejte, kako iu kaj. Po-primite >e torej svoje naloge z gorečnosti » in bodite prepričani, da bo vaše prizadevanje Bogu in Mariji ljubo. Berž denes, ko ste to prebrali, skušajte moliti tako, kaker je tu gori natisnjeno. Seveda pa molite ne le s pravimi besedami, temuč tudi s pravo pobožnostjo in poživljeuo ljubeznijo do Bogi in M irije Device. K temu naj ta poprava zlasti spodbudi; potem .-e b> zverših gotovo v veliko dušno korist vsem iu upati -mi mo, da bo prinesla obilo blagoslova božjega dob.\mu ljudstvu slovenskemu. Tako bodi: Vs it» v.i vskliki in ne dopovedovanji*: i/;»r:>.Vno si moramo mi-liti .bodr, ne pa .je* ali .si"; K* .mil,• - je prinesla U peresa vei.a.vn gi gospoda o. Stanislava Škratu, a prednji s;-.iika .Cvetja z v«, rtov svetega Frančiška'. Pon.u snili smo ga do črke natančno /. ito. ki-r srčno žalimo. iia seskom obistini to, kar nasvetuje. Skrajni čas je / . da s*.-otresemo Slovenci napak, ki nam kaze najimeiiitejso Miri-jino molitev, in da se pridružimo poceščevaje sv liogoni-dico ostalim Slovenom. Nokatorokr.iti smo /e opo/arjali v .Danicr rojake na jezikovno nedostatke naših molitev Hkrati z .zdravo Marijo* naj se obnove in očistijo peg tudi drugo molitve, ki nam rabijo na slnžl>i božji. Čisto bodi srce vir molitve a čista bodi tudi posod i, oblika molitve, ki piinašamo v njej Najvišjemu v dar svoja srčna čutila. Vr. IX. nedelja po Binkoštih. In je vsak dan učil v templju. (Luka 1. so si nabavili diskalceati s srebrom okovano masno knjigo in mirovni kriz z diobceni pravega križa Kristovcga. Prej že so imeli dragocen slonokoščen križ, ki ga jim je brezplačno izgolovil kipar Ivan Karol Schell; oskrbeli so mu samo tvarino slotiovo kost. Diskalceati so si omislili razne svetinje. Dajali so o posebnih slovesnostih poljtibovat vernikom od najvišje cerkvene oblasti potrjene ostanke sv. Ivana Nepomučana in sv. Ane. K o 1 i. V diskalceatski cerkvi sta se nahajala dva kor a. Na velikem koru ie izza leta 1740. visela podoba Matere božje. Tema dvema koroma. ki sta bila za duhovske molitve kaj nepripravna, se je pridružil leta 1751. še kor nad ž a grad o m, kjei je bila poprej žitniea. To o premestili v staro krojarno poleg cerkve. Na novi kor so prišle orgije / "Milimi registri. Naredil jiii je ljubljanski orgljar Mirko (hibi. Mrtvaška kapela je imela svoj kor in svoje orgije. Leta 174 L so razširili ondotni kor in orgljar Ivan Stainhotier je zastonj postavil nanj nove orgije, ki pa -o 1 »iIv zvezi z mehom gonilcem velikih cerkvenih orgelj. Leta so odprli diskalceati poseben oratorij tik zimskega žagrada. Z v o n o v i. l/prva >o morali zadovoljiti diskalceati s skromnim zvonilom. saj zvonov, ko bi jiii bili tudi imeli, niso mogli nikamor deti, ker ni bilo zvonikov. Os iznad cerkvene strehe je štrlel stolpič. V njem sta visela dva zvona. Tisti, ki s<> ga d.ti i vliti leta H>7L, je tehtal ">_'«) iunlov. Leta 17! i. je počil di>kalccatom veliki zvon. Namestu njega >o -i omislili večjega. V ta namen so prispevali z darovi deželni stanovi in drugi dobrotn.ki. Za prelivanje in za dodatek sv je nateklo računa '27 gld. 20 kr.. toda ljubljanski zvonar (j a s par Iranchi ni >p.ejel niti vinarja, nego je 27 gld. 20 ki. podaril diskaiceaiskemu samostan i. o-taiiii 100 gld. pa je dal za 353 >v. mas. Ko^o bosaci leta 1732. dozidali ob pročelju krasu! zvonika s popravljanjem pročelja vred sta st.ila lf»50 gld. 15 kr. so si kajpada prizadevali zb.djsati zvonilo. Leta 1736. je dobila njihova cerkev dva nova zvonova. Da so mogli pokrili troške zanja. vzeli so od dunajskega diskalceatskega samostana 500 gld. na po-sodo; vrli tega pa so z d »voljenjent škotijstva pobirali po Ljubljani in po deželi darove za nova zvonova. Za večji zvon so naprosjačili 325 gld. 13 kr. Meseca vinotoka rečenega leta ga je vi i 1 zvonar Anton Samas^a. Tehtal je 1280 int. Bronov ina je bila tedaj po 39 kr. funt. Zvon z blagoslov nino vred je stal 822 gld., kembelj 7 gld. 30 kr.. kovač je računi! za okovanje jarma 17 gld. Z vsemi pritiklinami vred razen odra se je naka-palo 84t> gld. 30 kr. Za manjšega novega devet-stotnega tovariša pravkar opisanemu zvonu je prišlo v dar 208 gld. 20 kr.. a stal je s kembljem in jarmom vred 585 gld. Tistega leta je prelil Satnassa za 54 gld. »"> kr. tudi manjši zvon, ki je bil počil. Sreča ni bila mila zvonovom sv. Jožefa. Veliki zvon je kmalu odpovedal službo. Dobro, da se je našel domač dobrotnik, ki je pripomogel, da se je zvonilo zopet spravilo v red. Bil je to br. Lvzebij a s. Josepho, ki je volil diskalceat-skemu samostanu, predno je storil obljubo, tretjino svoje dediščine po materi proti temu, da se počeni zvon prelije. Ker pa je soglasje zahtevalo nižji glas, torej težji zvon, nego je bil stari, sklenili so menihi, da si naroče vsaj osemnajst stotov tehtajoč zvon. Anton in Josip Satnassa sta jim vlila torej i979 Iunlov težek zvon za 1286 gld. 21 kr. Prizanesla sta menihom 30 gld. z a to, ker se je bii prejšnji zvon tako hitro ubil. Novi zvon so potegnili v zvonik trnovski čolnarji, ki so dobili za svoj trud vedro vina. Zvonovi so viseli samo v enem zvoniku. Drugi je bil mnogo let prazen. Leta 1753. so odstranili iznad strehe stolpič, ki se je bilo bati zanj, da bi se radi starosti ne zrušil. Tedaj so obesili mašnika v prazni zvonik; poprej je vabil k sv. masam iz omenjenega stolpiča. Dne i (i. velikega travna 1772 ga je nadomestil nov „Loreto" zvonec tehtajoč bi funtov prispevši iz zvonarne Jakoba Samasse. (Dalje prihodnjič.) Začetki krščanstva na Japonskem. (Dalje.) 32. Govor n a m o r i š č u. Na morisču so postavili visok slehernik za namestnika nangasaškega vladarja in za druge državne dostojanstvenike. Tisti, ki so bili obsojeni na obglavljenje, so morali stopiti v manjšo ograjo; v večji ograji pa so privezali h kolom petindvajset obsojencev. Te je čakala počasna smrt na grmadi. Blizu stebemika je stala privezana h kolu Lucija Freitas in poleg nje Spi-nola, ki je, predno so ga privezali, pokleknil in Bogu hvalo dajaje poljubil les, na katerem je imel doseči krono mučeniško. Rablji so že čakali na migljaj namestnikov. Zdajci zapoje Spinola 116 psalm »Hvalite Gospoda vsi narodi" Takoj so se mu odzvali vsi obsojenci prepevaje ž njim vred. Potem je nagovoril Spinola namestnika in njegove tovariše nagla-šaje, da je nevgasna želja obsojencev po muče-niški smrti najvidnejši dokaz, da krščanski misijonarji ne iščejo na Japonskem gospodstva in pozemeljskih reči, nego da hrepene samo po zve-ličanju duš. Dejal je tudi, da mučeniška smrt teh obsojencev prikliče na Japonsko druge vnete blago-vestnike in da namestu vsakega umorjenega misijonarja vstane stotina novih srčnih sevcev besede božje 33. Štirileten m u č e n č e k. Cesarjev namestnik je dal rabljeni znamenje. Krvavo delo se je pričelo. Med obsojenci je bila Izabela, vdova Dominika Giorgia, ki so ga 1. 1619. sežgali na grmadi, ker je jemal pod svojo streho Spi-nolo. Tedaj je Spinola krstil njegovega sina Ignacija. Izabela je zagledavši ua morišču Spinolo vesela vzkliknila. To je bil njen poslednji pozdrav. Sj inola se je ozrl in spoznavši jo vprašal: „Kje imate malega Ignacija? Kam se je del?" Štiriletni deček je klečal poleg matere na tleli. „Tu pri sebi ga imam", odgovorila je vdova in vzdignivši praznično oblečenega sinčka rekla mu: „Glej častitega duhovnika Spinolo. On te je krstil in ti odprl nebesa. Pozdravi ga in prosi blagoslova". Mali Ignacij je sklenil ročici in Spinola, ki je imel roke privezane za kol in ni mogel dvigniti desnice, je izgovoril nad njim blagoslovilne bes.de. „Jezus, Marija!" vzklikne hipoma Izabela. Trenotek pozneje ji je odletela glava izpod rabljevega meča. Takoj nato si dene njen sinček ročici navzkriž, sklone vrat, izgovori najsvetejši imeni — rabelj zamahne in Ignacijeva glavica se zakotali k materini. Tako je postal ta nedolžni deček mučenik božji. (Dalje prihodnjič). P. B. Iz sveta. Ob obletnici smrti Leona XIII. Na ognjenem vozu je odpeljal prorok Elija velikega papeža Leona. V sredo dne 20. t. m. bo prva obletnica, odkar se je vtrnila Juč na nebu", ki je več nego četrt stoletja sijala vsemu svetu, a zlasti nam Slove-nom. Kakor Elija, njegov smrtni godovnik, je Leon XIII. nesmrten. Ob prvi obletnici njegovega preminotja ne bo zapuščen njegov grob v vatikanski cerkvi. Zbirale se bodo ob njem množice rimskega ljudstva. V duhu pohitimo tudi mi tja poklonit se velikemu prijatelju Slovenov. Tja na najslavnejšo papeško gomilo nas vodi čutilo hvaležnosti; saj nas je rajnik, ki počiva v njej, tako srčno ljubil, da, nosil nas je v svojem blagem srcu. Oj kako smo se razveselili njegove divne okrožnice „Grande munus". S častjo in slavo nam je obdal naša blagovest-nika sv. Cirila in Metoda — sedaj sta očiščena vseh klevet, ki jih je v teku stoletij nanosilo na nju sovražno nam tujstvo. Sam vrhovni poglavar sv katoliške cerkve je ovil krog njunih pro>vet-Ijenih glav svetniški venec. On je odobril vse njuno delovanje - tudi slovensko službo božjo. Pod zaščito Leona XIII. je izšel slovenski misale, slovenski obrednik, in se pripravljal za natisk slovenski časoslov (brevir). Zakaj se ni obnovilo veliko, neprecenljivo delo sv. Cirila in Metoda? SI o ven i imamo svoje v Rimu izdane in potrjene obredne knjige; zakaj nam ne smejo rabiti? Veliki Leon, tega nisi ti kriv. Tvoja želja je bila. da slovenska služba božja prodere ozke kroge senjske in krške vladikovine in se razprostre po vseli pokrajinah, kjerkoli žive Širnem ta želja tvoja se zrcali iz odgovora, ki si ga blagovolil dati poslancem dalmatinskih Hrvatov ne, ti nisi kriv. Vzrok temu, da nimamo se slovenske službe božje, je Slovenom skrajno sovražna diplomacija in — mi sami. Ni se davno, kar se je nasproti intencijam papeža Leona XIII. razširjal iz >redišča slovenskega naroda ukaz, da je grešilo celo misliti o tem, da bi se kedaj vzpostavila v naših cerkvah slovenska služba božja, ka-moli govoriti ali pisati tej „naši stari pravdi44 v prilog. Naglašalo se je pozneje, da se višji o z i r i p r o t i v i j o slovenski službi božji. Pred Leonovim „Grande minula- >e raz-pršujejo v ništre vsi taki dozdevni « ziii on je obnovil in b r e z o z i r n o potrdil zlate besede Ivana VIII.: »Po pravici hvalimo slovenski jezik, ki se v njem Bogu dolžna hvala razlega, in ukazujemo, da naj se prav v tem jeziku razlagajo dela Gospoda našega Krista. Tudi zdravi veri ali nauku ni nasproti bodi si sv. mašo peti v tem slovenskem jeziku ali brati sv. evangelije ali sveta berila nov ega in starega z a k o n a, dobro p r e v e d e n a in razložena, in opravljati vse druge cerkvene moli t v e". Da se je razširilo med nami in vtrdilo češčenje sv. blagovestnikov Cirila in Metoda iu vzbudilo zanimanje za njuno najdražjo dediščino — slovensko bogoslužje, to je zasluga Leona XIII. V zgodovini vesoljnega Slovenstva mu je zato zagolovljen neizbrisen spomin. L. Ž. Skupni pastirski list so izdali češki škofje na slavo sv. Pro kopu, čegar sedem-stoletnice posvetničenja je omenjala predzadnja »Danica". V uvodu se spominjajo velikih jubilejnih slavnosti, ki se je zanje zanimalo vesoljno katoličanstvo. So pa še spomini znamenitih zgodovinskih dogodkov, kojili ne slavi ves katoliški svet, nego samo posamične pokrajine. Taka slavnost se je vršila leta 1897. na Češkem, ko so se spominjali devetstoletniec m ičeniske smrti velikega škofa sv. Vojtelia. Tedaj so se zbirali tisoči na grobu imenovanega svetnika, očiščali se v zakramentu sv. pokore, prejemali sv. obhajilo in jubilejne odpustke. Hnakega pojava verske gorečnosti -i žele škofje sedaj o slavnosti sv. Pro-kopa. Sv. oče je odprl cerkveno zakladnico in slchriicniu. ki izpolni dane pogoje, je moči okoristiti v >v. odpustki. Da bi izpodbudili vernike na vdeležbo opisujejo v svojem pastirskem listu ob kratkem življenje sv.Prokopa, povdarjaje, k a k o j e bil sveti s I a v I j e n e c t u n a zemlji z a > t o p 11 i k božji sredi vernega 1 j u d s t v a in kako je sedaj v nebesih zastopnik vernikov pri Bogu. Naposled vabijo svoje škoiljane. da bi v obilnem številu potovali na grob sv. Prokopa, tisti pa, ki ne morejo, naj bi vsaj v duhu posetili ono sveto grobišče in z molitvijo in s pokoro (»slavili jubilejne dneve. Li>t sklepajo opomi-njaje: Dragi ljubljenci! Spoznajte na grobu sv. Prokopa živo svojo vero. Zahvalite tamkaj (jo>poda Boga. da nas je na priprosnjo sv. Prokopa (»hranil v tej pravi katoliški ver;, ki jo je on učil in oznanjeval. Obljubite, da hočete tudi v bodočnosti zvesti ostati tej sv. ven Obnovite obljubo, da hočete živeti po zapovedih te vere iu da j » izr« »ote kakor najdražjo zapuščino svojim otrokom. Sklenite, da boste posnemali v čednostih 11 a šeg i s\-. p ,m »čnika. Mi pa škotje in duhovniki hočemo na grobu s\-. Prokopa. opata, st<»riti obljubo, da b «1110 stali z ve-to kakor 011 pri svoji ui jieri, s\. cerkvi. 111 pri njeni najvišji vidni glavi. -v. očetu, v Pimu. in da posvetimo, kakor on. \sC moči /vehcauju vernega ljudstva, da bi ta o pod obrambo iu na priprosnjo sv. Prokopa združeni z Bogom živeli in delovali in 111-posled tudi v (i os podu umrli. K. Odlikovana redovnica, Francoska akademija je pri p »znala pred nedavnim prvo daril » za odlični krepostna dejanja -.-stri S luit-ch nies. ki deluje «<| i 1's.Vi. \ a:r k niskiii kolonijah. Znamenite -n besede. Ki je jv izpregovord v -lav-ii«»sini -iji akademije Tlnire tii-i)ang;n. Pekel je med tirugni: .Ce tuli vladni krogi na Pran-c»-kem sovr./ijii. preganjijo in zavidajo redovnike m redovnice. ve naj a red»«vinca, da imajo akademik: večjo p-avico g »v«»riti v ime irancoskc mi-li in da t: s»,ghsaj » brez ozira ua politične in verske n iz >re taUr.t. k» t iki redovnici izrazij«« zacujeiije." Prizu.uue znanstvene akademije v Parizu, ki je 111 v ! wmi ak idemijami prva. odtehta in prikaza -U" nje vithrjvv. Njeni član; -e zovejo brezsmrtniki, ker se dopolni njihovo število takoj po smrti kakega uda. Francoz si šteje v svojo največjo čast, ako more prištet biti brezsmrtnikom. Župnik Alojzij Kummer. Zrnje. Sveta načela. (Iz spisov kardinala Man-ninga). Ne puščajte otrok na noben kraj, kjer bi naleteli tudi na najbolj oddaljeno nevarnost, da bi izgubili svojo vero. Njih vera je važnejša za živenje, nego živenje samo. Ako jiii prostovoljno izpostavljate nevarnosti, da jo izgube, boste krivi smrtnega greha. Nasledek takega dejanja poznate. Bog tako ceni čas, da ga nam daje samo dan za dnevom, uro za uro, trenotek za trenot-kom. Nikdar nam ne da trenotka tako, da bi nam zadnjega prejšnjega ne vzel. Nikoli nimamo dveh ur, ali dveh trenotkov obenem. Imeti preveč dela je za večino ljudi varnejše, nego imeti ga premalo. Tisti, ki največ govore, navadno delajo najmanj. Tisti, ki zmerom poprašujejo, zakaj to ah ono ni narejeno, >0 zadnji, ki store, kar je potrebno. Naše ljudstvo moremo delili v dve vrsti: v take, ki imajo prazne pogovore, in v take. ki resno delajo. Drugi delajo molče in delo je dovršeno. Prvi največkrat grajajo način, po katerem se vrši delo. in tudi delo samo. ko je že storjeno. S tožbami sodelujejo, sicer se pa malo vdeležujejo dela. Pravij ». da je angleškega kralja Henrika III. vprašal sveii Ludovik. francoski kralj, zakaj hodi tako pogostoma do svete maše in tako redko-kedaj do pridig. Odgovoril je: „Ker rajši naravnost govorim > svojim prijateljem, nego poslušam govoriti o njem". Zavest pnčujocnosti Jezusa Krista, Boga in človeka, v najsvetejšem z tkra-nieiitu ima tako moč, da vleče vse oči in vsa srca tja k sebi, kjer je osebno navzoči. Sveti Avguštin pravi, da je sveto pismo .Kraljevo pismo". poslano do 11Toda, kadar je kralj sam pri nas. takrat odložimo njegovo pismo in govorim » z njim. kakor prijatelji bero pismo odsotnega prijatelji, a obsujejo naravnost z njim kadar ga imajo pri sebi. (K«»n»v j»rii:<»*!iijie 1 Fiksret. '• " {»t tik ii.f '"vi? poli iu \elja ;«» |».»s!i /1 Kl» »» krnii. za ;>* »1 K ta I krone. za Oh rt ha.. 1 kron« 'I?: !r:5 - : to 7 k. »n: za Ameriko '» kr«»n. Ak«» l»: i»:i jk-u-s prizid- .Danc.r »lan j..,«»roj 4 ■ ■•• - «i«'i-iv / s.j :u-/n >»• \ }«» :<» vinarje, v lakikarni: Maksu Bru-o.i, pr-«1 »koiijo IJ.