to: S. Bernardi
OSREDNJA
KNJIŽNICA
CEUE
CENA 100 SIT	SLOVENIJA, SREPA, 23. JUNIJA 1903 ŠT. 21, LETO XXVII
RIGELNIK JIH JE	PETANOVA
POSLUŠAL	PREMAGALA
V ALPOSU	ZLATOROG
"N
NEMCI ODKRILI NA RAVNAH UGRABLJENEGA OTROKA
TAHICI RAZKURILI KOROŠCE___________
SEX IN BATINE V OBRTNIKOVI GARAŽI
RAČUNALNIKI NOTESI POS BLAGAJNE
PLAČILO NA OBROKE !
061 554-730 063 821-315 int.25 069 31-217
...BEMTI DRŽAVO, ČEŠE USTRAŠI KMETA
SONJA LOKAR
PISATELJU IVANU POTRČU -V SPOMIN!
11. junija je umrl Ivan Potrč. ČLOVEK, PISATEU in PRIJATELJ kmečkih ljudi, RESNICE in PRISTNEGA VINA! Kot takšen se nam je pridružil zasebnim vinogradnikom, ko smo ustanavljali ZVEZO PRIJATELJEV VINA SLOVENIJE, predhodnico ZVEZE DRUŠTEV VINOGRADNIKOV SLOVENIJE.
Ustanovne skupščine se, zaradi zadržanosti, ni mogel udeležiti. Napisal pa nam je pismo, ki je prevzelo slehernega prisotnega in ki naj bo TRAJEN napotek za slehernega VINOGRADNIKA in KLETARJA! Pa za kmetijskega ministra in njegovo vlado!
Namesto nekrologa in v TRAJEN SPOMIN pa si preberimo njegovo pismo, posneto po originalu!
ZVEZA DRUŠTEV VINOGRADNIKOV SLOVENIJE
Ivan Potrč, Ljubljana, Raalova 13
LJ-, 30. avg. 1973.
Ustanovni skupščini ZVEZtf PRIJATELJA VIHA SLOVEHIJE.
HaJ Vaa napišeš, aa pozdravljaš uatanovitev Zveze prijateljev vin» Slovenije. Kiaom pijanec, ali rad bi, da bi ni lahko vedno nato* čil priBTao in činto vino. Vnako vino iz vsakega našega brega iaa avoj značaj, kakor ga iaa vsakteri iznad aaa. Ohranjajmo to različnost. Tudi v Um Je bogastvo naših vin. Ha airoaašino tega našega različnega vinskega bogastva. Alkoholizea pa bi aorali začeti odpravljati a prepovedjo narejenih in dejansko strupenih vin. narejena vina so naša na^vaČJa nacionalna nesrečat Zares bi si aorali v hotenjih za socialistično odnose natakati tudi čista vina.
Zelo ai Je žal, da aea zadržan in da ne aoren priti na ustanovno skupščino. Rad boa pa vedno pomagal, ker lasa rad našo gorloe in pristnost - in.••in kor sob vedno nesrečen, ko aoran piti prnnčo nsaoato čistega doaačoga vina.
U\ia Y.m doasl usp.ll.,	Y.š It.b Potr5.
Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji
RADIO ALFA
Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure
107,8 Mhz
UČITELJSKI STAVKI OB ROB
Ne morem govoriti v imenu združene liste socialnih demokratov, kot analitična opazovalka razvoja mezdnih bojev v Sloveniji pa mislim, da vsaj približno razumem, zakaj se v dosedanjih dogajanjih v zvezi s stavko šolnikov Združena lista ni posebno silila v ospredje.
Združena lista je v vladno koalicijo vstopila trdno odločena uravnovesiti projekt sanacije in prestrukturiranja slovenskega gospodarstva in družbenih dejavnosti Z REFORMIRANO SOCIALNO
DRŽAVO. Zato je s koalicijsko pogodbo od Drnovškove vlade tudi terjala resna prizadevanja za sklenitev socialnega pakta, v katerem vlada jamči stabilnost denarja in cen, aktivno razvojno in zaposlovalno politiko, organizirani predstavniki prizadetih socialnih skupin pa pristanejo na uskladitev plač, pokojnin in socialnih prejemkov na ravni, ki preprečuje inflacijo, jamči nova delovna mesta in varuje socialno najbolj ogrožene pred tem, da bi padli pod raven soglasno dogovorjenega praga revščine.
Namesto resnih pogajanj o takem socialnem sporazumu, ki bi jih morala organizirano prevzeti celotna vlada, ne pa da jih je prevalila zgolj na ramena ministrice za delo, je vlada tudi ZD listo porinila najprej v »zamrznitev« plač in pokojnin, nato pa še v sprejem takega proračuna, v katerem ne le da niso bili všeti nikakršni popravki plač, ki se izplačujejo iz proračuna, ampak tudi tam, kjer bi morali biti denar za z zakonom zajamčene socialne pravice ljudi, zeva velika luknja...
Obakrat je bila Združena lista pred resno dilemo, ali naj še vztraja v taki vladni koaliciji in obakrat se je odločila, da preizkusi, ali se tudi vlade učijo iz lastnih napak.
Prav neurejene plače in primanjkljaj v proračunu za pokrivanje socialnih potreb ljudi bodo katerokoli vlado prej ali slej pripravili do spoznanja, da je socialni sporazum edini realistični izhod. Vse je kazalo, da je vlada to zdaj vendarle uvide-
li, potem pa se je sprožila afera Hit—Vis in političnapo-zornost se je preusmerila, zaupanje v vlado in njene usklajevalne in pogajalske sposobnosti se je resno zamajalo. Učiteljem se je »strgalo«: sredi pogajanj o podpisu novih kolektivnih pogodb in tik pred koncem šolskega leta so se odločili za najmočnejše, a žal tudi za najbolj dvorezno orožje - za stopnjevano stavko.
Res je, da je vlada začela pogajanja prepozno, res je, da je poskušala v pogajanja vstopiti z vsiljevanjem izvršenih dejstev (sprejeti proračun!), kar je moralo učiteljem zvišati pritisk. Toda tokrat je - tudi s pomočjo Združene liste, vlada zelo hitro uvidela, da gre zares, in sindikati vzgoje in izobraževanja so dobili prvo in najpomembnejšo bitko - vlada jih je sprejela kot resne pogajalske partnerje in začela oblikovati spodobern kompromis.
Stavko so sicer začeli odlično, s polno moralno upravičenostjo, saj res ni nobenega razloga, da bi imela učiteljica nižjo plačo od tajnice v poslanskem klubu npr. Stavko so tudi začeli v pravem času, saj se vlado lahko prisili k resnim pogajanjem le, če dejansko deluje grožnja, da bo nastala zoprna zmeda ob občutljivem koncu šolskega leta. Toda v nekem trenutku, ko je vlada že pokazala pripravljenost na realen kompromis in ko so se za kompromis odločili tudi sindikati drugih dejavnosti v negospodarstvu, se je zazdelo, kot da so šolniki poza-
bili, da v svojih težavah le niso tako izjemni; v mnogo hujšem položaju od njih je 125.000 brezposelnih in skoraj sto tisoč delavcev, ki čakajo na stečaj in med njimi skoraj ni šolnikov. Mnogo slabše gre velikemu številu delavcev na čakanju, tistim, ki neredno dobivajo manj od zajamčene plače, mnogim, ki za dobro delo v izvoznem gospodarstvu zaslužijo res malo...
Za hip je celo nastal vtis, da se stavkajoči ne zavedajo, da obstaja kritična meja potrpežljivosti in solidarnosti staršev, da nastaja vtis, kot da učiteljem ni kaj prida mar, da se spopad za njihove pravice lomi na otrocih in mladih ljudeh takrat, ko imajo ob koncu leta tudi svojih problemov do vratu in čez...
Problem stavkajočih ni bil predvsem v te, da je bilo poudarjanje teh dejstev v javnosti odlična voda na mlin »oblastnikov«, ampak da so bila ta dejstva, žal, še preveč resnična.
Lok razumevanja pravične stvari učiteljev so tako nevarno napeli prav sindikati, saj je kazalo, da ne bodo pravočasno zaznali trenutka, ko je treba pokazati spravljivost in doseči za vse strani sprejemljiv kompromis.
Toda na sestanku stavkovnih zaupnikov v Cankarjevem domu se je izkazalo, da se jih večina prav dobro zaveda, kaj je zdaj treba narediti in žogico so spretno poslali tja, kamor zdaj tudi sodi - v parlament.
In vloga Združene liste socialnih demokratov?
Opozorila je vlado, da ne bo podprla nikakršnega administrativnega urejanja plač in dosegla, da so se začela resna pogajanja ter da so vladni pogajalci dobili vsaj minimum maneverskega prostora ne za izsiljevanje, ampak za prava pogajanja.
Držala je pesti, da bi sindikati tako spretno vodili spopad, da se stavka ne bi moralno zlomila na upravičeni jezi zaposlenih v gospodarstvu in na starševski skrbi za usodo otrok.
Storila bo vse, da bi poslanske skupine podprle načelno doseženi sporazum med stavkajočimi in vladnimi pogajalci.
Ta navzven tako neugledna taktika je pripeljala do položaja, ko se lahko nevaren socialni konflikt srečno razplete in iz njega vse strani pridejo kot zmagovalke.
Bistvo te taktike je na videz preprosto: ne narediti NIČ, kar bi v bistvu upravičen mezdni konflikt spremenilo v neploden ideološki spopad, in narediti VSE, da bi ustvarili sistemske pogoje, ki omogočajo normalen razplet mezdnih bojev, ki si jih nobena, niti socialno-tržna ekonomija ne more prihraniti.
Je to malo? Je to veliko?
Ne enega ne drugega ni bilo lahko narediti. In če se vsa ta stvar srečno konča, si upam trditi, da je Združena lista socialnih demokratov - tokrat - storila DOVOLJ.

Božo Bork
FOTO ATELJE
I*
63000 Celje, Na Okopih 2c, ® 063/25-889

Najstarejši zasebni slovenski politično-informativni časopis
Lastnik in glavni urednik Janez Sever
Urejujejo: Franc Furland, Vasja Ocvirk, Ksenija Lekič in
LucaS
Celostna podoba: mag. Jože Domjan
Oblikovanje: mag. Mojca Cerjak
Računalniška predloga: dr. Borut Jereb
Tajnica v uredništvu: Cveta Mastnak
Naročnine in prodaja: Miki Radi
Izdaja PREŠE d.o.o., Aškerčeva 15, 63000 Celje
Trženje: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje, in agen-
clje
Tiska družbeno podjetje DELO - TISK ČASOPISOV IN REVIJ p.o.
Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, AškerčevalS, 63000 Celje, tel.: 063/ 441-606 in 441-215, faks 063/ 25-849 in 26-903 Žiro račun pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodičasopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
»
*
*
*
*
*
*
*
5
»
*
*
i
*
*
t
NOVA
DOBA
• v v
isce
AKVIZITERJE
Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju
**************¥**-*********»**■¥

MARIJA POZSANEC, PREDSTAVNICA MADŽARSKE NARODNOSTI V SLOVENSKEMPARLAMENTU:
NISEM NACIONAUSTKAI
V zadnjem času so, predvsem v Prekmurju, dvignile precej prahu glasno izražene zahteve poslanke Marije Poszanec po tistih pravicah, ki so za avtohtoni narodnostni skupnosti (madžarsko in italijansko) zapisane v ustavi. Prej bi lahko rekli, nepotreben, ozko regionalno obarvan zaplet kot problem širših razsežnosti. Pa vendar dovolj velik kazalec, da z madžarsko manjšino v Sloveniji nekaj ni v redu. Marijo Pozsanec smo povprašali, kje je njena narodnostna skupnost, ki ji poleg zastopstva v državnem parlamentu tudi predsednikuje.
»Madžarska narodnostna skupnost živi v ozkem dvojezičnem pasu ob slovensko--madžarski meji v lendavski in soboški občini v osemindvajsetih naseljih. Medtem ko je pred sedemdesetimi leti štela 35.000 ljudi, so leta 1991 pri štetju dosegli samo številko 7800, ki pomeni v obdobju 1981-1991 petnajst odstotno asimilacijo.«
Kje so glavni vzroki »utapljanja« Madžarov?
»Največji vzrok za takšno asimilacijo je gospodarska zaostalost tega področja, saj so mladi zapuščali kmetije in odhajali v mesta. Slednje je vzrok tudi za »staranje« madžarske skupnosti. Običajno je, da druga generacija mešanih zakonov že ne govori madžarskega jezika.
Negativna je bila tudi zaprtost proti Madžarski v prejšnjem režimu, tudi danes ni dovolj mejnih prehodov. Ni bilo niti večjih gospodarskih povezav med Slovenijo in Madžarsko, ki bi avtomatično negovale madžarski jezik.
Konec koncev pa je sam »zakon asimilacije«, ki velja za vse narodnostne manjšine, naredil svoje.«
Isto se dogaja tudi s Slovenci na Madžarskem...
»Isto kot Madžari na Slovenskem so ogroženi tudi Slovenci v Madžarski. Opozarjam slovensko vlado, naj stori zanje čim več, več kot prejšnji režim. Naša narodnostna skupnost živi s Slovenci na Madžarskem v prijateljstvu. Radi jim pomagamo.«
Se madžarska avtohtona skupnost počuti prikrajšana v novi državi — Republiki Sloveniji?
»Glede zakonskih predpisov ne. Je pa res, da je potrebno zakone izvajati v praksi, kar pa se mnogokrat ne dogaja.
Kar tiče madžarskega jezika na dvojezičnem območju, je bil že po starem zakonu enakopraven s slovenščino.
11. člen ustave jasno določa, da sta na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodnostna skupnost, uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. V različnih institucijah na mešanem območju, kot so zdravstveni domovi, občina ali pošta, bi moral biti poslo-valni jezik poleg slovenščine tudi madžarščina. V Uradnem listu RS št. 9 iz leta 1992 na strani 596 med drugim piše: »Zdravstveni delavec in zdravstveni sodelavec, ki opravljata svoje delo v neposrednem stiku z bolniki, morata obvladati slovenski jezik, na dvojezičnih območjih pa tudi jezik narodnosti.« Ker ni tako, živi madžarski jezik le še v družinskem okolju. Mogoče se bo stanje izboljšalo, ko bo prišlo do gospodarskega povezovanja med sosednjima državama.«
Mnogi so se obregnili ob vašem vztrajanju za doslednejšo uporabo madžarščine...
»Ne zdi se mi prav, da začnejo človeka maltretirati vsi od medijev naprej, če na glas pove del v ustavi in zakonih
zapisanega določila. Na srečo pa je razumevanje tega problema v državnem zboru zadovoljivo. Poslanci se zavedajo, da narodnostne pravice niso zato, da bi jih imeli v izložbi. Madžari podpiramo politiko Slovenije, podprli smo jo tudi ob njeni osamosvojitvi. To smo povedali tudi evropskim opazovalnim skupinam.«
Se pravi, da so vas napadli predvsem v vašem domačem okolju.
»Seveda, ožje okolje, predvsem novinarji. Potreben pa je le samo kanček strpnosti. Tudi sama živim v mešanem zakonu, zato vem, da je mogoče dobro sodelovati. Le drugačnost je potrebno upoštevati. Pustiti moramo drug drugemu njegove kulturne
specifičnosti. Ljudje, ki živijo in delajo za Slovenijo, si pri-krajševanja ne zaslužijo.«
Kako je prišlo do zapleta z vašim radijem In časopisom? Vemo, da dobiva »madžarski« radio od države 0,70 odstotka »naročnine«, medtem ko italijanski desetkrat več...
»Zaradi privatizacije Pomurskega informativnega podjetja ustanavljamo javni zavod, ki bo izdajal naš tedenski časopis Nepujsag in vodil radio Muravideki. Menimo, da sta radio in časopis velikega narodnega pomena in zato se na takšen način ne more privatizirati. Tako je menila tudi skupščina (še) samoupravne skupnosti, ki je sprejela ta sklep »osamo-
svojitve« z veliko večino. Zakonska pravica za to dejanje je absolutno utemeljena v 64. členu Ustave Republike Slovenije, ki govori o posebnih pravicah avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. »Avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti ter njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da svobodno uporabljajo svoje narodne simbole in da za ohranjanje svoje narodne identitete ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na področju javnega obveščanja in založništva,« glasi prvi stavek tega člena.«
Kako sodelu|ete z Madžarsko?
»Kot predsednica madžarske skupnosti imam stike z Uradom za Madžare izven Madžarske pri madžarski vladi. Urad nam strokovno pomaga, je pa za nas tudi tradicionalno odgovoren. Veliko pomoči dobimo pri organizi-. ranju šolstva, nedavno so nam naredili načrt za naš kulturni dom v Lendavi, vreden 18.000 forintov.«
Problemi vaše narodnost-_ ne skupnosti so skupni tudi Slovencem. Nerazvitost in od metropole oddaljenega Pomurja...
»Glede na to, da nimamo ustrezne cestne povezave, se gospodarski problemi samo povečujejo. Edina rešitev je v hitri cesti, ki je tudi v interesu Slovenije. Takrat bi lahko v polnosti izkoristili vse naravne prednosti: rodovitno zemljo, neonesnaženost okolja. Tudi kulturni potenciali Prekmurja niso zanemarljivi. Na primer v kraju Grad stoji dvorec, kakršnega ga ni v Sloveniji. Žal propada, ker ni denarja. Deli usodo drugih pomurskih gradov. Želimo si, da v Sloveniji ne bi bili Sibirija.«
Kako se vaša narodna skupnost udejanja v politiki?
»Madžarska skupnost v Lendavi deluje nestrankarsko, kar pa ne pomeni, da njeni posamezniki ne bi smeli biti člani posameznih strank. Sama nisem v nobeni stranki, niti nisem nikoli bila. Mislim, da je tako prav, saj moram predstavljati celotno narodnostno skupnost. Pri svojih odločitvah v slovenskem parlamentu glasujem za korist delavcev. Sem samostojna, »roko dvigam« samo v korist ljudi.«
Zakaj ste povabili na obisk Ota Habsburškega?
»Otta von Habsburga sem spoznala v slovenski skupščini. Predsednik Panevropske unije se je ustavil pri naši skupnosti, ko je bil na obisku v slovenski skupščini na povabilo dr. Franceta Bučarja. Mislim, da je imela do njegovega obiska pravico tudi madžarska skupnost. Ne vem, zakaj se ne bi smel pogovoriti tudi z nami — v madžarščini. Ko je bil v slovenskem parlamentu, se ni nihče obregal vanj, saj je v času desetdnevne vojne in osamosvajanja, na podlagi svoje funkcije in poznanstva, veliko naredil za našo državo. Imeti v gosteh Otta Habsburga je čast.«
Kako je z Madžari v Vojvodini?
»S predstavniki Madžarov v Vojvodini se občasno srečujemo na Madžarskem. Zaskrbljeni smo zaradi njih. Pretrgane so mnoge vezi, ki smo jih imeli. Nekoč smo, tudi jaz, študirali v Novem Sadu in seveda v Mariboru.« Vaše sporočilo... »Madžari želimo v Prekmurju ohraniti sožitje. Elementi rovarjenja tam nimajo kaj početi.«
Tekst in slika Franc Furland
PODČETRTEK DOBIL BANKO
BANKIRJI ZAPIRAJO MEJO
Minulo soboto so v Podčetrtku odprli novo agencijo Ljubljanske banke - Splošne banke Celje. Z odprtjem te nove enote so bankirji svojo ustanovo približali državljanom na vsem mejnem delu celjskega območja, saj Imajo agencije že v Rogatcu in v Bistrici ob Sotli.
Čast svečanega odprtja so odmerili pionirju razvoja Podčetrtka in tega dela Obsotelja Francu Renierju. Sta-.rosti Atomskih Toplic in Podčetrtka je bilo tako omogočeno, da je Podčetrtek od sobote in vnaprej pospremil v državo in svet s svojo banko.
Janez Kovačič, župan Podčetrtka, tega desetletja zapo-stavljanega trga, ki danes z velikimi koraki s turizmom in svojimi ljudmi sam vstopa v svet, je v nagovoru gostitelja poudaril, da Obsotelju in Kozjancem doslej ni bilo ničesar podarjenega, nova agencija pa jim ta svet pribli-
žuje do praga.
Skromne svečanosti so se poleg šmarske vlade in vodilnih delavcev Splošne banke udeležili tudi številni gospodarstveniki in poslovni prijatelji. Z odprtjem omenjene
agencije namreč Podčetrtek kot najmlajši slovenski turistični kraj z daleč znanimi Atomskimi Toplicami zaokrožuje svojo ponudbo.
Slika: Nina
POČITNICE V ANKARANU
PENSION
SV. KATERINA
JADRANSKA C. 17,
ANKARAN TELEFON 066/ 51-839
JELINČIČ VRGEL KOST ZA GLODANJE Z NAPAKO
BREŽIČANI V TUJI VOJSKI
Je še kje na svetu država, katere stalno prebivajoči občani, brez državljanstva države gostiteljice, delajo v tuji armadi. Najbrže ne. Tako si je verjetno mislil tudi Zmago Jelinčič, ki je dobil seznam ljudi, s stalnim prebivališčem v Brežicah, ki so kot aktivni častniki zaposleni v hrvaški vojski. Je pa Zmago očitno za trenutek pozabil, da tudi z žepno svetilko ne najdeš države, v katere vojski je zaposlenih toliko tujcev kot v Sloveniji. Na Odboru za obrambo Skupščine Republike Slovenije, si v primeru, ki predstavlja tipičen primer razdiranja prazne slame, niso prišli na jasno, če je to prav ali ne. Kot ponavadi.
Spisek (povsem) ne ustreza resničnosti
Zagotovo je anonimnež, ki je poslal Jelinčiču seznam, dokaj dobro seznanjen s potmi nekdanjih častnikov JLA,
predvsem pilotov na letališču v Cerkljah. Najverjetneje njihov nekdanji kolega po uniformi, vseeno ni zadel prav vseh njihovih sedanjih zadolžitev v hrvaški vojski.
Na listu, ki je bil razdeljen članom odbora, je med drugim pisalo: »Nekdanji pripadniki JLA, zdaj v OSRH (Osvobodilne sile republike Hrvaške) in se vozijo v službo v Zagreb in v ostale kraje na Hrvaškem; vozijo se s službenim avtomobilom OSRH Renault Espace bele barve, registracija ZG. Na Hrvaško potujejo dnevno, nazaj se pripeljejo med 16.30 in 17. uro. Do pred kratkim so s seboj nosili celo osebno oborožitev — zdaj je baje vse drugače, vendar pa nekateri še vedno hodijo v službo na
Hrvaško vse od konca vojne v Sloveniji z vednostjo MNZ Krško, torej je tudi g. Bavčar moral vedeti za to, verjetno pa tudi g. Janša.«
Janša je vedel od vsega začetka
Polkovnik Vinko Šebrek, ki se je znašel na spisku, ima o tem malce drugačnejše mnenje: »Nisem vedel, da sem osebni prijatelj Imre Agotiča in da se vedno pojavljam poleg Janka Bobet-ka, kakor je zapisano na seznamu. Na delo na Hrvaško potujem v civilu in neoborožen. Domov v Brežice se vozim samo ob vikendih. Sicer pa je, predenj sem začel delati v hrvaški vojski, slednja poslala	slovenskemu
obrambnemu ministrstvu spisek svojih častnikov, ki živijo stalno v Sloveniji.«
V Zagorju rojeni Vinko Šebrek, ki ima hrvaško državljanstvo (slovenskega je ob vstopu v hrvaško vojsko vrnil), je začel delati v Poveljstvu Hrvaškega vojaškega letalstva in Protiletalske obrambe po tistem, ko je dolga leta služboval na cerkelj-skem letališču v uniformi JLA, se poročil s Slovenko in zgradil hišo v Trnju v Breži-
cah. »Če ne bi vstopil v vojsko svojega naroda, ko je bil v nevarnosti, bi se me moji v Zagorju odrekli,« zagotavlja polkovnik šebrek.
Ostali hrvaški častniki s spiska: stotnik (kapetan) Josip Pintarič, stanujoč v Cankarjevi ulici, major (boj-nik) Josip Bogdan, Pajo Bo-diš, Josip Šipek, Duktaj Fruk Stjepan s čini stotnika prvega razreda in poročnik Branko Sakač, vsi stanujoči v nekdanjih vojaških blokih JLA v ulici Veljka Vlahoviča v Brežicah, vedo povedati isto. Kot hrvaški državljani so se zaposlili v »matični« vojski, medtem ko so njihove družine normalno ostale tam, kjer so bile pred razpadom JLA.
Nevarnost (za zdaj) ne prihaja iz Hrvaške
Sploh pa nekateri vidijo hudiča tam, kjer ga ni, ali pa je zelo majhen. Ne razmišljajo o tem, kakšne vezi so ostale za pol stoletja »trajajočo« SFRJ in njeno armado. Hrvaški državljani, stanujoči v Sloveniji, in zaposleni v hrvaški vojski so avtomatsko postali vohuni sosednje države. Resnično je vse mogo-
če, vendar, kdor pozna razpoloženje v vrhovih vojaške vojske, je lahko pomirjen, saj hrvaški uniformiranci za razliko od slovenskih in politikov obeh držav ne gojijo prav posebnega sovraštva do severnih sosedov. Sicer pa je v Janševih rokah od vsega začetka kompleten spisek vseh hrvaških častnikov in podčastnikov »vozačev«. Na njih (ne na HIT), pa lahko pazi njegova tajna služba (VOMO) (bo vsaj opravičila svoj obstoj).
S strani slovenskih medijev prikazana potencirana nevarnost z juga je praktično samo koristen doprinos k Janševi opciji močne Teritorialne obrambe, ki, takšna, požre veliko denarja. Pa še nekaj ne smemo pozabiti. Hrvaški častniki živeči v Sloveniji so najbrž manjši sovražniki naše države, kot Hrvati, Srbi, Muslimani, Albanci, Črnogorci in Makedonci, čeprav državljani Republike Slovenije, zaposleni v slovenski vojski. Če še velja parafrazirani pregovor: »Vojak uniformo menja, srca nikoli!«
Tekst in slika Oto Pust
Polkovnik Vinko Šebrek ob predpostavljenem generalu-bojniku Imri Agotiču
PREVALJE: UMIRITI STRASTI	w
ZAPRETI JUŽNO MEJO!
Sobotnega popoldneva je bilo na Prevaljah vroče. Najbolj v dvorani kulturnega doma, kjer se je kar precej Prevaljčanov udeležilo protestnega shoda v režiji Republikanske zveze Slovenije. Druženje s skupnim imenovalcem neljubezni do -ičev.
Na policiji so najbrže mislili drugače. Če ne, bi pred dvorano ne postopalo sedem policajev s psom. Opaziti je bilo tudi skrivnostne možakarje v parkiranem avtomobilu, ki smo jih takoj »okrivili« za tajne agente. Policaji so vzeli stvar sila resno, saj so celo nergali zaradi fotografiranja. Po novem menda mora policaj dati novinarju dovoljenje, da ga lahko ujame v objektiv.
»Sem brez službe in živim od majhne »pokojnine«. Ko pa pride bosanska kurba v Slovenijo, dobi takoj službo in stanovanje. Vsega imam zadosti,« je nekdo dejal v mikrofon, ki ga je Franc Obli-šar, tajnik RZS, prepustil do-
mačinom. Slednji so se glede na bučno ploskanje in medklice strinjali tudi z vsebino protestnega pisma glede prevaljskega dogodka, ki ga je v Štormanovi odsotnosti prebral njegov namestnik Darko Zupanc.
Prevaljčan, ki se je v mikrofon opravičeval, da je pred retoričnim nastopom kar precej popil, najbrž zaradi korajže, je bil nagrajen z aplavzom, ki se ga ne bi sramoval niti Adolf Hitler. Južnjaki so krivi za vse težave domačinov, zato jih je treba pognati tja, od koder so prišli. In novinarje, ki jih podpirajo in prav nesramno lažejo, tudi.
In na Prevaljah imajo v ne-
čem prav. Nekateri novinarji so namreč nekritično verjeli v dramatično izpoved družine Tahič, ki naj bi bila žrtev in ne povzročitelj pretepa. Družine, ki je s svojim ravnanjem, obnašanjem in izsiljevanjem posebnih odnosov matičnega naroda do nje že v Velenju poskušala uveljaviti svoja pravila obnašanja, in ta so zvečine temeljila na zastraševanju, psovkah in fizičnih poračunih.
Žal se je tudi na Prevaljah potrdila trditev, da je verjeti prvi vesti, zato so tudi poznejši napori dokazovanja, da sploh ni šlo za nacionalno nestrpnost Slovencev, temveč da so bili napadeni resda nekoliko opiti mladi ljudje, ki so se nič hudega sluteč vračali s praznovanja fantovščine ne vedoč, da v stari perzo-nali stanujejo neki Tahiči, bili zaman. In da je bila namera
mirnega shoda v prevalj- obsežni varnostni ukrepi po-skem kulturnem domu tudi licije. Kaže, da nihče več ni- S. zaman, potrjujejo neverjetni komur ne verjame.	Slika Nina
PROTESTNO PISMO REPUBLIKANSKE ZVEZE SLOVENIJE
Ravno v tem času, ko posledice spopadov med Nemci in Turki v Nemčiji pretresajo svet in ko nemška vlada na osnovi svoje zgrešene politike do tujcev razmišlja o izrednih ukrepih, neodgovorni slovenski režimski novinarji pošiljajo izkrivljene informacije v svet in še bolj burijo duhove.
Slovenska javnost kakor RZS se sprašujeta, ali enostransko prikazovanje dogodkov v Prevaljah ni ravno poizkus vladajoče strukture najti novo afero, katere namen naj bi verjetno bil uvesti izredno stanje ter tako rekoč »legalno« zatreti vso opozicijo, kakor omogočiti, da se vladna koalicija, ki je trenutno, omadeževano kompromitirana z različnimi aferami brez večjih zamenjav obdrži na oblasti, pa čeprav s silo.
V kolikor je naša bojazen odvečna, zahtevamo, da vladajoča struktura končno posluša želje kakor tudi težnje svojega naroda.
Vsled tega zahtevamo takojšnjo odstranitev z delovnih mest novinarje, ki so dvignili besedo zoper lastni narod, to so Slavko Bobov-nik, RTV Slovenija, Matjaž Kranjec, Nedeljski Dnevnik ter Miro Petek, Večer, kakor tudi uvedbo postopkov zoper odgovorne urednike omenjenih medijev.
Obenem pozivamo vlado Republike Slovenije, da naj
vodi politikoza slovenski narod, nikakor pa naj ne nadaljuje politike v dobrobit priseljencev oziroma tujcev, ki našega gostoljubja ne znajo ceniti, temveč ga izkoriščajo v škodo Slovencev, ki so že-ponižani in žive v socialni bedi. Živ in zgovoren primer poizkusa poboljšanja svojega socialnega stanja na koži Slovencev so ravno prevaljski dogodki.
Zahtevamo popolno spremembo politike in zakonodaje do tujcev, vključno z odvzemom novopridobljenih državljanstev. O tem, kdo bo kasneje dobil državljanstvo, se naj odloča po evropskih normativih, kjer imajo lokalna oblast in sosednje odločilno in izvršilno moč.
Zaradi ozemeljskih zahtevkov Hrvaške do svete slovenske zemlje kakor popustljivosti naše vlade v politiki do beguncev ZAHTEVAMO popolno zaprtje južne meje.
Koga vleče naša vlada še za nos, saj so nam že znani protesti sosednjih evropskih držav ob popustljivi politiki naše vlade doNeslovencev bivše Jugoslavije, trenutno, s slovenskim potnim listom, saj predstavljajo za Slovenijo kakor tudi omenjene evropske države stalno teroristično in kriminalno nevarnost. Posledica pa je zgubljanje vrednosti potnega lista Republike Slovenije. Je to tako propagirana pot v Evropo?
Zahtevamo, da slovenska vlada končno resno vzame ponovne pretnje hrvaškega podpredsednika Vladimirja Šekša o izgonu vsehmusli-manskih beguncev, ki verjetno ne bodo izgnani v Bosno in Srbijo, temveč k nam.
Zahtevamo, da se naša vlada končno nekaj nauči iz preteklih izgovorjenih groženj bosanskega predsednika Alije Izetbegoviča.v kolikor Evropa ne bo preprečila vojne v Bosni, bo imela opraviti s stotisoč begunci. Begunci so posledica strateških političnih napak njihovih držav, se pravi neodgovorne manipulacije z narodom, tako da Slovencem ni treba imeti moralnega mačka, v kolikor odbijemo gostoljubje masi beguncev, saj ravno ta ogroža naš eksistenčni bolj, in nočemo sodelovati pri neizčrpni sanaciji njihovih strateško-političnih napak.
Republikanska zveza se je stalno zavzemala za svoj narod, tako v preteklosti, sedanjosti in predvsem v bodočnosti. Opozarjala na nepravilnosti vlade, se pri tem materialno, politično in osebno izpostavljala, saj sledi glas svojega naroda, ki pa je dolgoročno gledano močnejši, kakor si to nekateri politiki hočejo priznati. V iskreni želji do naroda so naša osebna trpljenja nepomembna, kajti narod je tisti, ki zmaga.
DOBRNA: POTEM KO SO DELAVCI ZARADI KRIMINALA VRGLI ČEZ PRAG DIREKTORJA, GA JE DRŽAVA NA DRŽAVNE STROŠKE POSLALA V ŠPANIJO NA IZPOPOLNJEVANJE
IZ BOLNIŠKE ZA SVETNIKA
Novi spori okrog preoblikovanja Zdravilišča na Dobrni med celjsko občino in delavci so potisnila v ozadje spor med kolektivom In Stanetom Bizjakom, donedavnim direktorjem. Disciplinska komisija In delavci nekdanjemu direktorju očitajo malverzacije v zvezi s sumljivimi uvozi mimo carine in medijskorazvpitlmi »Celjskimi večeri«, ki jih je organiziral Jože Volfand. Kdo bo delavcem vrnil 200 tisoč mark?
Nov spor z občino
V burnih dneh po osamosvojitvi Slovenije je nekomu zapelo v oko tudi Zdravilišče na Dobrni. Gre za edini, doma in v svetu uveljavljeni turistični center celjske občine, ki je bogato polnil občinsko malho. Na občini in blizu nje so se spomnili, da so po njihovem videnju stvari tako rekoč oni lastniki zdravilišča, delavci pa so živeli v prepričanju, da je zdaj končno napočil čas, da tudi okrog lastninjena povejo svoje.
Prav v času »preoblikovanja« in izteka socialističnega načina gospodarjenja se je iztekal večkratni mandat direktorju Stanetu Bizjaku. Kot
kaj sto delavcev zdravilišča pripravljeno odpustiti napake direktorja, če bi se ta ele-gantnoposlovil in z dokazi o nedolžnosti ovrgel sumničenja v zvezi s sumljivimi uvozi blaga mimo carin, na račun katerih je nekaj deset gostov iz Nemčije v treh letih zastonj bivalo na Dobrni, izkupiček v višini sto tisoč mark pa bi naj plačal kolektiv.
V ta okvir sodi tudi nerazčiščeno, po mnenju delavcev nezakonito poslovanje med Fit Medio in Jožetom Volfan-dom, organizatorjem »Celjskih večerov«, ko jih je ta iz Celja preselil na Dobrno In honorarje (vse dokumentacije jim do dandanašnji še ni
Župan zastavi svojo moč
Po nezaupnici direktorju Stanetu Bizjaku, ki kot rečeno ni hotel ali mogel doumeti, da je njegovega paševanja konec, saj so delavci namesto njega ustoličili vršilko dolžnosti, je Bizjak jadrno ucvrl na občino po pomoč. Po vsej verjetnosti ježupana Antona Rojca prepričal, da gre na Dobrni za »državni udar« in rop »družbenega« torej občinskega premoženja, ki se gahočejo polastiti delavci, saj po nekih izračunih želijo uveljaviti svoj lastninski delež v višini štirih in pol milijona mark. Gospod župan, sicer po poklicu pravnik, je takojukrepal in vključil sodišče združenega dela, ki je nemudoma poseglo vmes in zahtevalo, da naj vse ostane v prvotnem stanju.
Stane Bizjak si je poiskal pravno zaščito in skušal dokazati,da njegovi kritiki niso ravnali po črki zakona, kajti
_	1	w	•	• maBHBlgj pipi' »IlillllHM—IP1
Vanja Strniša, v. d. direktorica Zdravilišča Dobrna, In novi direktor podjetja Dare Urbanc
je zdaj že moč jasno videti, uspelo odkriti) izplačeval iztek njegovega ponovljene-direktorju niti na kraj pameti v obliki potnih stroškov (za ga mandata naj bi se iztekel ni padlo, da bi svoj stolček katere ni družbenih dajatev z dnem, ko je... zapustil, dasiravno zaposleni in prejemniki po zakonu niso
niso bili navdušeni nad nje- pod udarom davščin).	In takoj zbolel. Po naši po-
govimi sposobnostmi. To	zitivni zakonodaji pa bi bilo
tembolj, ker je gospod Bizjak o vsem tem in še o drugih najbolj nečloveško, če direk-videl prihodnost obstoja te- rečeh so ogorčeni delavci torja vržeš čez prag, ko je ga renomiranega Zdravilišča hrabro seznanili organe pre- - bolan. In to toliko in tako v - izgubi. Delavci bi naj gona, ki pa do danes niso bolan, da ne more več v po-spet, po eni inačici za 20 od- reagirali. Čeodštejemo Čari- djetje, da bi vsaj za silo pove-stotkov plač zategnili pa- no in SDK, ki sta plačilo mal- zoval niti tako velike in po-sove.	verzacije in kazni naprtila membne inštitucije, kot je
Najprej je kazalo, da je ne- - kolektivu.	Zdravilišče Dobrna.
Z zbora delavcev Zdravilišča, kjer so sprejeli sklep, da se bodo na referendumu odločali o prihodnjem preoblikovanju podjetja
Spor z novo občinsko vlado
Dogodki na Dobrni v teh burnih zadnjih treh in še nekaj mesecih pa kažejo, da so »nesposobni« delavci brez nenadomestljivega direktorja kar dobro sami polovili konce. Če je namreč verjeti-podatkom, ki ti jih na Dobrni pomolijo pod nos, ne samo, da zaposleni niso spet in še za 20 odstotkov zategnili pasu, temveč so ob višjih plačah razdelili še regres in za slabe časedali na stran okrog deset milijonov tolarjev.
Medtem ko so iskali novega človeka, ki bi naj sedel za krmilo zdravilišča, rekli smo, da so na Bizjakovo mesto po njegovem trdnem in županovem prepričanju »nezakonito« posadili pravnico Vanjo Strniša, je izbil nov spor med občino in Zdraviliščem. Tokrat za to, ker se je novi izvršni svet celjske občine verjetno v strahu pred morebitnimi očitki o nezakonitem lastninjenju nenadoma ogrel za doslej od njih zavračano obliko preoblikovanja in vztraja, da bi Zdravilišče ne bilo delniška družba z mešano lastnino, temveč najprej zavod in šele na to delniška družba.
Pooblaščeni predstavniki izvršnega sveta zagovarjajo stališče,da se občina ne more kar tako odpovedati približno petnajst milijonov mark vrednega kapitala in pristati, da si delavci prilastijo štiri in pol milijona mark,
po njihovih izračunihvreden delež iz naslova minulega dela in samoodpovedovanja pri osebnih dohodkih.
Če se seveda odpovemo vprašanju, kdo je kdaj in koliko vlagal vzdravilišče na Dobrni, in skupaj z delavci na Dobrni ohranimo trezno glavo, ne moremo mimo njihovega predloga, da naj poslanci celjske skupščine ne odrečejo zaupanja kolektivu, ki predlaga na osnovi pozitivne zakonodaje preoblikovanje v delniško družbo v družbeni lasti s točno odmerjenimi deleži, o čemer še sploh ni tekla beseda.
Novi izvršni svet celjske občine isti skupščini predlaga že omenjeni predlog o preoblikovanju v Zavod. Ne gre dvomiti v poštene namere omenjenega izvršnega sveta, vendar ne gre tudi zanemariti dejstva, da po preoblikovanju v zavod delavci zdravilišča izgubijo pravico do soudeležbe pri preoblikovanju zavoda v morebitno delniško družbo ali kakršnokoli podjetje.ln kar tudi ne gre zanemariti, po novi zakonodaji morajo preoblikovanje urediti v nekaj mesecih, v nasprotnem preidecelotno premoženje pod okrilje državnega sklada, skratka - države.
Ko so na Dobrni ugotovili, kam pes taco moli, so se prejšnji teden sestali vsi delavci in enoglasno odločili za razpis referenduma ter pooblastili vodstvene delavce,
da z njihovo pobudo in predlogi seznanijo vse. poslance in poslanske skupine.ln kje je gospod direktor Stane Bizjak, ki mu je bil tako pri srcu njegov kolektiv in Zdravilišče Dobrna?
Med hudo in nenadno obolelostjo se ga je spomnil nekdo, ki pozna njegovo vrednost in sposobnost ter ga predlagal za »STRO-KOOVNO IZPOPOLNJEVANJE V ŠPANIJI«. Čeprav bi po mnenju zdravnika bil gospod Stane Bizjak bolan še do ponedeljka, se jeodstav-Ijeni direktor bolezni odpovedal že v petek, da bi v ponedeljek že oddrvel ZA TRI TEDNE v Španijo, kot mu je to država odmerila in - plačala.
Gospod Stane Bizjak je namreč že vse od bolezni plačan iz državne blagajne, saj je bilo med boleznijo že ugotovljeno, daje nenadomestljiv kader in zato ustoličen za pomožnega svetnika svetniku pri tajniku za turizem pri gospodarskem ministrstvu ...
Delavci na Dobrni pa zdaj gruntajo, komu naj pošljejo račun za okrog 200 tisoč mark, kolikor je bilo doslej ugotovljenih čudnih poslov njihovega direktorja, zdaj že svetnika, ker so račun poslali policiji, sodišču, SDK in drugim tovrstnim inštitucijam, pa ga vse vračajo nazaj na Dobrno.
Janez Sever Slike: LucaS
DIREKTOR TOŽI IN IZGUBLJA, ZLATOROG PLAČUJE - VELIKA ZMAGA SKROMNE IN DESETLETJA VZTRAJNE EKONOMISTKE - KJE SO VELIKI BORCI ZA PRAVICE V ZLATOROGU ODPUŠČENIH DELAVCEV?
MESARIC REŠUJE
Odkar je v mariborskem Zlatorogu prevzel krmilo Andrej varjati!) za rezultate poslova-Mesarlč, je podjetje morala zapustiti stotnija strokovnja- nja, za organizacijo in tudi za kov in skoraj sedemkrat toliko delavcev. V zdajšnjem Hen- zakonitost dela podjetja.« kel Zlatorogu je varnih le okrog 180 tistih, ki jih je pripeljal direktor. Medtem ko se je večina Zlatorogovcev z usodo
sprijaznila, je krivica Danijelo Petan, nekdanjo vodilno Kaznovana, ker se je ekonomistko, prelevila iz skromne in marljive delavke zavzemala za v užaljeno in nepopustljivo borko. V treh letih, odkar je zakonitost poslovanja najprej doživela suspenz in bila nato invalidsko upokojena, je Petanova uspela na sodiščih dokazati ugotovljene Ko je podpisovala odprto nepravilnosti, nihče v Mariboru pa si, kot kaže, ne upa pismo, v katerem je dokazo-upreti prsta v direktorja in ga obtožiti za kršitve pozitivne va|a popolno brezpravje zakonodaje.	v Zlatorogu, je bila Petanova
meri zavzemala za zakonitost poslovanja«, saj je celo družbeno pravobranilstvo samoupravljanja ugotovilo, da se v Zlatorogu posluje nezakonito.
Nič čudnega, da se je novi direktor Andrej Mesarič že junija 1990 želel znebiti nevarne Daniele Petan. V suspenzu jo je obravnavala disciplinska komisija Zlatoroga, po izteku postopka pa jo je
Razumi, če moreš!
Od nekoč 1390 bo kmalu v podjetju le še 630 delavcev. Samo lani avgusta so odpustili 132 ljudi, ki so jim dokupili leta, plačali odpravnino, in jih poslali na zavod, kjer so prejemali tudi po 40 ali 50 tisočakov. Seveda je šlo za strokoven kader, Mesarič je odpustil tudi šefinjo računovodstva in skoraj ves razvoj.
Tudi zlato je pokvarljivo
Pred leti je slovensko in vso tedanjo jugoslovansko javnost presenetila vest, da se je do temeljev zamajal eden najbolj bleščečih paradnih konj Maribora in Slovenije - Zlatorog. Maribor je ravnal, kot je ravnal, direktor Andrej Mesarič je namesto klica na odgovornost dobil široke pravice - rešitelja.
Osuplost in komentarje v časopisih je zamenjala serija tragedij drugih mariborskih podjetij. Zlatorog se je novinarjem in javnosti »približal« le še z odprodajo Henklu in s posameznimi vestmi o »reševanju« ali s klici na pomoč stotnij delavcev, ki so začeli drseti na zavod za zaposlovanje, v predčasne upokojitve ali v druga podjetja.
Prvi »najpomembnejši rez« v Zlatorogu je bila odstavitev vseh doslej vodstvenih delavcev. Med dvema ducatoma strokovnjakov se je znašla tudi diplomirana ekonomistka Danijela Petan, ki ji je bilo z najvišjega vrha, delavskega sveta, naloženo, da mora pripraviti analizo vzrokov za nastale razmere. Petanova se je z vso resnostjo lotila dela; zbirala podatke, jih utemeljevala in izluščila vzroke. In doživela suspenz.
Po več kot četrt stoletja poštenega dela — brca
Si lahko zamislite, kako se je šestindvajset let v Zlatorogu na organizacijskih in strokovnih delih zaoposlena diplomirana ekonomistka Daniela Petan počutila, ko je novembra leta 1990 prebrala odločbo, s katero jo je novoustanovljeno podjetje Hen-kel Zlatorog vrglo na cesto? Udarec je bil strašen, posebej, ker je ni nihče podprl. Nobeden od delavcev si ni upal odpreti ust, niti sindikat pod vodstvom Darka Vrabla-,saj so vsi vedeli, da jim bo takoj postreženo z delovno knjižico.
Danijela Petan si je zapečatila usodo v Henkel Zlatorogu z odprtim pismom, ki ga je strokovnemu kolegiju Zlatoroga napisala 25. maja 1990. V njem je med drugim zapisala:	»Čestitam vam
- uspelo vam je prepričati naše »vrle« samoupravljalce v DS in Komisiji za delovna razmerja, da vas imajo le za poslušalce, da ima glavni direktor vse kompetence (saj je celo »nad statutom«!) - in da vam oni - samoupravljal-ci lahko samo kimajo in potrjujejo vaše strokovne predloge! Pozabili pa ste jim povedati, da odgovarjate vi (oz. bi po Zakonu o podjetjih in po našem statutu morali odgo-
na delovnem mestu začasnega vodje projekta nagrajevanja - stranski tir, potem ko jo je, šefinjo organizacije, oktobra 1989 prestavila posebna, tako imenovana »Pur-kartova komisija«, ki je raziskovala zakonitost poslovanja. Slednja jo je, absurdno, okrivila za nastalo stanje v podjetju, ker »se je v veliki
vrglo na cesto novo, v tem času ustanovljeno podjetje Henkel Zlatorog, katerega direktor je ostal Mesarič. Za Henkel Zlatorog se je predsednik komisije Milan Horvat v primeru metanja na cesto Daniele Petan izgovarjal na pravno nasledstvo Zlatoroga, kar pa na sodišču ni zdržalo.
Čudna pota Andreja Mesariča so evidetna tudi v primeru »sporazumnega odpusta« finančnega direktorja Nikole Furundžiča in Gerharda Blažiča, o čemer je časopisje končno poročalo. Slednjemu so na primer dokupili leta, plačali odpravnino, pustili službeni avtomobil in ga pri-
iat/ili no 70\snHii

vanje, kjer je prejemal visoka nadomestila. Ob tem ga je Mesarič zopet honorarno zaposlil v Henkel Zlatorogu.
2500 mark za - krivico
S podporo Plohlovih sindikatov je šla Daniela Petan, ki je z dvema študirajočima hčerama ostala praktično na cesti, v sodniško pravdo proti Zlatorogu in Henkel Zlatorogu. Zanjo je bila ugodna že odločba prvostopenjskega mariborskega sodišča združenega dela, ki je Mesariče-vo in komisijsko odločbo označilo za nezakonito in ju razveljavilo. Sodišče je ugotovilo, da je Petanova upravičena tudi do vseh pravic iz dela in po delu. Toda direktor je tožil dalje. Po treh letih je Sodišče združenega dela Republike Slovenije ovrglo pritožbe in razsodilo, da so mariborski sodniki povsem pravično razsodili.
To pa je le velika moralna zmaga Daniele Petan, ki ji ni nikoli potrebno gledati v tla, ko sreča Andreja Mesariča ali katerega od Zlatorogovcev. Materialna znaša preračunana - 2500 nemških mark!
»V začetku sem bila potrta, ker se nihče izmed nekaj sto delavcev Zlatoroga ni uprl žalostni usodi. Kot zdaj slišim, jih je v podjetju ostala komaj slaba polovica starih in večina tistih, ki jih je pripeljal Mesarič. Tudi sindikat se ni postavil na noge. Ko je v časopisu prebral, kaj se mi je zgodilo, me je domov poklical Uroš Rupreht iz Marlesa in mi ponudil delo, vendar sem bila takrat, priznam, živčno preveč razvrvana,« se spominja Daniela Petan.
Tekst in slika Oto Pust
DENACIONALIZACIJA V MARIBORU
ZOPET HUITERJEV RLOK
Čeprav se najbolj eminenten blok v središču Maribora, ki stoji pred enako mogočno zgradbo mestne skupščine, že več desetletij imenuje Gradišče, mu tako stanovalci kakor drugi Mariborčani še vedno pravijo kar Hutterjev blok. Neposredno pred drugo svetovno vojno je namreč za tiste čase izredno moderen blok v središču mesta z več kot 200 komfortnimi stanovanji zgradil za svoje delavce tedanji mariborski tovarnar Hutter, lastnik tekstilne tovarne v Melju. Kakor kaže, pa bo skladno z določi-lizakona o denacionalizaciji Gradišče kmalu ponovno zares postaloHutterjev blok.
O malokateri mariborski mestni znamenitosti obstaja toliko različnih zgodb in legend, kakor jih je življenje v zadnjih desetletjih spletlo ravno o Hutterjevem bloku. Razlog tiči verjetno v značaju podjetnika Hutterja, ki je bil, kakor vedo še danes po-
vedati mnogi starejši Mariborčani, osebno zelo skromen, čeprav je bil eden najmočnejših mariborskih indu-strijalcev. Ker je znal tako umno voditi tekstilno tovarno in gospodariti, so imeli delavci v njegovih tovarnah praviloma najboljše vedno plače, poleg tega pa je podjetje delavcem pomagalo reševati tudi stanovanjska in druga socialna vprašanja. Še danes mnogi starejši Mariborčani pravijo, da so bili delavci v Hutterjevi tovarni gospodje - dokaz za to je tudi gosposki blok, ki ga je Hutter pred vojno zgradil za delavce v najstrožjem središču mesta na najlepši lokaciji pod zvi-nogradi prekrito Piramido. Če investitorja ne bi bila prehitela vojna, bi bila fasada sedaj sivobetonskega bloka obložena celo z marmornatimi ploščicami, ki so bile ob bloku žepripravljene za oblaganje.
Po osvoboditvi je v bloku
nekaj časa živela tudi Hutter-jeva družina, vendar so jim potem, ko je blok postal državna lastnina, dodelili stanovanje drugje.
Kmalu po vojni so, tako pravi legenda, v katero verjame veliko Mariborčanov, izginile marmornate ploščice za fasado bloka. Ploščice za ta delavski blok so bojda odpeljali v glavno mesto Slovenije in z njimi obložili eno od pomembnih zgradb v središču Ljubljane.
Namesto nameščencev in delavcev v Hutterjevi tekstilni tovarni pa so se v prvih povojnih letih začeli v Hutterjev blok vseljevati različni mariborski veljaki in pomembneži, saj ima blok zares idealno lokacijo, pa tudi stanovanjski komfort je višji kakor v starih mestnih zgradbah ali čisto novih blokih.Nekaj povojnih desetletij, še zlasti, dokler se pri nas ni takorazmahnila gradnja individualnih hiš, je bilo stanovati v Hutterjevem
bloku tudi vprašanje prestiža. Zato se je, razumljivo, o tem bloku v Mariboru vedno veliko in na različne načine govorilo.
Po sprejemu zakona o denacionalizaciji je sin podjetnika HuttraJosip Rudolf Hutter skupaj s sestro vložil zahtevek za denacionalizacijo tega bloka, družinske vile v Marčičev! ulici in Mariborske tekstilne tovarne. Kakor vse kaže, bostra Hutterjeva otroka blok Gradišče dobila nazaj v naravi.
Josip Rudolf Hutter je potem, ko so ga v letih pogromov kot tovarnarjevega sina izključili iz gimnazije, skrivno odšel študirat v tujino. Starša pa sta ostala v Mariboru, od koder sta se v petdesetih letih preselila v Innsbruck. Tam bo soprogapo-djetnika Huttra kmalu slavila 94. rojstni dan. Mladi Hutter je v tujini uspel in postal ugleden podjetnik in gospodarstvenik na Nizozemskem
- ukvarjal pa se je seveda s tekstilom, čemur sledijo tudi nekateri njegovi otroci.
O svojih načrtih je Josip Rudolf Hutter javnost že seznanil preko intervjujev v tukajšnjem tisku. Povedal je, da bo upošteval želje stanovalcev - blok je pripravljen prodati samo stanovalcem, če se bo večina tako odločila. Sicer pa proučuje tudi možnost, da bi ves blok kupila kakšna od slovenskih institucij in nato stanovalcem prodala stanovanja po stanovanjskem zakonu.
Sicer pa Hutterjevi, kakor je povedal Josip Rudolf Hutter, nisonikoli niti pomislili, da jim bodo vrnili odvzeto premoženje, zato so bili prijetno presenečeni. Denacionalizacije Hutter ne gleda, kakor je dejal, s svojega osebnega stališča, pač pa v njejvidi nujno sestavino za rekonstrukcijo celotnega slovenskega gospodarstva. Očitno Hutterjevi še vedno
razmišljajo o usodi slovenskega gospodarstva, saj je, kot je povedal Josip Rudolf Hutter, njihov oče ves denar investiral v deželo, kjer je delal in denar zaslužil in ga ni nikoli nalagal v tujini - to je bilo »moralno zelo lepo, pokazalo pa se je, da finančno ni najbolje«.
Ko bo eminenten blok v središču Maribora ponovno postal Hutterjevblok, se bodo v Mariboru tudi na simbolni ravni začeli »novi časi« - časi po denacionalizaciji in po privatizaciji. Mnogi ljudje, delavci in »manjši lastniki« bodo zagotovo z zanimanjem spremljali, kaj in kako ter v čigavo korist bodo s svojo na novo pridobljeno lastnino gospodarili nasledniki podjetnika Huttra - in po tem bodo tudi ocenjevali »nove čase« in našo skupno perspektivo.
T.K.
DRŽAVA NA ZATOŽNI KLOPI
H. RIGELNIK V ALPOSU
Ob napovedanem obisku predsednika slovenskega državnega zbora Hermana Rigelnika so se šentjurski oblastniki in gospodarstveniki temeljito pripravili, da so mu kar najbolj natančno in temeljito prikazali pereče ekonomske probleme in vsakdanje težave, ki jih ovirajo v doseganju boljših gospodarskih rezultatov in so na razpršenem, demografsko ogroženem območju Kozjanskega še posebej izraziti in specifični. Pripravili so tudi kopico splošnih in praktičnih vprašanj, na katera pa gospod Rigelnik, ki je imel seveda tesno odmerjen čas in je hitel dalje, ni zmogel odgovoriti. Tudi če bi vedel učinkovito odgovore nanje.
NE GRE LE ZA BABJI LOŽIČ (17)
ČESA "SLEPEC” NI MOGEL VIDETI IN "GLUHONEMI” NE SLIŠATI V BUDIMPEŠTI
Ne glede na to, da je ured-niško-tiskarska površnost v 16. nadaljevanju izpustila konkretno vprašanje: 5. Zapisal si: »Na sestanek pa je takrat (meseca junija 1944, ko si bil v Budimpešti v spremstvu Ludvika Pogana, op. Š. K.) prišel le ing. Rado Rakuša. Ing. Rado Rakuša še živi, naj Ti potrdi,« ta moja zahteva po potrditvi za javnost s Tvoje strani še ob-staj a)
To tembolj, ker je Tvoj zapis v Tvojih spominih, navedenih v t. 7. in 16. nadaljevanjih »Babjega ložiča...«, da do »ustanovitve odbora OF v Budimpešti (ni prišlo), stiki pa so bili prekinjeni, dokler jih ni ponovno vzpostavil Dane Šumenjak-Miran (narodni heroj! op.p.) v drugi polovici julija po zvezo, ki sem mu jo posredoval,« v zadnjih petih besedah Tvojega stavka groba neresnica! Zakaj? Pojasnjujem:
Te zveze v drugi polovici julija nisem posredoval niti jaz, še manj pa Ti - Bojan! To je med drugim razvidno tudi iz mojih poročil na Poverjeništvo OBKOM in IOOF za vzhod, tov. Štefka in Štab IV. operativne cone (OOOF za Prekmurje, št. Por-V/1 in Por-V/2, na položaju 1.XI. in 4. XI. 1944, Muzej NOB, F 656/VI).
Tvoja, zgoraj navedena trditev, da bi prekinjene stike z Budimpešto »ponovno vzpostavil Dane Šumenjak--Miran v drugi polovici julija po zvezi, ki sem mu jo posredoval«, je navadna izmišljotina, kajti:
1.	Joško Brumen iz Murske Sobote je med drugim izpovedal: »Nekako čez dva ali tri dni (po aretacijah 9. aprila 1944, t. j. 12. aprila 1944, op.p.) se je Bojan vrnil, strašno izdelan in utrujen, bil je onstran Mure in je le s težavo ušel... Zadržali smo ga v hiši in negovali skoraj en teden (19. april, op.p.), nakar je odšel... Točno na teden dni (26. aprila, op.p.) se je spet vrnil... Naredili smo v hiši varno zavetje in skrivališče in tako je čakal 104 dni (ugotovi datum!, op.p.)... Okrog srede AVGUSTA 1944 smo po Ivanu Ifku dobili ponovno zvezo z novo skupino. Tej skupini je bil vodja Jože Kramar - Jus, iskali so Bojana, Ifko je slutil, da nam je znano, kje je Bojan...
2.	Neresnična je Bojanova trditev, da je v drugi polovici julija 1944 Danetu Šumenja-ku-Miranu posredoval zvezo za Budimpešto, ker je a) Bojan v tem času bil pri Brumnu; b) Miran dobil napotek, naj v Budimpešti poišče ing. Andreča in dr. Erne
Potrčeve. Napotek pa mu ni koristil, ker ni vedel točnega naslova niti javke, zato se je vrnil v Prekmurje. Novo zvezo in bivanje na Madžarskem (v vili Rusenovih na Blatnem jezeru in v Budimpešti) so mu omogočili soboški znanci (Ljubomir Deškovič, Olga in Laci Rušanov - Kolja) še
preden je Bojan dobil zvezo z Jušom in Miranom. To pa je bilo vsekakor šele po 20. avgustu 1944, to je po dnevu ustanovitve OOOF za Prekmurje, kjer je bil Bojan navzoč in prvič zapustil bunker pri Brumnu!
Prihodnjič dalje!
Štefan Kuhar
»fp:	-mm
'•-Vr-šr.*	^ * r
jr'';
‘VUA ft-A p- u ^
U V« U*-	* ' J.
£	. t*	(p*-

■ I
'p-f*	^	^
i	rvW;—	••

Člani budimpeštanske skupine 1943. Od leve proti desni v zadnji vrsti Franc Šebjanič, Rudi Čačinovič, dipl. ing. Karel Andrejč, Mica Štucin, Franc Pentek. Spredaj: študent iz Hrvaške, Stefan Barbarič, Anica Gregorc, Kolman Žibrik, Donka Sočič, Štefan Mesarič, Džuro in Ljubica, študenta iz Srbije.
Foto ing. Franc R.ikola

) m
na
■'i'-' -UlA,
*r.
•>,v *: *.t\ *• ••£..' '
■ /v.
? i
i
:
■ -r
i	...
Fakmisile pisma o reševanju žene Miška Kranjca in njegovega brata Naceta.
POLETNA AKCIJA: JE MILAN ZIMŠEK Z LJUBNEGA OB SAVINJI NAJTEŽJI ŠTUDENT UNIVERZE V LJUBLJANI?
ŠKATLICA MILD 57 DNEVNO
Ko se je na »komisijskem vaganju« v prodajalni celjske Agrotehnike kazalec številčnice dvestokilogramske tehtnice zaustavil na črti, ki označuje 146 kilogramov, je bil Milan Zimšek kar malce skeptičen do natančnosti naprave, na kateri je stal. Stoštlrlinosemdeset centimetrov visokemu študentu Filozofske fakultete v Ljubljani je torej bolehanje v zadnjem mesecu kar precej skresalo »normalno« 155 kilogramsko težo. Skrb pred pretiranim hujšanjem pa je bila vseeno odveč, saj mu je tehtnica namerila natanko dvakrat več kot slabe štiri centimetre nižjemu pišočemu.
zen kadar je poplava, bolj plitka kot globoka reka, tako da je po njej lažje hoditi kot plavati. Tako je prihodnji
sem še samski, brez stalne sopotnice. Kakšne da so mi všeč? Vse je odvisno od dekletovega karakterja. Če že
Ljubenec, ki ne pije alkohola
Kljub »slabemu« rezultatu se je Milan ob kozarčku koka kole kar kmalu potolažil. Najbrž bi bil še bolj nasmejan, če bi vlil vase kaj konkretnega. Pa ne, Milan ne obrajta alkohola, niti piva ne. Čeprav bi mu slednje najbrže popra-
vilo krvno in «tehtniško« sliko, se raje drži ore, koka--kole in džusa. Pa ravno po tem prioritetnem razporedu, da ne bo pomote!
Skoraj ne moremo verjeti! Kot da Milan Zimšek ne bi bil doma na Ljubnem ob Savinji, ki ima samo v »strogem« centru enajst oštarij. Slednje, pa roko na srce, niso
prazne niti takrat, ko je ključ že v vratih, z notranje strani seveda. Sicer se tudi Milan rad zadržuje v teh čudovitih hramih vernikov boga Baku-sa, posebej pri Erni in v Li-manu. Brhke točajke so pač magnet!
Težak tudi po znanju
Milan se spominja, seveda po maminem pripovedovanju, da je bil že 23. aprila 1967, ko je prvič zadihal s svojimi pljuči v celjski porodnišnici, večji in seveda težji od svojih jokajočih kolegov. Primat v teži je zadržal tudi kot osnovnošolec na Ljubnem ob Savinji, čeprav se mu zdi, da ga je prijatelj Tinko za kratek čas celo prehitel. Ko pa je s pet kilogrami
manj kot stotko in odličnim uspehom zaključil osemletko, je bil dokazano izven konkurence. Izvenserijski je bil tudi na Srednji tehnični šoli v Celju, saj se je od nje, kemijski tehnik, poslovil z odliko in standardnimi sto-tremi kilogrami.
Z geografijo in zgodovino na Filozofski fakulteti v slovenski metropoli je začel v letu 1986. Sola kot vsaka šola, mu ni delala preglavic. Pa je prišla čez tri leta bolezen, ki ga je za par mesecev zadržala v bolnišnici. Ko je zapuščal slednjo^ je s sabo odnesel dodatnih petintrideset kilogramov in spoznanje, da bo na faksu šlo zaradi prekinitve študija malce počasneje. Pa nič zato, danes ima Milan pred sabo še nekaj izpitov in zagovor diplomske naloge, pa se bo lahko podpisal s prof.
Kokoši z belim perjem so debelejše
»Jem samo trikrat na dan, toda takrat do sitega. Najbolj mi tekne goveja juha in istovrstno meso. V slast mi gre tudi kokošje, posebej tisto od putk z belim perjem, ki so po pravilu debelejše od rjavih. Slednjo pospravim celo, bele pa je dovolj le polovico,« pove Milan, ker nas je zanimalo, kako postati debel, pardon, močan.
V slepi veri živi tisti, ki misli, da je Milan zaradi za nekatere pretirane teže nesrečen. Prav dobro se počuti in ne želi shujšati za nič na svetu. Nekoč je rad plaval, samo hrbtno pravi, bi tudi danes, pa se je tisti nesrečni bazen v ljubenskem Vrbju že stokrat podrl. Savinja pa je, ra-
profesor za zdaj obesil aktivni šport na klin. To pa ne pomeni, da ni vztrajni televizijski športni, predvsem nogometni, zapriseženec.
Poročni prstan ni ovira
»Tisti, ki kadijo, da bi shujšali, ravnajo nespametno,« pravi Milan in podkrepi: »Vsak dan požgem najmanj škatlico Mild 57, pa zaradi tega nimam niti manjšega apetita niti kašljam.« Da ne bo kdo rekel, da Milan nič ne dela! Je zelo iskan, predvsem od ljubenskih srednješolk, in-štuktor za matematiko. »Razen za naravoslovne srednje šole,« nas popravi Milan, ki si želi čimveč ponudb, saj pride ob štipendiji prav vsak tolar.
Kaj pa dekleta? »Trenutno
pride sila, se odločim za takšno malce močnejše postave. Sicer pa mi je enkrat všeč takšna, drugič drugačna. Ker nisem vezan, pa mi je tako lahko všeč vsaka, tudi če nosi poročni prstan,« zagotovi vrli Ljubenec.
Naj kdo samo reče, da Milan Zimšek ni težak in velik gospod. Težko, da je kdo od slovenskih študentov težji, vsaj po kilaži, da o znanju niti ne govorimo. Če ga je kaj junaka, študenta, študentke, ki meni drugače, naj se oglasi v uredništvu Nove dobe. Tehtnica dve nadstropji nižje je rezervirana. In stran v najboljšem časopisu za slabe čase tudi.
Tekst in slika Anci Solan
PRVA ZLATA MEDALJA 12-LETNE MARINE BAKIČ, ČLANICE KK ADRIA V ANKARANU
ZVEZDA ANKARANSKEGA KAJAKA
AN je rojena nova zvezda slovenskega kajaka na mirnih vodah, bo pokazala športna prihodnost dvanajstletne učenke osnovne šole Aleš Bebler-Primož v Ankaranu. Deklica je namreč od lanskega marca do letošnjega maja na raznih regatah osvojila kar deset zlatih medalj. Njen največji dosedanji uspeh in tudi največji uspeh njenega kluba je zlata kolajna, s katero se je Marina okrasila na močno zasedeni mednarodni regati na Rabu, kjer je prišla v konkurenci mlajših mladink v razredu K-1 prva na cilj. Na tem tekmovanju je s svojo sovoznico Vesno Pogelšek v isti konkurenci v razredu K-2 osvojila še zlato na razdalji tristo metrov.
Najprej nekaj besed o Marinini poti do zlata. S športom se je začela ukvarjati lani. V kajak klub v Ankaranu jo je pripeljala mati, ki je želela, da bi se njena hči v prostem času ukvarjala s kakšno koristno dejavnostjo. Marina je s pomočjo trenerja Vlada Jakomina v kratkem postala ena najboljših vestalk v svoji kategoriji oziroma razredu. Prvikrat je nastopila v Trstu, kjer je veliko željo po zmagi potopila le nekaj metrov pred ciljem. Potem pa so prišle medalje. Veslala je sama ali v družbi svojih klubskih kolegic v Zagrebu, Savoni, Linzu, Kopru... Njena velika vztrajnost in dobro trenerjevo strokovno vodenje sta bila kronana letos 30. maja na Rabu. V močni konkurenci slovenskih, madžarskih in hrvaških tekmovalk si je priveslala prvo zlato in prvo naj-
višje odličje svojemu klubu.
»Bila sem presenečena,« pravi Marina. »Rada imam veslanje in ta zmaga mi ogromno pomeni. Vsekakor je to tudi uspeh mojega trenerja Jakomina, ki mi je v največjo oporo. Poleg staršev, ki mi ves čas stojita ob strani, me razumejo tudi v šoli in mi opravičujejo izostanke zaradi tekmovanj. Ko sem z Raba prinesla dve medalji, so mi vsi čestitali in uspeha so bili veseli tudi moji sošolci.«
V prostem času, tega seveda nima prav veliko, je Marina deklica kot vse druge njene starosti. Rada posluša glasbo, zbira znamke, pozimi plete puloverje zase, igra na majhnih orglah. Rada je v družbi s sošolci in klubskimi prijateljicami Danielo, Barbaro in Sandro.
»Moja največja želja je, da
bi imela lasten čoln. Na Rabu sem zmagala z izposojenim, pravzaprav klubskim, vendar je namenjen moji kolegici Sandri, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo. Ob tej priložnosti se ji iskreno zahvaljujem, saj sem z novim čolnom lažje veslala in zmagala,« pravi Marina.
Marininih uspehov brez nesebične pomoči staršev seveda ne bi bilo. Mama Slavica in oče Ivica skrbita za športno opremo in kot tudi vsi drugi starši mladih veslačev zagotavljata denar za vsak odhod na tekmovanje. Plačata prevoz, hrano in bivanje v hotelih. Mati Slavica skrbno spremlja dekličine treninge, poleg tega pa je v klubu tudi bolničarka.
»Za zdaj nekako zmoreva stroške za hčero, želiva pa zanjo najti kakšnega sponzorja, ki bi ji omogočil nabavo čolna. Tako rada bi imela svoj čoln, to je tema domala vsakodnevnih domačih pogovorov. Sponzor bi morebiti prevzel tudi stroške udeležbe na regatah, saj smo mi izčrpali že skoraj vse zaloge,« pravi Slavica.
Oče Ivica, ki je razen na Rabu spremljal vse Marinine regate, dodaja: »Vsaka regata nas dosti stane. Lahko pa
rečem, da Marinini uspehi niso naključni. Na regati v Zagrebu sem govoril z znanim madžarskim trenerjem Laci-ko Kovačem, pri katerem sta na primer trenirala tudi Ljubek in Janjič, in ta je takoj opazil Marinin talent. Napovedal ji je lepo športno prihodnost, če bo seveda pridno vadila in upoštevala trenerjeve nasvete.
Glede na svojo starost ima Marina idealno telesno težo za ta šport. Naredili bomo
vse, da bo lahko postala vrhunska športnica in če bomo morebiti le uspeli najti kakšnega velikodušnega sponzorja, bo njena pot k vrhu še bistveno lažja.«
Upajmo, da se bo res našel kakšen pokrovitelj, ki bo pomagal nadarjeni Marini Brkič in da bo tudi javnost po tem prvem zapisu v časopisju začela bolj zanimati za obetavno mladenko, ki ne skriva svojih športnih ambicij.
»Zelo sem ponosna, kadar zmagam, kot da mi zrasejo krila za nove zmage, že razmišljam o novih in novih medaljah. A hkrati mislim na nov čoln, vesla, mirno modro morje, reko ali jezero in na tistih šest kilometrov, ki jih preveslam za trening prav vsak dan.«
Tekst in foto Zoran Vlajič
ARHEOLOŠKO ODKRITJE EVROPSKIH RAZSEŽNOSTI V NOVEM MESTU
KNEGINJA, BILO TE JE ŠKODA!
Novomeški arheologi so pod strokovnim vodstvom Boruta Križa pri zavarovalnem izkopavanju Ilirskih gomil iz starejše železne dobe na Marofu odkrili grob neznane ilirske ženske, ki so jo poimenovali Kneginja. Da je bila oseba, pokopana kakšnih šeststo let pred našim štetjem, od katere je ostal zaradi kislih tal en samcat zobek, ženska, dokazujejo ostanki nakita iz jantarja in barvastega stekla. Je pa bila v vsakem primeru tudi premožna, oziroma na visoki družbeni lestvici, saj so ji ob pokopu okrasili glavo z zlatim trakom, od katerega so danes ostali samo trije lističi ogromne arheološke vrednosti. Celotna najdba pomeni eno največjih novodobnih odkritij v Evropi.
zemljo so jih dajali od sredi- skih njivah se je dogajalo, ko ne proti obrobju. Nekateri so se je plast zemlje že toliko legli k počitku v lesenih kr- stanjšala, da so na dan začeli stah, drugim pa so z deskami metati »pokopane« predme-obili notranjost groba. Ka- te (kosti so zaradi kislosti tal korkoli že, svoje mrtve so popolnoma uničene), kmeč-spoštovali in temu primerno ki plugi pri oranju. Slednje je tudi okrasili.	_tudi spremenilo površino
Se je pa dogajalo, da so se zshiljišča v tolikšni meri, da našli nepridipravi, ki so gro- lahk° ,e izkušeno arheologo-bove tekom stoletij, pa tudi v° oko odkr|le ogroženo go-tisočletij, oskrunili. Posebej mil°
Kaj skrivajo kapiteljske njive?
Odgovora na vprašanje, ki se poraja ob kratki vožnji iz Dolenjskega muzeja na Marof, oziroma KSpiteljske njive, ki nosijo ime po svojih nekdanjih in po denacionalizaciji tudi prihodnjih lastnikov - trenutno so v najemu - najbrž povsem določno ne ve niti naš prijazni gostitelj Borut Križ, diplomirani arheolog, ki vodi izkopavanja. Zagotovo pa je na Marofu poleg ilirskega pokopališča pod zemljo tudi njihovo naselje z obzidjem, ki se ga bodo arheologi lotili, ko končajo delo na gomilah. Zanje sicer pomeni izkopavanje gomil lažje delo, saj z znanjem, ki so se ga nalezli v šoli, dokaj točno vedo, kje naj kopljejo, da bodo kaj našli. Odkopavanje naselja pa je čista neznanka, vendar zato večji izziv.
Na mestu izkopavanja ne najdemo nikogar, saj smo si za ogled izbrali ravno soboto. Sicer je na Kapiteljskih njivah zelo živo. Deset delavcev, angažiranih preko javnih del, odkopava vrhnji sloj
zemlje, peterica restavratorjev pa odpira grobove. Slednje je dokaj zahtevno opravilo, ki zahteva veliko strokovnega znanja. Laik bi težko sploh kaj našel, če bi se mu posrečilo odkriti, grob, pa bi ostanke najverjetneje poškodoval. Tovrstno delo, ki se strokovno poimenuje zavarovalno izkopavanje za razliko od sistematičnega in šolskega, ki jih pozna arheološka znanost, bo na Kapiteljskih njivah ob podpori ministrstva za kulturo in novomeške občine trajalo še najmanj petnajst let.
Iliri so imeli radi okrogle
Smo na »delovišču« pete gomile iz časa starejše železne dobe. Vzorno izkopani grobovi, ki so postavljeni v strogih koncentričnih krogih, pričajo o takratnem načinu pokopa. Kot skoraj vsi narodi, spomnimo se samo Egipčanov, so tudi Iliri želeli »ležati« na čimbolj vidnem mestu. V ta namen so navozili kup zemlje - od tega ime gomila- in vanj začeli pokopavati svoje pokojne. Pod
so bili na udaru pokojniki iz središča gomile, ki so bili najpremožnejši. Na Kapitelj-
Kneginja je umrla mlada!
Izkopani del gomile števila pet čaka na to, da ga ponovno zasujejo in da prevzame svojo drugotno funkcijo - njive. Grob, v katerem je ležala Knjeginja, ni ravno v središču kroga, ni pa niti dosti stran. Ko so tisti ponedeljek pele lopate na njenem zadnjem domu, so arheologi kar obstrmeli. Pa ne samo zaradi delčkov zlate orna-mentirane diademe, temveč tudi ob pogledu na drobne, iz jantarja izoblikovane rožice, ki predstavljajo nov element prazgodovinske arheologije, kar jih skupaj z orna-mentiranimi »gumbi« uvršča med najdbe številka ena. Kneginja je imela nekoč na vratu tudi ogrlico iz jantarjevih, precej velikih kroglic in lahko bi rekli verižic iz brušenega barvastega stekla.
Po več kot dveh tisočletjih in pol je prav svečan občutek, ki te obide, ko pod bud-
Borut Križ
nim očesom Boruta Križa previdno otipavaš delčke zlate diademe, težkaš jantarjevo ogrlico in se »igraš« s finimi cvetovi iz iste snovi. Nič čudnega, v stiku si z ljudmi iz sive preteklosti.
Kar težko je verjeti, da je droban zob, ki ti sameva v dlani, edino, kar je ostalo od Kneginje. Bo pa delček človeka, kateremu ni mogla do živega niti kisla dolenjska zemlja, v neprecenljivo pomoč antropologom, ki bodo določali starost pokojnice.
Naslednje leto bo minilo sto let, odkar je po naročilu prirodoslovnega muzeja na Dunaju takrat znani »starinokop« Jernej Pečnik prvi zasadil z znanstvenimi nameni lopato na Kapiteljskih njivah. Vse, kar je našel, je odpotovalo na Dunaj. Na Marofu so nato do osemdesetih let, ko je arheolog Tone Knez začel z zavarovalnim izkopavanjem 20.000 kvadratnih metrov zemljišča, kopali in orali samo kmetje. Kapiteljske njive so že doslej dale veliko količino starinskih predmetov, ki čakajo na restavracijo v Dolenjskem muzeju.
Kneginja, karkoli že bodo (eg nežnih rok krasile tudi vi-slednji povedali, ne dovoli- tek pas in izredno dolge no-mo, da so te zagrebli staro, ge, so vsi jokali. Imeli so te iztrošeno, jezikavo ženšče. iskreno radi. Bilo te je škoda, Ko so ti na ljubko glavico na- neizmerna škoda... devali zlato diademo, in ko so tvoji kodrasti lasje zakri- Franc Furland vali jantarjevo ogrlico sredi bujnih prsi, fine verižice iz Slike LucaS barvastega stekla pa so ti po- In Dolenjski muzej
NOVfiDOBA
ffv,	____
ZAKAJ NEKATERE KNJIGE OSTAJAJO V ANONIMNOSTI
USODA POMURSKEGA KMETA
Kako to, da je na svetu vse več piscev in vse več knjig
-	vse manj pa modrosti in bistroumnosti. Ali ljudje ne berejo, ali pišejo nezanimivi? Resnica je nekje vmes. Knjige pišejo takšni in takšni. Tisti, ki imajo kaj povedati, ki so se dokopali do nekih novih resnic, ki bi uravnale svet. Tako nastajajo biseri modrosti. Pišejo pa tudi oni, ki vedo manj od bralcev, katerim namenjajo svoje vrstice, ki torej nimajo kaj povedati in kvarijo svet. Tako nastajajo literarne smeti.
Nekateri ljudje, verjetno večina, sploh ne bere. To ni najhuje.Hujše od tega je
-	a to počne večji del majhnega števila bralcev - brati književne smeti. Le majhno število ljudi bereprodorne in modre knjige. Zato je tako, kot je.
Kaj napraviti, da bi ljudje brali pomembne, knjige? Med tistimi,ki žele nekaj brati, je dosti takšnih, ki bi radi brali nekaj pomembnega. Kako naj vedo, kaj je to »nekaj«, ko nobeni knjigi na »čelu« ne piše, kakšna je. Zato je neki sodobni Platon v iskanju posrečene zasnove ureditve sodobnih družbenih skupnosti (držav) sklenil: Obstajali bodo ljudje, profesionalci, visokoizobraženi, revni bralci s posebnim darom ocenjevanja umetniške-
ga dela, resnicoljubni in humani, ki bodo preko časopisov in drugih sredstev množičnega komuniciranja, vse seznanjali o vsebini in (ne) vrednosti vsake natisnjene knjige.
Lepo, ni kaj! Ta poklic
-	književni kritik - dejansko obstoja. Oni tudi zares ocenjujejo nove knjige. Mnogo ljudi se na osnovinjihovih ocen odloča za branje. (Na tej stopnji razvoja in vpliva medijev lahko rečemo, da je izšla samo tista knjiga, ki so jo zabeležili v medijih, knjiga, ki je niso javno ocenili
-	ne obstaja.) Torej, knjige tiskajo, ljudje vendarle nekaj berejo, prodornosti in modrosti pa je vse manj. Kaj to pomeni? Le eno: z literarno kritiko je nekaj narobe.
Ob branju knjige »Zaposlovanje in deagregacija pomurskega prebivalstva« avtorice Etelke Korpič-Horvat (Pomurska založba Murska Sobota, 1992) razmišljam o funkciji umetnostne kritike. Čeprav spremljam vse časopisne rubrike, v katerih objavljajo novice o novih knjigah, sem za to izvedel šele šest mesecev po izidu, naključno med brskanjem v knjigarni. A vendar gre za edinstveno knjigo v Sloveniji.
Glede na teme, ki jih obdeluje (Razvoj odnosov v kmetijstvu Pomurja pred letom
SLOVENJ GRADEC
MEDNARODNA
ŠOLA
SAMOSPEVA
Pred devetimi desetletji je na Dunaju umrl skladatelj Hugo Wolf po rodu iz Slovenj Gradca, mojster samospevov, ki je skomponiral več kot tristo takšnih skladb popolne zlitosti glasbe s pesniško predlogo, z globokim vživetjem v besedilo v vseh psiholoških odtenkih. V njegov spomin so v Slovenj Gradcu sklenili pripraviti mednarodno šolo samospeva in v začetku tega meseca so v njegovi rojstni hiši, kjer danes domuje Glasbena šola, že pripravili prvi mednarodni seminar.
Rojstno hišo Huga Wolfa nameravajo Slovenjgradčani spremeniti v muzej, kjer bo ostala koncertna dvorana, glasbeno šolo pa bodo preselili drugam. Vsako leto si bodo prizadevali pritegniti najvidnejše poznavalce samospeva, nedavno ustanovljeno društvo Huga Wolfa pa bo imelo na skrbi še več drugih prireditev, denimo, tekmovanje v izvajanju samospevov in mednarodni simpozij o življenju in delu Huga Wolfa.
1945 in po njem; Sezonska dela in izseljevanje pomurskega prebivalstva do leta 1945; Zaposlovanjepomur-skih delavcev v tujini in doma ter njihov vpliv na dea-gregacijo pomurskega prebivalstva po letu 1945; Medsebojna soodvisnost zaposlitve ter tipov in velikost kmetij), bi lahko rekli, da je to knjiga regionalnega značaja in izrazito strokovna. Tudi avtorica skromno pravi, da je knjiga zanimiva predvsem za agrarne in pravne strokovnjake, morebiti prihodnje raziskovalce te problematike.
Osebno sem prepričan, da ne obstajajo velike in male, globalne in regionalne teme same po sebi, niso ne jamstvo univerzalnostiniti ne določajo delnosti besedila. Univerzalnost nekega besedila je prvenstveno odvisna od načina obdelave oziroma ustvarjalnega dometa avtorjeve imaginacije.
Dr. Korpič-Horvat je gradivo obdelala s takšno suverenostjo in senzibiliteto, tako poglobljeno, da je ta knjiga dragocen material tako za sociologe kot etnologe, zgodovinarje, fenomenologe ..., hkrati pa dovolj zanimiva za široko publiko (še posebej, seveda, za kmete). Najbolj natančno pa bi jo morali predelati politiki, od katerih sta odvisna odnos do kmetijstva in njegovo mesto v sodobni državi.
Knjiga prepričljivo prikazuje tako večplastnost kot prepletanjekmetijstva in ostalih gospodarskih zvrsti. Opozarja na nerazumevanje tega prepletanja pri tistih, ki so odrejali in šedanes usmerjajo gospodarske tokove. In ne poznajo strategi-
je prihodnjega razvoja. Strastno in prepričljivo razgrinja avtorica vse pretekle grehe napačnega obravnavanja kmetijstva in daje dragocene smernice za popravljanje napak in krivic.
Za kmete so posebno dragocene sugestije, kako pove-, čati zaposlenost, kako bolje izkoristiti obstoječe vire, navaja usmeritve v višjo stopnjo obdelave kmetijskih proizvodov (na primer, siri namesto mleka, vino v embalaži namesto grozdja itd.), uvajanje novih vrst in kultur (bio-prehrana, cvetličarstvo), boljšo strokovno usposobljenost.
Knjiga opozarja na zgodovinske krivice, ki so jih napravili temu delu prebivalstva in ki so na žalost še vedno prisotne. Surovo in težavno življenje kmetov, način življenja in prehrane, vsakodnevno garanje na velikih posestvih ravnodušnih bogatašev, boleče slovo in želja po vrnitvi, okrutna življenjska usoda viničarjev - vse to je pisateljica opisala s toliko strasti in občutljivosti, da se knjiga bere kot najboljša literatura. In v tej razsežnosti je knjiga zanimiva tudi za »navadne« bralce.
Nadvse dragocena knjiga avtorice Korpič-Horvat ni ceneno atraktivna; avtorica očitno nima »svojih« kritikov (zdi se, da jih niti ne želi), zato publikaciji niso posvetili nobene pozornosti. Če samo pomislim, kakšna bi bila priporočila za neke »smeti zvezdnega prahu« neke »slavne« manekenke, se mi poraja zaključek, da je najtežja naloga - kritika kritike.
Anej Sam
METROPOLITAN MUSEUM V NEW VORKU: NOV FOTOGRAFSKI ODDELEK
STOLETJE NOVE UMETNOSTI
Z izborom 250 posnetkov iz najpomembnejše svetovne fotografske zbirke Gilman Paper Company Collection, ki hrani več kot pet tisoč primerkov, so v Metropolitanskem muzeju v New Vorku slovesno odprli nov fotografski oddelek in s tem zaznamovali prvo stoletje nove umetnosti. Mnoge od razstavljenih fotografij so prvikrat na ogled javnosti.
Čeprav najstarejše fotografije ne prikazujejo kakšnih posebej spektakularnih objektov, je v njih neka posebna napetost, ki jo je na novejših fotografijah le redko zaslediti. Novo stoletje na prvo mesto postavlja dinamiko, za dvajseto stoletje pa je značilno tudi dejstvo, da se fotografija vse bolj povezuje z likovno umetnostjo, o čemer pričajo na primer značilni posnetki Bragaglie in Mana Raya, na drugi strani pa je opaziti, da so se ameriški avtorji od vsega začetka navdu-
ševali nad reportažno fotografijo.
Aliče Liddell, za katero je Levvis Caroll napisal Aliča v čudežni deželi, na Carollovi fotografiji iz leta 1857
BOHUMIL KUBIŠTA
VELIKA
VRNITEV
Avtoportret Bohumila Kublšte, lesorez, 1918
V primeru češkega slikarja Bohumila Kubište se je znova potrdilo reklo, da nihče ni prerok v lastni deželi. Umetnik, ki so mu domaoporekali vsako veljavo in so ga v Evropi kot člana znane skupine Die Bruecke precej bolj cenili, se sedaj na veliki razstavi v praški Narodni galeriji v domovini predstavlja v vsem svojem sijaju. Zasluga za to pripada umetnostni zgodovinarki Mahuleni Nešlerovi, ki je leta 1984 doktorirala iz njegovega slikarstva.
Naglavni greh tega siromašnega kmeta brez očeta je bila revščinapovezana s ponosom. Ko je profesorju opisne geometrije dokazal napako, so ga izključili iz Akademije, zamerili pa so mu tudi, kosi je drznil neko kritiško veličino poučevati, kako naj piše o pariški umetnosti. Pravi javni škandal pa je uprizoril, ko je znamenitega francoskega kiparja Antoina Bourdella na otvoritvi njegove praške razstave leta 1909 čisto resno povprašal, kolikšen izmeček napravi med klesanjem kipa iz kamnite gmote.
Brez zaposlitve in živeč od miloščine se je umetniškim krogom najbolj zameril, ker je namesto samomora kot izhod iz stiske izbral vojaško suknjo. Konec prve svetovne vojne je kot topniškinadporočnik dočakal na dopustu v Pragi, pred odhodom na novo delovno mesto na Slovaškem pa je dobil špansko mrzlico in umrl. Star je bil vsega 34 let.
BALET NA MEJI
PREŽIVETJA
Živemu muzeju baletne umetnosti, peterburškemu Baletu Kirov, se pišejo težki časi. Tako v carskih kot komunističnih časih so imeli v gledališču toliko denarja, kot so ga potrebovali, sedanja državna oblast pa mu odmerja le pičle novce za plače. Zato je umetniški vodja Oleg Vinogradov sklenil bistveno povečati število gostovanj in ansambel je pravzaprav osem mesecev izven matične hiše. V Baletu Kirov je dvesto plesalcev, od tega štirideset solistov in deset vrhunskih umetnikov, zatorej lahko vselej ohranja del repertoarja doma, druge pa pošlje na gostovanje.
Vinogradov je ponosen, ker je na tak način zaslužil dovolj denarja za »najlepšo in najdražjo« postavitev Ane Karenine. Dogovarja se o stalnih pogodbah, denimo, osemletnem angažmanu na Japonskem, in išče sponzorje.
Pogosta gostovanja pa so lahko tudi dvorezen meč. Nekdaj so bili nadvse zanimivi prav zato, ker jih je bilo mogoče le redkokje in redkokdaj videti, v kolikor pa se bodo pričeli ukvarjati s sodobnejšimi plesnimi izrazi, kot napoveduje umetniški vodja, je vprašanje, če bodo uspeli dosegati zahodna merila.
DUBROVNIK
OBNOVA
ONOFRIJEVEGA
VODNJAKA
Kot je znano, je bilo v vojni na Hrvaškem poškodovano' tudi samo starodavno mestno središče Dubrovnika in tamkaj znamenita Onofrijeva fontana. Lani so sicer obstreljeno kupolo deloma sanirali, vendar je treba spomenik v celoti obnoviti. V teh dneh so v organizaciji Društva prijateljev dubrovniške kulturne dediščine pričeli z deli, ki bodo veljala nekaj manj kot sedem tisoč DEM. Sijajni fontani iz 15. stoletja, iz katere so nekdanji prebivalci mesta zajemali vodo, ki je v prostem padcu tekla po trinajst kilometrov dolgem vodovodu z izvirom v vasi Šumet, tako želijo vrniti prvotno podobo.
45. BENEŠKI BIENALE: NAGRADE PRIZNANIM UMETNIKOM
POGLED NAZAJ
Pred nekaj dnevi so tudi za trume obiskovalcev, ki vsaki dve leti preplavijo osrednje In vzporedna beneška razstavišča in prizorišča na prostem, odprli vrata 45. beneškega bienala, ene osrednjih evropskih likovnih prireditev, ki Ima za razliko od ostalih kontinuiranih likovnih manifestacij, kjer selektorje menjavajo, že neskončno dolgo enega samega vodilnega moža - Achilla Bonlta Olivo, ki je tokrat dve leti pred stoletnico bienala napravil pravzaprav nekakšno jubilejno razstava s pogledom nazaj, o čemer govore tudi razdeljene nagrade.
Glavna razstava letošnjega bienala nosi naslov Glavne točke umetnosti, s katero je Oliva želel pokazati na internacionalizacijo umetnosti, na njeno prepletenost tako v materialih kot v izrazih, to pa ilustrirajo znani avtorji in ponujajo nekak presek zgodovine sodobne umetnosti. Enakemu namenu služi tudi razstava v italijanskem paviljonu pod naslovom »Papirnati zidovi«, prerez 500 fotografij, ki so jih posneli od začetka stoletja do danes. V koncept sodi še »Pot na vzhod«, kjer je ob tendencah Daljnega vzhoda moč slediti
tudi njihovim vplivom na sedanjo umetnost in v to se vklaplja umetnost Joko Ono.
Oliva je pozval nacionalne selektorje, naj v skladu z dejanskim prepletanjem sodobne umetnosti odprejo svoja vrata in predstavijo tudi tvornost drugih avtorjev. Najboljši v tem smislu je nemški paviljon, v katerega so namestili dela Hansa Hac-keja in gosta Naum June Pa-ika iz Južne Koreje, mojstra i pravzaprav očeta video umetnosti, ki pa živi in dela v Združenih državah Amerike in v Nemčiji. Med poznavalci prevladuje mnenje, da so na-
cionalne selekcije tista prava privlačnost bienala, žal pa Slovenija nima svojega paviljona, pač pa je slovenski delež razstavljen v neki cerkvi v bližini San Marca.
Vselej svež in provokativen »Aperto« je letos izgubil na teži in vrednosti, nejasen je po preohlapni sporočilnosti in izbrani temi nasilja, socialne problematike, nasprotij in temnih plati sodobnega sveta, pa tudi nekdaj izredno stroga kvalitativna merila so izginila. »Aperto«, ki ga je pred desetimi leti kot prostor soočanja najbolj avantgardnega v umetnosti, postaja obrobni del bienala.
Na otvoritvi so razglasili dobitnike nagrad. Prejeli so jih praviloma priznani, slavni, uveljavljeni umetniki. Zlatega leva za slikarstvo sta prejela Richard Hamilton in Antonio Tapies (ne za klasično slikarstvo, pač pa za in-
stalacije), zlatega leva za skulpturo Robert VVilson (ki je napravil ambient), nagrajen je nemški paviljon s Hansom Hackejem in Namom Ju-nom Paikom, nagrado za mladega umetnika, ki ne sme biti starejši od 35 lef, v znesku 25 milijonov lir je dobil Matthew Barney.
Štiri častne nagrade so vročili Loisi Bourgeois, lliji Kabakovu, Josephu Koshutu in Jeanu Pierru Raynaudu. Nagrada kritike je pripadla Davidu Sylvestru, sponzor bienala Swatch pa se je odločil za Vukinorija Vanaga, umetnika Aperta, ki je razstavil zastave sveta, sestavljene iz pobarvanih zrnc v zaprtem pleksi sistemu, po katerem se sprehajajo uničujoči velikanski termiti, ki razjedajo razdeljeno nacionalno podobo sveta.
K. L.
DRAGOTINE KAPITELJSKE CERKVE V NOVEM MESTU
BOGASTVO IN IMENITNOST
ZAŠČITA
SIKSTINSKE
KAPELE
Uprava Vatikanskih muzejev si na vse načine prizadeva, da bi, kolikor je mogoče zaščitila Michelangelovo slikarsko dediščino v Sikstinski kapeli. Vsako uro vanjo vbrizgavajo sedemnajst tisoč kubičnih metrov čistega klimatiziranega zraka, s katerim zavarujejo freske pred izdihavanjem, znojem in mikrobi, ki jih vsakodnevno prinaša vojska preko sedemsto obiskovalcev.
Izjemno zapleten sistem prezračevanja in filtriranja, vreden 800.000 dolarjev, je papežu ponudila ameriška firma United Technologies Carier in cerkveni mogočnež se ji je na posebni avdienci za to toplo zahvalil.
Vgrajene naprave bodo pravzaprav »očistile« vsakega obiskovalca. 10.000 kubičnih metrov zraka v kapeli se bo v celoti zamenjalo dvakrat v eni uri, temperatura, ki je prej nihala med 16 in 34 stopinj Celzija, je odslej trajno naravnana na 25 stopinj.
Uvedli so tudi stalen nadzor nad stanjem fresk Zadnje sodbe na stropu. Na stotine detektorjev preko trideset kilometrov kabelskih povezav neprestano sporoča podatke osrednjemu računalniškemu sistemu.
Aprila je minilo pol tisočletja delovanja kolegialnega kapitlja v Novem mestu. Njegovo delovanje je povezano z duhovnim, kulturnim, gospodarskim In političnim življenjem širše Dolenjske. Dolenjski muzej se je vključil v obe-ležltev te častitljive obletnice s pripravo razstave, na kateri bodo prvič pokazali umetnine, ki jih hrani kapiteljska cerkev.
Uglednosti in sposobnosti novomeških proštov lahko pripišemo večstoletni obstoj te cerkvene ustanove. Galerija kapiteljskih proštov je na razstavi	predstavljena
z umetnostnozgodovinskega gledišča, hkrati pa bodo portretiranci tudi zgodovinsko ovrednoteni. Izbrani arhivski dokumenti osvetljujejo delovanje posameznih proštov in skupaj s portreti vodijo časovno nit razstave.
Oprema sleherne cerkve govori o njenem bogastvu in imenitnosti. K lepoti in slovesnosti bogoslužnih obredov prispevajo med drugim tudi liturgično posodje in bogoslužna oblačila. Sakralno posodje glede na nastanek sledi kronološkemu teku razstave, bogoslužna oblačila pa so razstavljena po barvnih skupinah, saj simbolika liturgičnih barv narekuje nošnjo
GORENJSKI
SKLADATELJI
Moški zbor iz Podnarta, naslednik prvotnega mladinskega mešanega zbora, sklepa svojo osemindvajseto sezono. Sporede letnih koncertov je običajno obarval tematsko in jih posvečal posameznim skladateljem, izvirni ljudski pesmi, soldaški vsebini.
Letos je bila na vrsti Gorenjska s svojimi skladatelji. En koncert seveda ne omogoča obsežnejšega pregleda, zato bo kdo v sporedu pogrešal to ali ono ime, po drugi strani pa izvedel, da so bili med ustvarjalci še nekateri, ki so iz različnih razlogov bolj ali manj nepoznani.
Jakoba Aljaža iz Zavrha pod Šmarnom Goro poznamo vsi po Triglavu, pesmi Soči in Občutki pa bosta za marsikoga prvič zazveneli. Alojzija Mava iz Grobelj imajo radi ljubitelji nabožnih pesmi, njegov posvetni opus pa je neznanka. Škofjeločan dr. Anton Dolinar je glasbeno
ime, za katero vedo le redki poznavalci. Še en glasbeni doktor je v tej vrsti. France Kimovec Iz Glinja - Cerklje z izobraženim skladateljskim peresom. Božidar Gašperšič iz Krope je svoje skladateljsko hotenje utegnil le nakazat, saj mu je vojna usoda vzela življenje v devetnajstem letu. Janko Pribošič, sicer doma iz Krškega, bo v sporedu zastopan z eno od mladostnih priredb, druščino mu bodo delali Matej Hubad iz Skaručne, Kamničan Samo Vremšak, Ciril Pregelj iz Olševka in Janko Ravnik iz Bohinjske Bistrice, še dve zanimivi imeni prinaša spored. Blaž Potočnik iz Struže-va je deloval v prvi polovici devetnajstega stoletja. Več njegovih pesmi je ponarodelo, Radovljičan Pavle šivic je pri osemdesetih letih eden naših najbolj pomembnih glasbenih piscev in mislecev.
Koncert je bil v soboto, 19. rožnika, 1993 ob 20.30 v domu kulture v Podnartu.
obrednih oblačil skozi cerk- ke sv. Miklavža beneškega veno leto.	slikarja Tintoretta iz 16. sto-
letja, Metzingerjevih slik na Baročni oltar s sliko Brn- stranskih oltarjih iz 18. sto-ske Matere božje iz proštove letja, intarziranih kornih klo-kapele je na ogled skupaj pj |z i8. stoletja, relikvij sv. s škofovskimi insignijami, ki Feliksa, ki so jih prinesli iz so jih smeli ob posebnih pri- Rjma v 17. stoletju, in števil-ložnostih nositi novomeški nagrobnih spomenikov
prošti.
nudi obiskovalcem prijetne
Rli?inn razstavišča in kani- umetnostne užitke, teljske cerkve ¥ proštijo Naštete umetnine naj bodo omogoča tudi ogled nepre- Povabilo na razstavo. Zeh-nosljivih umetnin. Že sama mo, da bi z nami začut.U spo-cerkev, postavljena v lomlje- štovanje m ljubezen do naše ni osi z monumentalnim got- skupne preteklost, m odgo-skim prezbiterijem in kripto, vornost Pred Prihodnostjo, je svojevrsten arhitekturni spomenik. Ogled oltarne sli- Majda Pungerčar
45 LET ORKESTRA SLOVENSKE POLICIJE
UMETNIŠKI
VZPON
Orkester slovenske policije beleži letos petlnštirideset-letnico svojega delovanja. Ustanovljen je bil marca 1948. leta in je s prizadevnim delom prerasel okvire pihalne godbe slovenske policije. Od leta 1991 oziroma od samostojnosti Slovenije dalje pa je tudi slovenski protokolarni orkester.
Orkester izvaja koncerte in druge umetniške nastope ter sodeluje na proslavah ter drugih prireditvah. V zadnjih letih, še zlasti pa od leta 1991 dalje, ko je njegovo umetniško vodstvo prevzel mojster gospod Milivoj Šurbek, beleži orkester nenehen umetniški vzpon. Tako so na primer že izvedli balet za pihalni orkester Cesarjeva nova oblačila, za letos pa pripravljajo opero Sneguljčica Bojana Adamiča, ki bo premierno izvedena 19. julija v okviru Ljubljanskega festivala v ljubljanskih Križankah. Orkester daje velik poudarek koncertiranju za mladino. Izdali so že sedem velikih plošč, poznajo pa jih tudi
v Italiji, Nemčiji, Švici in na Nizozemskem, kjer so bili na turnejah. Lani so tako imeli; na primer dva uspešna koncerta v Italiji. O umetniški ravni orkestra zgovorno govori podatek, da sodeluje s priznanimi slovenskimi solisti, kot je na primer gospod Aci Bertoncelj, v njegovih vrstah pa sta tudi priznana slovenska glasbena umetnika gospod Jože Banič in Jože Kotar.
Ob 45-letnici delovanja je Orkester slovenske policije dne 16. junija 1993 ob 20. uri v Veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel slavnostni koncert, na katerega so povabili vse ljubitelje orkestralne glasbe.
MOVf 4 30BA
23. junija
STRAN 12
13. STRAN
NOVf^OBA
23. junija
RES JE...
-	da je v Makedoniji 560.000 zaposlenih, ki vzdržujejo 160.000 brezposelnih. Res pa je tudi, da je v Sloveniji še več zaposlenih, ki komaj vzdržujejo - sebe.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
-	da naše gospodarstvo čedalje bolj deluje brez normalnih izhodišč, v kar je prepričan Janez Jerovšek. Ne zgolj gospodarstvo in Janez Jerovšek...
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
-	da se zgodovina ni začela z nami in da se z nami tudi ne bo končala, v kar je prepričan Milan Kučan. Zanimivo bi bilo slišati še mnenje koga drugega.
umiimmiimmiiiiimmiiiiiiimiiimii
-	da so v Sloveniji končno spravljeni — belo in plavogardisti. Ob lipi sprave na Domžalah je bilo opaziti tudi Vinka Levstika in Janeza Janšo. Za prvega vemo, med katere spada, za drugega pa še ne.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
-	da celjski policaji novinarjem praviloma zaupajo vsaj inicialke Isvojihl kriminalcev. Seveda, če se ne pišejo Cank ali Konstan-dinov.
BREZ DLAKE NA JEZIKU
MARINA MURIČ: »RAZKREČILA STA ME KOT ŽABO IN NA MENI POTEM ŠE UGAŠALA CIGARETE... TRDILA STA, DA S TAKŠNIM TELESOM MORAM ZASLUŽITI NAJMANJ 5.000 MARK IN DA SEM JIMA PRIKRILA 30.000 MARK...«
—	da Makedonija nima moderne vojske, pa kljub temu uživa mir. Najbrž zato, ker njen obrambni minister ni niti malo podoben našemu.
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiii
—	da pri nas in v naši bližini ni vojne in da zmoremo turistom ponuditi kakovostno bivanje, zabavo, hrano in pijačo. In afere, bi lahko »dodala delegacija italijanskih novinarjev.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
—	da zahodne države zanima mnenje Slovencev o reševanju konflikta v BiH. Nič čudnega, saj ima Slovenija izkušnjo — zmago v vojni, v kateri ni bilo poraženca.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii i
CELJANI SO OSUPNIU
Od »Vse za otroka« do »vse za moške«, bi lahko Jože Cank preimenoval svoj slogan, kot uspešni podjetnik In nagrajenec izdelkov, če bo preiskava potrdila navedbe Latvijke, diplomirane biologinje iz Rige, ki je osupnila Celjane in slovensko javnost. Varnostnim organom je namreč povedala in to ponavlja tudi zdaj v Ljubljani, da bi jo naj Cank in njegov pajdaš Aleksander Konstandinov - Sašo v Celju, Žalcu in na Hrvaškem prodajala kot belo blago, zatem zaprla v klet Cankove hiše na Ostrožnem, jo spolno zlorabljala, privezala in mučila ter pet dni pustila brez hrane...
MiHMMM Eabm im—ni UKVstereo
95,9MHz •
Ko pride pomlad, bo boljše
Po tistem, ko je bila informacijska blokada celjskega sodišča in policije neprebojna - zvedeti ni bilo mogoče niti inicialk akterjev drame na Ostrožnem, čeprav je to običajno pravilo - je bilo v Prehodnem domu za tujce pravici - zadoščeno.
Ob srečanju z vitko, plavolaso Marino Murič je bilo prvo vprašanje, kako se rokovati. V desni roki je namreč držala napol polizano lučko, leva pa je bila v mavcu. Pa se je situacija kaj kmalu rešila, saj je bil sladoled pri koncu. In na začetku grozljivka.
»Doma sem v Rigi, kjer sem lani končala fakulteto. Kot profesorica biologije sem zaslužila približno petdeset mark na mesec. S tem denarjem pa je v Latviji težko živeti. Zato sem verjela Borisu Janjinu, ki mi je v Sloveniji obljubljal službo plesalke z velikim dohodkom. Ko nas je za letošnje novo leto, tri Ukrajinke in dve Latvijki, z delovnimi vizami pripeljal v Slovenijo, pa je bilo vse drugače. V žalskem hotelu Rubin je Janjin prodal za tri
tisoč mark mene Aleksandru Konstandinovu-Sašu, ostale štiri pa na licitaciji drugim zvodnikom,« pripoveduje triindvajsetletna Marina.
Konstandinov naj bi Marini obljubljal svetlejšo prihodnost po koncu zime. Do takrat pa je poleg plesnih nastopov v Rubinu sledilo tudi prostituiranje po hotelih širom Slovenije. Njeno »stalno« prebivališče pa je bilo v garaži Cankove hiše na Ostrožnem. Marini je od 300 DEM, kolikor je zahtevala za svoje usluge, ostalo največ petdeset, kar je po njenem bilo dovolj kvečjemu za par hlačk, ostalo pa je romalo v Konstandinov žep. Tega denarja naj bi bilo najmanj 1200 mark na teden.
Italijani so imeli rajši ruleto kakor Marino
»Maja so me odpeljali »delat« v Poreč. V casinu pa ni bilo klientov. Italijani so denar raje trošili na ruleti, bila pa je tudi močna konkurenca ostalih deklet. Tako nisem praktično zaslužila ničesar.
Konstandinov je izkalkuli-ral, naj bi v mesecu dni zaslužila najmanj 30.000 DEM.
Sedmega junija me je pripeljal v hišo k Jožetu Canku, kjer sta me zvezala z vrvjo, vklenila v verige ter zaprla v klet. Z mučenji sta želela izvedeti, kam sem skrila po njunem zasluženi denar. Tepla sta me, žgala s cigaretnimi ogorki, igrala na meni
»rusko ruleto«. Zlomila sta mi roko. Pet dni nisem dobila ne hrane ne vode. Življenje sem si podaljševala tako, da sem vedno znova izmišljala nova skrivališča. Nazadnje sem se »spomnila«, da je denar skrit v poreškem hotelu na balkonu. Ko ga je Kon-
standinov šel iskat, me je Cank po tistem, ko sem odigrala srčni napad, odvezal. Skočila sem z balkona, pograbila sem torbo z najnujnejšimi stvarmi, ki sem jih imelav garaži in tekla stran od strašne hiše,« Marina ponavlja neverjetno zgodbo.
Rusinje v Žalcu samo plešejo
»Spominjam se Marine Murič. Pri meni je delala le par dni, nakar mi je povedala, da ne more več. Jožeta Canka poznam kot gosta, Aleksandra Konstandinova pa sploh ne.
Trenutno dela pri meni pet Rusinj, ki imajo delovna dovoljenja. Plešejo v baru od 23. do 4. ure. To je vsa njihova dejavnost, s prostitucijo se ne ukvarjajo,« je povedala direktorica žalskega hotela Rubin Fanika Lamovšek. V očitni prezaposlenosti na žalost ni imela časa pogleda-' ti v knjigo, kdo ji je takrat pripeljal Marino. Sploh pa novinarji vedno potrkamo na njena vrata ob nepravem času - »ko so kakšne čenče...«
Ravno od kosila vračajoča prijazna mladenka iz največje slovanske države pa se Marine ne spomni. Nič čudnega, saj se v hotelu plesalke menjajo vsak mesec. Trenutno domujeta dve v sobi 104, tri pa v sobi s številko več.
Po kategoričnem zanikanju gospe Lamovškove je njen hotel (gospa je solastnica) edini hotel v državi, kjer se ne dogaja nič bogokletne-
ga, kaj šele, da bi v hotelu prodajali ženske! In ker La-movškovi moramo verjeti, kaže, da je njen hotel pravo svetišče čistosti ali cerkev med hoteli... Pa pobaramo že omenjeno Rusinjo, ki potešena radodarno mežika v popoldansko sonce, če je za ščepec zabave... »Misliš seks...« »To bi šele videli...« »Imaš marke?...« »Tolarje...« »Dolarje ali tolarje?...«
Ob devetih v motelu
Ko je lepa Latvijka pribežala do prodajalca v bližnji trgovini in prosila, če lahko te-
lefonira policiji, ker je pobegnila pred gotovo smrtjo, prodajalec najprej ni mogel priti k sebi. In tudi pozneje je iz njemu znanih razlogov zanikal, da je on nudil nesrečnici pomoč.
Vest o dogodkih v Cankovi kleti je še isti dan preletela in osupnila Celjane. Najprej zaradi neverjetne vsebine in drugič zato, ker Celjani Canka poznajo kot uspešnega obrtnika. Se več, za svoje izdelke je na enem izmed obrtnih sejmov dobil najvišja priznanja.
Aleksandar Konstadinov pa je iz drugačnega lesa. Je
| NEMŠKA POLICIJA ODKRILA NA RAVNAH UGRABLJENEGA OTROKA - MATERI NEZNANCI GROZIJO PO TELEFONU
IBRD. VRNI OTROKA
Sedmega februarja je na Ravne na Koroškem prišla Muhiba Kadič, nesojena tašča Aslme Trnjanin, da bi videla svojega malega vnuka Sihanuka. Z izgovorom, da gredo z otrokom po sadje, so otroka posadili v avtomobil in izginili. Nesrečna nezakonska mati je šele po dobri uri dojela, da so ji otroka ugrabili, pohitela je na policijo, vendar je bilo prepozno. Za otrokom, nesojeno taščo in neznanim voznikom se je izgubila vsaka sled.
Nehaj s preganjanjem
V ND smo objavili reportažo o nesrečni begunki in nezakonski materi iz Kozarca pri Prijedoru, ki je komaj preživela strahote srbske solda-teske in se rešila iz srbskega taborišča ter se zatekla k bratu na Ravne in po skoraj pol leta na Hrvaškem končno našla tudi svojega sina.
Sedmega februarja pa se je na Ravnah odvil spretno pripravljen scenarij. Muhiba Kadič, katere sin Ibro je bil oče malega Sihanuka, in je ves čas, ko je bila Asima v pesteh srbske soldateske skrbela za otroka, je po predhodnem telefonskem pogovoru prišla na »obisk« k nesojeni snahi in vnuku. Ob temje potrebno naglasiti, da niti med mladima niti med sorodniki zaradi ločitve ni bilo sporov, še več, oče Ibro se je v Prijedoru na centru za socialno delo »otroku« odpovedal in materi uzakonil skrbništvo, čeprav pozneje za otrokov razvoj in preživet-
je ni prispeval niti pare.
Ibrahim Mahmutovič - Ibro se je izmaknil obrambi svoje domovine in jo ob prvi priložnosti ucvrl v tujino. Najprej na Hrvaško in od tam skupaj z novo izvoljenko, ki je pričakovala njegovega otroka, v Nemčijo. Ustalil se
je v Munchnu pribratu in si pri nemških oblasteh skušal priboriti status azilanta.
»Zdaj je jasno, da mu otrok služi samo za krinko, da bi tudi zaradi njega dobil nemško državljanstvo in večje stanovanje,« ugotavlja nesrečna Asima. »Pred dnevi je policija dobila iz Nemčije sporočilo, da je tamkajšnja policija Sihanuka odkrila pri očetu, ki pa trdi, da je on zakoniti skrbnik. Zato od naše policije zahtevajo, naj ji predložim papirje, kako je s tem...«
Otroka dobiš, če ustaviš pregon
Nedavno tega pa pri Trnja-nih na Pečovju na Ravnah zazvoni telefon in ko Asima, ki z materjo nenehno »dežurata«, dvigne slušalko in se oglasi, zasliši glas nesojenega moža.« Najprej nisem nič razumela, ker je Ibro tako vpil in preklinjal, da nisem mogla razbrati, kaj hoče. Jaz sploh nisem prišla dobese-de, med preklinjanjem sem razumela le, da naj že neham to gonjo po časopisih in da naj prekličem pregon zoper njega. Vpil je, da sem »dvignila več kot dvesto ljudi, ki ga lovijo in da sem povzročila nepopravljivo škodo njegovemu prijatelju, ki je otro-
ka odpeljal z Raven.« Povedala pa sem le, da gre za zelo znanega in premožnega Bosanca, ki je celo visoki oficir in prihaja večkrat tudi v Slovenijo. Med vpitjem in preklinjanjem sem razumela le še to, da otroka dobim nazaj, če pri slovenski policiji izposlujem, da prekličejo mednarodno tiralico, da bi nato tudi nemška policija dala mir in da bi se lahko on z materjo in prijateljem lahko svobodno vračal na Hrvaško, v Slovenijo in da ne bi imel težav s policijo v Nemčiji.
Prijatelji pa so me obvestili, da skuša zdaj on iz Bosne pridobiti potrdila o skrbništvu. Da je moja tragedija še večja, vsi moji in otrokovi dokumenti so ostali v Kozarcu in Prijedoru, ki pa so ju Srbi »očistili«, tako tudi našo hišo.
Kot sem izvedela, Ibro z otrokoma in ženo ni več prisorodnikih v Nemčiji, ker so ga nemške oblasti preselile v begunsko taborišče pri Munchnu. Po njegovem telefonskem klicu pa nas nenehno po telefonu vznemirja neznanec, psuje in preti, da nimamo več miru.«
Jani Sova Foto: foto arhiv ND
mnogo mlajši, njegova uradna delovna doba javnosti ni znana, kot širši javnosti niso tudi znani viri njegovega preživljanja. Med določenimi krogi pa velja za velikega bosa, ki obvladuje širok in dokaj raznolik prostor.
Kakorkoli že, na licu mesta smo se želeli seznaniti z zgodbo, ki bi po vsej verjetnosti bila najbližja resnici, če bi gospoda Cank in Konstandinov povedala svoje videnje dogodkov. V Dramljah, kjer ima Cank velike delavnice in stanovanjsko hišo, je živahno samo v delavnicah, ker delavci pravijo, da je sezona povpraševanja za njihove izdelke na višku. Stanovanjska hiša je prazna, ker se je gospodar preselil na Ostrožno. Na Ostrožnem pa se na telefonske klice odzvanja ženski glas v ruščini, ki trdi, da je »žena«, dvakrat pa nam je vrata odprl črnolas športno razvit mladenič, ki se izdaja za Cankovega pot parola. Z njim je bilo dogovorjeno, da se bomo z gospodom Cankom srečali ob devetih zjutraj v motelu MERX.
čeprav je bilo na dlani, vendar kljub vsemu verjetno, da bo znani podjetnik vsaj poskusil odvrniti udarce in zanikati neverjetno peripetijo, ki je njega in njegove spravila v čudno luč. Po Celju zatrjujejo, da sta sestra in njen mož sodnika, in da je tu iskati vzrok, zakaj sta osumljenca bila nemudoma spuščena na prostost, žrtev pa prepeljana v zbirni center in bo do konca preiskave že izgnana iz države...
Oto Pust Slike LucaS
-	da v Sloveniji pridelamo preveč mleka in je zato prepoceni. Če ga bodo podražili, ga bomo pili še manj.
iiiiniiHiiiHimimiiimnmnimniiimiii
-	da Sloveniji preti nevarnost iz zraka edino na njeni južni meji. Pred kratkim je prišla toča s severozahoda. Obema neprijetnostma je skupno to, da zoper njiju nimamo ustrezne obrambe.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
-	da glasba Bojana Adamiča ni sinonim za slovensko metropolo. Je pa res, da jo je v Ljubljani kaj malo slišati.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
-	da v Srbiji sovražijo Slovence. To pa ne pomeni, da jih ravno ljubijo. Razen Bernarde Marovt, mogoče.
| lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
-	da Alenka Žagar - Slana bere komentarje. Raje jih piše.
| IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIII
-	da so Pleše pri Prevaljah najbolj odročen kraj na Zemlji. Je pa res, da so v to Prevaljčani tudi sami prepričani.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII
-	da so slovenski teritorialci zmagali v bitki pri Sisku. Pa vendar proslavljajo turški poraz, kot bi bili takrat poleg.
| 1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
-	da je Slovenija na vzhodu, kakor mislijo Italijani, niti na zahodu, v kar so prepričani Avstrijci. Je namreč še vedno na - jugu.
| iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiii
-	da v slovenski teritorialni obrambi ni smrtnih primerov. Jih le še bolj skrivajo kot nekoč JLA.
|	iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
-	da na Prevaljah mrgoli policajev zaradi bližine severne meje. Krivda je prej ravno na nasprotni strani — na jugu.
| jlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
-	da Izletnikovi avtobusi več ne vozijo v Strmec pri Vojniku, odkar so slednjega preimenovali v Novo Cerkev. Le tablic niso
S	zamenjali.
--------	»■■■ .-j
slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88.9 MHz STEREO
MUZIKA JE BIZNIS
SEN ROŽLETOVIH SANJ
Stanje na slovenski rock sceni je do danes iz mnogokate-rega dobrega glasbenika naredilo le solidnega interpreta-torja, saj so mnogi, zaradi golega preživetja brenkali po komercialnih strunah, večinoma uspešnice tujih izvajalcev.
Da se s svojo glasbo težko prebiješ, razen če ni razbremenjena po komercialnem vzorcu, dokazujejo tudi tako imenovani rock festivali, ki so po večini slabo organizirani, več ali manj neobiskovani in prav tako medijsko slabo odmevni.
Primanjkuje ustanov, družb ali posameznih menedžerjev, ki bi dobrim skupinam pomagali do koncerta, plošče ali CD-ja. Pa vendar se na slovenski sceni vsake toliko pojavi nova skupina, ki s svojo vztrajnostjo, kvaliteto in rockovskim srcem prebija debel led in se upira komercialnim tokovom.
Čeprav nam to ne bi vzelo dosti časa in niti ne prostora, jih ne bomo naštevali, tokrat bomo omenili le eno, mlado celjsko skupino ROŽLETOVE SANJE.
Fantje so prekaljeni muzikonterji, ki jim je po dolgoletnem igranju v komercialnih bendih končno prekipelo in so se odločili za slovenski rock, svojo odločitev pa so utemeljili takole: »Že dolgo sanjamo, vsake sanje so sicer lepe, vendar so nam Rožletove najlepše, saj so slovenske.«
V zasedbi Vovk Matej - vokal, Cupanc Matjaž - kitara, Korber Mitja - kitara, Oparenovič Levin - tolkala in Vinko Robert - bas si jih lahko družno ogledamo 26. 6. 1993 na žalski noči.
NOVICE
DOBROVO - OPEN AIR FESTIVAL
(zgleda, da se z Open Air festivalom pripravlja ozonska luknja, saj bo mogoče doživeti Američane Rich Kids on LSD, v družbi z LINK DER VVASSER, Slovenci, hrvaškimi Hladno Pivo, Overflovv, sosedi Italijani Mahima, spet našimi Polsko Malco in IN A SPLEEN, prav tako Slovenci. DOBROVO, PETEK 25.6.1993 ob 19!
LIVING COLOUR
Malo za šalo, malo zares, bodo danes, v sredo, 23.6.93 v Ljubljani nastopili tudi Living Colour, ki jih naše babice sicer bolj slabo poznajo, bo pa vseeno kot v starih dobrih časih, ko je bilo na koncertih več policajev kot publike! Tudi policaji so publika!
ILEX FROM SLOVENJ GRADEC_________________________________
Fantje od llex-a, ki so prejšnji teden začeli s promocijo nove kasete, so mi prišepnili, da ne bo nič narobe, če boste vseeno prišli na kakšen koncert. Bo kmalu! Nekje blizu!
NIGHT JUMP NISO RAZPADLI__________________________
Čeprav so se ob menjavi klaviaturista Easya, ki se je odločil za solo kariero, pojavile govorice o razpadu odlične skupine Night Jump, si lahko pomirite dušo in si na sliki ogledate novo postavo, ki komaj čaka (je že dočakala) nove odrske podvige. Novi klaviaturist je Denis, za naslednjo dezinformacijo pa si kupite kakšen drug časopis. Vojna tajna - pripravili so nove komade Rink Flojdov, delajo pa tudi že na svojih komadih.
VIDENO
FAITH NO MORE
Kaj se lahko zgodi lepšega, po celodnevnem spanju, prebujanje na koncertu, ko policijski eskadroni dajejo slutiti, da je že najmanj koncert skupine Faith No More, če že ne sam koncert skupine Faith No More. In kaj te bolj osreči, ko se po koncertu znajdeš še vedno živ, nič mrtev, policaji pa še vedno dajejo slutiti, da ni vse normalno, kakor da bi bil koncert skupine Faith No More! In ko so Faith No More že daleč drugje in je uzbuna mimo, ko le še policijski eskadroni delujejo, kakor da bi bil koncert skupine Faith NO More, potihem pomisliš, še kakšna sreča, da ni koncerta Faith No More, ko pa je toliko policajev, ki se jim bi lahko na koncertu skupine Faith No More kaj zgodilo.
TRI DESETLETJA SKUPINE BEATLES
Medtem ko so se starši najstnikov v šestdesetih letih zgražali nad hrupom, ki ga zganjajo štirje kuštravi fantje in je skupina Beatles pred tremi desetletji postala pravi malik njihovih otrok, so glasbeniki svetovnega slovesa, kot, denimo, Herbert von Karajan trdili, da so na pohodu Mozarti dvajsetega stoletja. O njihovi tedanji veljavi najbolje govori anekdota, kako so se oni in kako njihovi rivali, člani skupine Rolling Stones predstavljali na koncertih. Slednji so prihajali na oder z najavo: »Gospe in gospodje, največji rock’n’roll bend na svetu - Rolling Stones!« Za Beatlese je bilo dovolj: »Gospe in gospodje - Beatles!«
Prejeli so vse plemiške naslove in celo Red za zasluge kraljestvu osebno iz rok kraljice Elizabete II, hkrati pa je cerkev organizirala masovno uničevanje njihovih plošč, ker je Lennon nekoč izjavil, da so popularnejši od samega Kristusa. Ko se je Amerika zapletla v vietnamsko vojno, je Lennon prepeval 'Ali You need is Love’ in 'Give Peace a Chance’ in je zaradi britanske podpore temu vojskovanju vrnil angleška odlikovanja.
Hodili so po pionirski poti, korak pred drugimi. Ko so jih začele skupne posnemati, so John, Paul, George in Ringo začeli igrati klasiko in kot za šalo pisali kompozicije in aranžmane za velike.simfonične orkestre. Njihova zvezda je več kot dvajset let navdihovala in vodila rock sceno, med drugimi tudi imenitno skupino Oueen.
Ni naključje, da je prav letos Sting v svoj turnejski program vključil tri njihove kompozicije. Vse mine, se spreminja ali vrača, a nad vsem skupaj vendarle stojijo tisti, ki so s svojo glasbo določili smeri skorajda vsem žanrom in stilom moderne glasbe - skupina Beatles!
MOSKVAV KREMPLJIH MAFIJE
Ko je komandir prometne policije stekel iz svoje kontrolne hišice na križišču podmoskovske ceste, ki vodi proti Kijevu in v trenutku zaustavil promet, so slučajni mimoidoči mislili, da bo vsak čas pripeljal črni ZIL s predsednikom države in spremstvom. Namesto predsedniškega avtomobila pa je minuto zatem križišče leno prevozila kolona dragocenih cadilacov, lincolnov, mercedesov in BMW—jev s privatnimi registrskimi tablicami in nekaj avtobusov. Kolona je bila namenjena proti bližnji restavraciji, kjer je bil naročen zajtrk za petsto oseb.
Morilec na sedmini
To se je zgodilo maja, ko se je svet ruskega kriminala na enem od podmoskovskih pokopališč poslovil od »botra« moskovske mafije Valerija Dlugačevega, imenovanega Globus. Kot se spodobi, so ožaloščeni »bratje« pripravili tudi sedmino. Za dušo pokojnika, ki je bil na čelu majhnega moskovskega podjetja in ki je hitro obogatel s preprodajo nafte v sodelovanju državnih struktur na Zahod, je bilo izpitih brez števila kozarcev in izrečenih na tisoče lepih besed, čeprav so vsi udeleženci sedmine vedeli, da med njimi sedi in pije človek, ki je naročil Glo-
busov umor. Toda, takšen je zakon mafije.
Petintridesetletni Vladimir Dlugačev je bil ubit s snaj-perjem s strehe neke zgradbe v središču Moskve, ko je obkrožen z »gorilami« izstopal iz popularne diskoteke. Krogla mu je prestrelila srce in končala v nogi nekega policista, ki se je, pravijo slučajno, znašel na izhodu. Globus je bil moskovski »boter« samo nekaj več kot mesec dni, od umora njegovega predhodnika Radika Ahmetšina, znanega pod imenom Hitler. V noči po pokopu Globusa je bil na izhodu svojega moskovskega stanovanja ustreljen tudi Anatolij Semjonov,
imenovani Rambo - Dlugačev namestnik, ki naj bi podedoval izpraznjeno mesto moskovskega botra.
Medsebojni oboroženi spopadi mafijcev na moskovskih ulicah že dolgo niso posebnost. Ne mestni periferiji, je lanskega julija izbila celo prava vojna med dvema skupinama, ko pa se je policija končno pojavila, je na mestu spopada ostalo troje trupel in izstreljenih več kot 200 nabojev. Koncem aprila je prišlo pred gledališčem Satiri-kon do oboroženega spopada med čečenskimi in gruzijskimi mafiozi.
Vasja je poletel z avtomobilom
Zaradi povečanega števila naročenih umorov v Rusiji v maju je policija zaključila, da je po sredi nov val krvavih obračunov za prevlado v mafijskih vrhovih. V Jekatarin-burgu so likvidirali »botra« uralske mafije, v Vladivosto-
ku pa so razstrelili dobro zastraženo stanovanje poglavarja ruske daljnovzhodne mafije. V močni eksploziji, ki je v petnadstropnici porušila še štiri stanovanja, je umrlo troje, štirje ljudje pa so bili težko ranjeni. Sibirskega »botra« Vasjo so dvignili v zrak skupaj z njegovim razkošnim cadilacom, pod katerega je bila postavljena mina z daljinskim vžigalnikom.
Policija priznava, da sta danes Moskva in cela Rusija v krempljih mafije. Pod njeno kontrolo nista samo prostitucija in preprodaja droge, temveč skoraj celotno gospodarstvo, posebej tiste veje, ki prinašajo največji dobiček. Umorjeni Dlugačov je imel zveze tudi v političnih krogih, skrival pa ni niti svojih političnih ambicij.
Arbat - moskovski Montmartre: oboroženi spopadi mafijašev na moskovskih ulicah niso nikakršna posebnost
ŠPANIJA OBRAČUNALA S FRANCIJO
FRANCO JE BIL SLABIČ
DRAGOTINE IMELDE MARCOS
ZBOGOM
NAKIT
Filipinska vlada v Manili je napovedala veliko dražbo, na kateri nameravajo kar najbolje vnovčiti dragocen nakit bivše prve dame Imelde Markos, vreden najmanj dvajset milijonov dolarjev. Dražili bodo tudi nekaj razkošnih hiš odstavljenega predsednika Ferdinanda Marcosa v Manili.
Večina nakita je po begu predsedniškega para leta 1986 ostala v predsedniški palači, del pa gaje po njunem prihodu v Honolulu zasegla ameriška policija.
Filipinska vlada družino Marcos dolži, da je za časa svoje dvajsetletne vladavine iz državne blagajne pokradla približno pet milijonov dolarjev, kar Marcosi seveda odločno zanikajo.
Medtem ko Španci poskušajo pozabiti štiri desetletja svoje novejše zgodovine, se pogosto dogaja, da mladi Madridčani niti ne vedo, kdo je tisti bronasti general, ki tako ponosno sedi na konju pred stavbo ministrstva. Zgodovinarji In pisci želijo ob stoletnici rojstnega dne diktatorja Francisca Franca obračunati s preteklostjo na svoj način. Nove knjige o strašnem generalislmusu prikazujejo Franca kot doživljenjskega slabiča. Njegov oče don Nico-las ga je preziral in njegovo zmago v državljanski vojni komentiral: »Pagulto pa šef države? Da počim od smehal«
Sramežljiv mamin sinko: kadet Paguito
Kako se je slabotni, bolehni fantič piskajočega glasu, katerega so bratje in sošolci v pristaniškem mestecu El Ferrol klicali »cerillita« - ši-bica, lahko razvil v zmagovalca nad republikanci in strašnega diktatorja. To pretvorbo je slikovito opisal psihiater Enrigue Gonzales Du-ro. Po njegovem naj bi k temu največ pripomogel očetov prezir. Franciscov oče, don Nicolas, mornariški častnik, vešč govornik in človek liberalnih nazorov, je zarana zapustil svojo pobožno ženo Pilar. Suhi, tihi Paguito, kakor so Francisco klicali domači, ga je razočaral že v zgodnjem otroštvu. Tako je Paguito postal mamin sinek.
Francisco je idealiziral mamo in jo imel za svetnico, očeta pa je sovražil. Pilar je
svojim trem sinovom vcepila železno voljo, ki naj bi jim omogočila, da uspejo in si pridobijo slavo, čeprav z največjimi žrtvami in napori. Zaradi nenehnih materinih opozarjanj, naj ne postane drugi oče, tolmači psihiater, se je v Francu že v otroštvu razvil strah pred nedoločenimi nevarnostmi. V njegovo podzavest se je ugnezdil strah o osebni ogroženosti, ki se je pozneje iskristalizira-la v zastrašujoče sovraštvo proti masonom, liberalcem in komunistom.
Čeprav je don Nikoias imel generalisima za najbolj neumnega izmed svojih sinov, se je Franco ob očetovi smrti 1942. leta hotel polastiti očetove častniške palice. Podedoval pa jo je njegov starejši brat. Ker je ostal brez očeto-
ve falusne palice, dodaja domiselni psihiater, je ostal za vedno simbolično kastriran.
Ker je bila njegova arogantna, hladna žena Carmen »inkarnacija mame Pilar«, je svoje seksualne frustracije zdravil z vojno in lovom.
Slednjemu je v zadnjih letih posvečal več pozornosti kakor državniškim poslom.
Svojo fantovsko željo, da zaščiti mamo, je Franco po psihiatrovih trditvah pozneje prenesel na »la madre-pa-tria«, postal ognjevit nacionalist in državljansko vojno spremenil v križarsko vojno:
Kot znak božje pomoči je s sabo vedno nosil relikvijo - roko svete Terezije.
Po vojni je preprečil pomi- Cilj vseh življenjepiscev je, ritev nasprotnih strani in pre- da bi diktatorja spet oživeli, magane prepustil brutalni re- da bi ga lahko spet likvidirali, presiji. Med 1939. in 1945. le- Pisatelj Manuel Vazguez tom je bilo likvidiranih naj- Montalban želi pravzaprav manj 3o tisoč političnih za- maščevati generacije prega-pornikov. Več kot četrt mili- njanih levičarjev zaradi poni-jona republikancev so zaprli žujočega dejstva, da je samo in mučili, pol milijona pa jih biologija lahko končala fran-je moralo v pregnanstvo, kistično diktaturo. Filozof Franco je še 1946. leta menil, Savater je prišel do zaključ-da brez krvi ni rešitve in pod- ka, da 36 milijonov Špancev pisoval smrtne obsodbe, ne ne bi moglo vreči Franca, če da bi mu se zatresla roka. bi še živel.
Franco 1937. leta: »Brez krvi ni rešltvel«
Predmet sovraštva: oče don Nicolas
PLAT ZVONA V SVETOVNIH ČASOPISNIH HIŠAH - KAKO OHRANITI IN PRIDOBITI BRALCE
NOVICE PO IZBIRI
V številnih časopisnih hišah po svetu bijejo plat zvona, število bralcev vztrajno pada, manjša se prihodek, ki ga dobivajo od reklam, bijejo trd boj s sodobnimi video in avdio komunikacijami. Kako se izmotati iz neugodnega položaja, kako ponovno pritegniti ljudi, kako jih zainteresirati in na kakšne načine prepričati, da bi spet pričeli posegati po tisku, so bile teme Svetovnega kongresa urednikov v Berlinu.
Uredniki so razmišljali o prihodnosti	časopisov
v tradicionalni obliki. Kako pritegniti mlajšo populacijo, ki strmi v male ekrane. Po podatkih mednarodne federacije se prodaja časopisov skokovito zmanjšuje in to še posebej v industrijsko razvitih državah. V Združenih državah je lani padla za 2,6 odstotka, na Japonskem za 1,7 odstotka, v Avstraliji celo za 9,5 odstotka. Znižali so se tudi prihodki od reklam, tako na račun recesije kot reklamiranja na televizijah. Prvič v zadnjih petindvajsetih letih se je to dogodilo celo na Japonskem, kjer so lani iztržili v časopisnih hišah kar za desetino manj denarja.
Američan Donald Nevvho-use, eden od udeležencev kongresa, ki se ga je udeležilo preko 800 strokovnjakov iz blizu petdeset držav, je s svojo izjavo, da bodo časopise rešile tako imenovane novice po izbiri, izzval veliko zanimanje kolegov. Predlagal je posebne izdaje, prilagojene manjšim skupinam bralcev. V prihodnje se bo menda treba prilagoditi celo posameznim gospodinjstvom in raz-
drobiti izdaje na vse manjše in manjše enote, jih prilagoditi, na primer, za posamezne mestne četrti.
Na kongresu so vzeli za primer dnevnik Plain dealer, ki je izhajal v nakladi 400.000 primerkov in je začel s principom hiperspecializacije. Tam so dolgo časa razmišljali, katere informacije in oglase strpati v naklade več milijonov, sedaj pa so se preusmerili na izdaje za kakšnih tisoč gospodinjstev. In v njih je vedno nekaj novega, prilagajajo se in spreminjajo.
Tudi številni drugi udeleženci so poudarjali nujo, da bodo morali biti časopisi v prihodnje bolj interesno obarvani, uredniki in reklamni agenti pa bodo morali pravočasno zaznati zahteve trga. Še zlasti v Združenih državah je jasno, tam so mlajši od trideset let dobesedno obsedeni s televizijo, da bo treba tisk zamenjati s kakšno drugo obliko širjenja informacij in pri tem dodobra izkoristiti računalnike. Če želijo ostati v igri, bodo morali izrabiti elektronske medije, kajti ljudje želijo hitre in raznolike informacije.
MOSKVA V KREMPLJIH MAFIJE
ZAPLETENA
RAZMERJA
Gennifer Flovvers, ki je v ameriški predsedniški kampanji širila vesti, da je bila Clintonova ljubica, je objavila, da bo v svoji knjigi razkrila tudi imena nekdanjih ljubimcev Hillary Clinton, štiridesetletna pevka iz Arkansasa pravi naslednje: »Predsednik mi je v postelji marsikaj zaupal, med drugim tudi nekatere podrobnosti iz življenja njegove žene.« Gennifer se pripravlja na podpis pogodbe z enim od njujorških založnikov, prepričana, da bo njena knjiga velika uspešnica. Objavljena vest je zelo vznemirila Hillary Clinton, ki se menda na vse kriplje trudi, da bi izid knjige preprečila.
200
MILIJONOV
Irska superskupina »U2« je s podpisovanjem ekskluzivne pogodbe z diskografsko hišo »Island Records« zasenčila vsa ostala glasbena dogajanja. Bono in ostali člani skupine so pristali, da za dvesto milijonov dolarjev izdajo šest novih albumov za »Island Records« in si s tem dejanjem pridobili status najdražje glasbene skupine na svetu.
KEVINOVA
RESTAVRACIJA
Tudi Kevin Costner se pridružuje nekaterim drugim ameriškim zvezdnikom in v Pasadeni odpira restavracijo v velikem stilu. Tisk poroča, da je vanjo vložil ogromno denarja, ki ga je prislužil s filmom Osebni stražar. V restavraciji bo gostom na voljo 450 sedežev.
Restavracijo namerava odpreti najkasneje v jeseni. Doslej še niso uradno izdali njenega naziva, delovno pa se imenuje Pri Kevinu.
Costner že ima nekaj lokalov, skupaj z bratom je lastnik igralnice in dveh restavracij v Deadvvoodu, nedaleč od krajev, kjer so snemali film Ples z volkovi.
JAVE DAVIDSON,
ZVEZDA ENEGA SAMEGA FILMA?
MOŠKI IN ZENSKA V IGRI SOLZ
Nominacije za Oskarje so vselej priložnost za napletanje-govoric, za ogovarjanja, za takšna In drugačna ugibanja, zaspletke in podtikanja. To je na svoji koži dodobra izkusll-tudl mladi Jaye Davidson, ki so ga nominirali za oskarja zanajboljšo vzporedno moško vlogo, ko je odlično odi-graldvospolnlka v Jordanovem filmu Igra solz. Tedaj so mnogiposmehljivo spraševali, ali so ga nominirali za naj-boljšomoško ali žensko vlogo.
Fant, ki se je rodil v Kaliforniji temnopoltemu očetu iz Ganein Angležinji iz Velike Britanije ter odrasel v Londonu, sizaradi vsega tega hrupa ni posebej belil glave. Pred kamere soga pripeljali dobesedno s ceste, nobenih igralskih izkušenj niimel in si tega tudi ni domišljal. S svojo spontanostjo,sproščeno igro pa je navdušil in vznemiril razvajeno filmskojavnost. Američani so še zlasti nestrpno pričakovali njegovpri-hod na prireditev ob dodelitvi Oskarjev.
Na željo producentov se je zares pojavil, nekako izgubljen vvisokih škornjih, belih hlačah in žametastem suknjiču,sramežljivo je stal ob bleščeči Sharon Stone, droben, nežen insramežljiv je petindvajsetletni mladenič dejansko boljspominjal na dekle. Skromen, nezapleten in umirjen. Dejal je,da ne pripada razkošnemu svetu filma, da ni človek Hollywo-oda.in da bi bilo nepošteno do pravih igralcev, če bi nje-mudodelili najvišje filmsko ' priznanje.
le spoznati.
In kdo pravzaprav je Jaye Davidson? S starši je odraščal vLondonu v velikodušni družini. Oče in mati sta mu od ranih nogpuščala veliko svobode. Delati je začel v fri-
zerskem salonu,nato pa našel posel v studiu modnih oblikovalcev Davida inElisa-beth Emanuel, na enem od večerov pri režiserju Derecu-Jarmanu ga je opazil eden od članov Jordanove ekipe.
Bil je prestrašen in je to tudi priznal, bal se je, da bi-napravil kaj napačnega in se morebiti zameril novinarjem-,zameril komerkoli. Ni verjel, da bi lahko uspel na film-skemplatnu, niti- ni verjel v uspeh filma. Menil je, da bo morebitivzbudil pozornost umetniških krogov, vzbudil različnekomentarje, to pa bi .bilo tudi vse. Niti v sanjah nipričakoval tolikšnega odmeva, še zlasti v Ameriki ne.
Novih ponudb iz Hollywo-oda za zdaj še ni. In kaj veli-kegasploh ne pričakuje. Zanj se zanimajo evropski umetniki, ki gažele zaposliti v majhnih, a zanimivih projektih.
Ob trditvi, da je sedaj slaven, da je čez noč postal zvezda,se samo skromno nasmehne. Napačna se mu zdi samozaverovanosttistih, ki so prepričani v svojo slavo in pomen že samo zaraditega, ker so igrali v kakšnem filmu. Zanj je to neresno inzaskrb-Ijujoče. Osebno se sprašuje o tem, kakšen človek je, dase drugi zanimajo zanj in ga že-
CLEVELAND
HRAM R0CK N R0LLA
Rock, naj to priznavamo ali ne, naj ga obožujemo ali zavračamo, je nesporno vgrajen v sodobno glasbeno zgodovino, ni ga mogoče spregledati ali zanikati, njegovo pomembno mesto pa nameravajo sedaj potrditi v Clevelandu, eni od zibelk ameriškega rock’n’rolla, s hramom, s panteonom tej glasbeni zvrsti, ki bo stal okoli 84 milijonov dolarjev.
V	mestu že raste gradbišče, zametek prvega mednarodnega središča te muzike, kompleks na površini 13.500 kvadratnih metrov, ki bi naj postal središče, prostor srečevanja ljubiteljev rocka, glasbe, rojene v začetku petdesetih let v Združenih državah Amerike med belim co-untryjem in črnskim rhythm and bluesom.V tem centru bodo obiskovalcem nudili vse informacije o rock glasbi, pričakujejo pa jih na milijone in milijone z vsega sveta.
V	fondaciji, ki so jo osnovali za uresničitev tega projekta, sodeluje na stotine
umetnikov in glasbenih skupin. Stavbo je projektiral arhitekt kitajskega porekla I. M. Pei, načrtovalec piramide v pariškem Louvru, novega krila National Gallery v Was-hingtonu in stavbe Kitajske banke v Bangkoku.
Na enem mestu bodo povezali vsa velika imena rocka, mrtve in živelegende, tam bodo družno živeli kralj Elvis Presley, Fats Domino,mož s kvadratno kitaro Litlly Richard, Jerry Lee Levvis, Jimi Hendrix, Aretha Franklin, Tina Turner, Beatlesi, Who, Byrdsi...
Obiskovalcem bo na voljo najsodobnejši tonski studio,
pod zemljo bo muzej, nad katerim se bo dvigala steklena piramida, na vrhu belega stolpa bo dvorana slavnih, tamkaj bo zajeten arhiv, v katerem bodo zbrani vsi podatki o zvezdah rocka, avdio vizualni dokumenti, predstavljali bodo celo posamezne faze nastajanja nekeplošče ali pesmi.
Zaradi finančnih problemov, prepirov med diskografskimi hišami, konkurenčne bitke med ameriškimi mesti je od zamislido realizacije poteklo deset let. Za projekt so se potegovala mesta New York, Chicago, Philadelphia, New Orleans, San Francisco, Nashville in seveda Memphis, kjer je živel kralj Elvis.
Po dolgotrajnih in brezplodnih dogovarjanjih so odločitev prepustili občinstvu. V množični telefonski anketi so se ljudje zveliko večino
odločili za Cleveland, dobil je preko 110.000 glasov, Memphis za njim le dobrih 7200. In izid ni bil presenetljiv, kajti prav v Clevelandu, velikem industrijskem mestu ob jezeru Erie je disc jockey radijske postaje Moondog Radio nekega daljnega dne leta 1951 med opisovanjem glasbe, ki sojo dotlej označevali z rtythm and blues, uporabil magično besedo rock’n'roll.
Glasbeni navdušenci v mestu so se vrgli na delo. Resnici na ljubopa ne gre le za navdušenje in ljubezen do glasbe. Američani bi ne bili Američani, če ne bi pomislili tudi na šelestenje zelencev. Vmednarodno središče rocKnTolia bodo letno prav gotovo privabilimilijon in več obiskovalcev in iztržili v mestu, ki ga je močno prizadel padec avtomobilske proizvodnje, kakšnih 75 milijonov dobička.
£|ns|L
SKRIVALNICE
Francoski igralec Gerard Depardieu vedno težje skriva pred javnostjo izvenzakonsko razmerje s Senegalko Karin Sully, diplomatovo hčerko, s katero ima tudi enoletno hčerkico Roxanne. Depardieu snema v Rimu svoj novi film, z njim sta tudi Karin in Roxanne. Njegova soproga Elizabeth, poročena sta triindvajset let in imata dva že odrasla otroka, je v tem času v njuni hiši v Parizu in dogajanja ne želi komentirati.
TEKMA MED CARLO BRUNI IN CLAUDIO SCHIFFER
DVOBOJ ZA PRINCA
Carla Bruni je pošteno zagrenila življenje Claudiji Schif-fer, speljala ji je monaškega princa Alberta. Tekmici z manekenskih odrov sta razširili bojno polje torej še v zasebnost. Marsikoga zanima, ali je bogati potencialni ženin le še ena med številnimi avanturami lepe Carle, v zraku pa visijo tudi ugibanja, ali se bo Claudia še sploh kdaj vrnila v Monako.
Carla Bruni je javno in pred očmi svetovnega jet--seta napovedala vojno Claudiji Schiffer in videti je, da je v prvi bitki zmagala. Dve lepotici z modnih odrov se tokrat nista spopadli, katera bo na reviji predstavljala eks-kluzivnejšo in ekstravan-
takšna pričakovanja sta bila tudi onadva sama, pogosto so videvali princa v njeni družbi, bil je tudi reden gost na modnih revijahv Franciji, ona pa redna gostja na razkošni jahti Grimaldijevih.
Kjer je smetana visoke družbe, tam so tudi Claudija
no priložnost uživati v nenavadnem dogodku, precej bolj zanimivem odtistega, ki se je odvijal na odru. Glavni akterki sta bili seveda Carla in Claudija. Štiriindvajsetletna Italijanka, katere toples fotografije v družbi francoskega igralca VincentaPere-za so pred nedavnim obšle svet, se je na prireditvi pojavila brez svojega novega spremljevalca. Carla je nedvomno vsredišču pozornosti od lanskega leta, ko je imela vročekrvno afero z Mickom Jaggerjem, vodjem iRolling

gantnejšo kreacijo, pač pa je objekt njunega tekmovanja princ Albert. O njegovem razmerju s Claudijo Schiffer je bilo v zadnjem letu že veliko izrečenega in napisanega, zaradi bogatega princa naj bi Claudija zapustila dolgoletnega prijatelja Billa Go-insa, ameriškega manekena. Že nekajkrat so v svetovnem tisku najavljali poročne zvonove monaškemu princu, med kandidatkami je največ točk pripadlo ravno Claudiji. Navdušila je tudi princa Re-inierja, ki je napovedal skorajšnji umik s prestola miniaturne kneževine, zamenjal naj bi ga, se razume, sin Albert. Iz monaških krogov so prihajale vesti, da bi oče rad videl sina na prestolu že poročenega. Ker je bila Claudija v tej sezoni često videna gostja v Monaku, so ponovno aktualizirali kombinacijo, ki se jeponujala na dlani, njo in princa Alberta. Povod za
in njene sodelavke, razumljivo je, da vlada med njimi ostra konkurenca, ne samo profesionalna, pač pa tudi drugačna. Lepotice se bori-joza naklonjenost občinstva, kot tudi za še prestižnejšo stvar, kotje pojaviti se v družbi s čim bolj znano zvezdo iz filmskega ali glasbenega sveta. Princ Albert ne sodi v nobenega od teh svetov, njegova titula je nad njima, vendar pa petintridesetletnik ne beži pred zabaviščnimi mlini. Rad se prikaže na glasbenih in filmskih manifestacijah, še posebno pa na avtomobilskih dirkah. Kot vsakemu mlademu možu tudi njemu godi, če se okoli njega drenjajo lepotice, ki se po možnosti šeborijo za njegovo naklonjenost. To je dokazal tudi na podelitviglasbe-nih nagrad v Monaku, na kateri se vsako leto zbere svetovna glasbena smetana. Letos je imelo občinstvo izjem-
Stonsovl, zaradi katere je njegova žena Jerry Hall zahtevala ločitev. Mick in Jerry se še nista pomirila, medtem ko je Carla obtožena že za novi napad na razmerje: tokrat je ločila mladega Pereza in njegovo družico v zrelih letih Jacgueline Bisset. To je bila priložnost za raznorazne paparazze in novinarje, da iz svojih predalčkov potegnejo še druge Carline skrivnosti: afero z Donaldom Trumpom in Ericom Claptonom.
V	Monaku so ves čas lovili dvaindvajsetletno Claudijo ob princuAlbertu in njuno poroko razglasili le še kot vprašanje časa. Vprašanje pa je, če se je Carla odločila resno zmešati Claudijine štrene. Dvoboj, ki ji ga je priredila, ni bil dostojen dam iz visoke družbe. Odvijal se je v osmih rundah.
V	prvi je prispela Claudija v prestižni športni klub v Monte Carlu oblečena v čr-
no obleko z belimi volani in okoli nje se jev trenutku zbrala množica fotografov. Nekaj minut za tem prispe-Carla v črni obleki z globokim izrezom na hrbtu in visokimi razporki ob straneh, bolj izzivalna, in ob njej se fotografi zadržijo dalj časa.
V	drugi rundi je Claudija sedela ob princu Albertu in Michaelu Jacksonu, medtem ko je sedela Carla štiri mesta stran, vendar je očitno pritegnila Albertovo pozornost z visokimi razporki.
V	tretjem prizoru bi morala Claudija podeliti nagrado. Ko se jevzpenjala na oder, Carla ni izgubljala časa: hitro je zasedla prazen stol ob princu Albertu. Claudija opazi spremembo in pošlje princu rafalni pogled, on pa je vendar uglajen, kaj naj stori s Carlo?
V	četrto se Claudija vrne na svoje prejšnje mesto in diskretno prisili Carlo, da se umakne.
V	peti rundi podeli nagrado Carlo, ko gre proti odru, se zaustavi ob princu, se nagne in mu nekaj z nasmehom zašepeta. Zgrožena Claudija ne more skriti besa in nelagodja.
Prireditve je konec in vsi se odpravijo v bližnji Hotel de Pariš, v katerem je priredil princ Albert večerjo za povabljene. Claudija prispe med zadnjimi in presenečena ugotovi, da sedi ob princu Carla in mora se namestiti ob mizi na drugem koncu dvorane.
V	predzadnjem dejanju se princ pogovarja samo s-Carlo, četudi za mizo nista sama, glasno se smejeta in si zaupno šepetata. Claudija poskusi pritegniti prinčevo pozornost in sede za njegovo mizo ob francoskega plesalca, s katerim se pogovarja dalj časa. Princ pa je ob Carli gluh in slep.
V	zadnjem prizoru Claudija odide in Carla ji pošlje triumfalni nasmešek. Princu se ob njej očitno ne dolgočasi. Tudi ostali gostje na večerji se niso slabo zabavali, dober ulov so imeli predvsem novinarji. Claudija je po tej predstavi odpotovala iz Monaka, sedaj pa mnogi z nestrpnostjo pričakujejo njen ponovni obisk kneževine, ali bo med velikimi poslovnimi obveznostmi našla čas in še prostega princa Alberta.
NJENIH PET MINUT
Veronica Webb, triindvajsetletna Američanka, se glede svoje manekenske kariere ne more pritoževati, do sedaj ji je šlo zelo dobro, saj je za njo že pet let uspešnega dela. Zelo je iskana in prezaposlena, a njenih pet minut triumfa šele prihaja. Nekdanje dekle režiserja Spikea Leeja in igralka v njegovem filmu »Jungle Fever« je podpisala enoletno ekskluzivno pogodbo s podjetjem »Revlon« in tako stopila ob bok belopoltima lepoticama Cindy Cravvford in Claudiji Schiffer. Pričakuje lahko milijon in pol dolarjev.
AMERIŠKA POLETNA FILMSKA SEZONA
KATERI BODO NAJBOLJ DONOSNI FILMI
Princa Alberta, naslednika monaškega prestola, so pogosto videvali v družbi s Claudijo Schiffer In napovedovali njunoporoko
Kinematografi in producenti se letos v Združenih državah Amerike še posebej skrbno pripravljajo na poletno filmsko sezono, v kateri nameravajo zaslužiti lepe denarce. Tačas je glavno vprašanje, kateri bo najbolj donosen film in ali bodo tehnično zahtevni in zelo dragi projekti vrnili in v kolikšni meri pomnožili vloženi denar.
Glavna favorita in tekmeca sta Schvvarzennegrov film Last Action Hero in film »Jurassic Park« Stevena Spielberga, ob njima pa bodo pokazali filmskemu občinstvu še celo vrsto dobrih in srednje kvalitetnih filmov.
»Jurassic Park« je Spielbergova interpretacija uspešnice Michaela Crichtona in že sedaj domala vsi film imenujejo hit sezone. Ocenjujejo, da je Universal Pictures vanj vložil med šestdeset in osemdeset milijonov dolarjev in čeprav to tam zanikajo, bi znali biti stroški celo še večji. Gre za visokoteh-nološki film o dinozavru, ki v zabavnem parku izumrlih živali nenadoma oživi, se izmakne nadzoru in povzroča vrsto zapletov, pri čemer so za prepričljivost potrebni izredno dragi, posebni in ekstravagantni efekti. »Kombinacije dinozavrov in Stevena Spielberga,« pravijo napovedovalci letošnjega finančnega zmagovalca v ZDA, »nihče ne more premagati.
Film »Last Action Hero« Columbia Picturesa je avanturistična komedija z Arnoldom Schvvarzennegrom v glavni vlogi in prav tako nabit s posebnimi učinki bilderske zvezde, ki komunicira z mladimi. Tudi vanj so po ocenah poznavalcev vložili do osemdeset milijonov dolarjev. Pravzaprav je edini, ki bi se po donosnosti lahko primerjal s Spielbergovim filmom.
STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI
Oven 21. 3.-20. 4.
Planeti so vam naklonjeni, polni
boste energije, zabavni in aktivni, obkrožali vas bodo prijatelji in tudi s partnerjem se bosta dobro ujela. V središču vaše pozornosti bodo nekaj časa manjše finančne težave, ki pa se bodo hitro ugodno razrešile. Srečne številke: 3, 5, 9, 13, 25.
Bik 21. 4.-20. 5.
Okoliščine, ki zavirajo vaš polet, UMflbodo kmalu {zvodenele in delo bo steklo k uresničitvi načrtov. Zelo zadovoljni boste šele v naslednjem tednu, ko bodo nekatere stvari postajale boljjasne in dorečene. V svoji koži se boste počutili vedno bolje. Srečne številke: 2, 6, 7, 10, 22.
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
Dvoje*
EH
Položaj na delovnem mestu se ‘nekoliko umirja, težave bodo preložene, ne pa razrešene. V zasebnosti boste znali nadomestiti negotovost in vznemirjenost, s partnerjem se bosta odlično razumela, morda si bosta privoščila krajše potovanje ali izlet. Srečne številke: 1, 4, 8, 12, 25.
Rak 22. 6.-22. 7.
Druženje s prijatelji bo vnedlo I vedrino v vaš vsakdanjik. V stikih s sodelavci in člani družine boste našli zadovoljstvo inpravi pristop. Finančne težave se bodo razrešile, sicer pa se zaradi tega ne boste vznemirjali. Načrti se bodo uresničevali. Srečne številke: 4, 7, 8, 17, 21.
Lev 23. 7.-23. 8.
S" - J Pred vami je dinamičen in zani-miv teden, v katerem se vam bo uspelo izogniti nekaterim težavam, druge pa uspešno razrešiti. Prihaja ugoden čas, da dokončate nekatere načrte in poberete sadove svojega dela. Skušajte ohraniti pravo profesionalnost. Srečne številke: 3, 5, 9, 17, 20.
Devica 24. 8.-23. 9.
K ^Namenite pozornost poslovnim "—■odnosom, saj lahko nastanejo manjši zapleti, torej počasi in previdno
PO MEDNARODNI KONFERENCI O KUGI DVAJSETEGA STOLETJA
VSE 0 AIDSU
Preko 15.000 delegatov iz 166 držav se je pred nedavnim sestalo v Berlinu na deveti mednarodni konferenci o aidsu, kjer so spregovorili o nekaterih ključnih podatkih o tej kugi dvajsetega stoletja, za katero na svetu vsako leto pomre tudi do 100.000 ljudi.
Bolezen se je prvikrat pojavila med ameriškimi homoseksualci letal981, virus, ki aids povzroča pa so odkrili dve leti pozneje. V svetovni zdravstveni organizaciji ocenjujejo, da je bilo do sredele-ta 1983 z njim okuženih 14 milijonov ljudi, od tega 13 milijonov odraslih. Največ bolnikov je bilo iz subsahar-ske Afrike (8 milijonov), po poldrugi milijon iz južne in jugovzhodneAzije, in Latinske Amerike (Karibov) ter milijon iz Severne Amerike.
V Svetovni zdravstveni organizaciji predvidevajo, da bo do leta 2000 na svetu z virusom aidsa okuženih 30 do 40 milijonov ljudi, devetdeset odstotkov v deželah v razvo-
ju. Najbolj črnogledi govorijo celo o 100 ali 120 milijonih obolelih za to za zdaj neozdravljivo boleznijo.
Doslej je WHO prijavljenih 600.000 primerov, do sredine letošnjega leta naj bi ta številka porasla na poltretji milijon registriranih bolnikov. Terapije ali zdravila doslej niso odkrili. Poznajo dve varianti virusa, virus 1 in virus 2. Več kotpolovica okuženih oseb oboli za aidsom deset let okužbi z virusom. Po postavljeni diagnozi v povprečju bolnik v državah v razvoju živi še kakšnih šest mesecev, v razvitem svetu pa od enega do treh leta.
Z virusom, ugotavljajo strokovnjaki, je okuženih več
moških kot žensk. V povprečju pridejo na dve ženski trije moški. Vendar v WHO ocenjujejo, da bi se to razmerje do leta 2000 spričo vse pogostejših heteroseksualnih odnosov lahko povsem izenačilo. Z vse večjim številom okuženih žensk se povečuje tudi število obolelih otrok. Več kot tretjina otrok okuženih mater bo prav tako obolela za aidsom.
Posebno nevarna je povezava aidsa in tuberkuloze. Do petdeset odstotkov ljudi v deželah v razvoju nosi v sebi virus TBC, vendarje v večini primerov neaktiven, pojavi pa se, če zaradi' aidsa oslabi imunski sistem. V Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjujejo, da je 4,5 milijona prebivalcev, od tega 98 odstotkov v manj razvitem svetu, okuženih tako z virusom aidsa kot virusom TBC.
NE MORE BREZ KAC
V Bangkoku živi kitajski kmetovalec, ki si ne more življenja zamisliti brez kač. Izjavlja in dokazuje, da je doslej pojedel že preko 10.000 živih kač.
42-letni Li Hongzhong, ki živi v severni pokrajini Lia-oning, je kače začel uživati pred 21 leti in če sedaj dnevno ne zmaže vsaj ene, se, kot pravi sam, počuti zelo slabo.
Novinarji, ki so ga obiskali,
so ga našli v trenutku, ko je kosil 60 centimetrov dolgo kačo. Njeno glavo je imel v ustih, telo pa se je zvijalo naokoli. Ob kačah se kitajski kmet hrani še z rižem, vendar v zelo majhnih količinah.
Res je, da kmet ne more prebiti brez kač, a zaradi njih ne more najti nobene predstavnice nežnega spola, ki bi bila z njim voljna deliti življenje.
ČIGAVA JE PAPIGA
Sodišče v južni indijski državi Kerala se je moralo ukvarjati s precej nenavadno
sodno zadevo. Dve sosednji družini sta se pravdali, čigava je papiga. Obe sta trdili,
da je lepa ptica njihova last. Gordijski vozel je papiga presekala kar sama. Pred poroto je zrecitirala imena otrok enega od sosedov, v čigar prid je potlej razsodilo sodišče.
naprej. V ljubezni boste deležni bogatega čustvenega življenja, kar bo učvrstilo vašo srečo. Pazite na svoje zdravje in ne zanemarjajte narave. Srečne številke: 1, 8, 9, 13, 24.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
Prisiljeni boste pristati na nekatere kompromise, spoštovati manjše omejitve, kar pa v končni fazi ne bo spremenilo učinka, ki ga želite doseči. Znate najti pravo mero in izhod iz zapletenih situacij, tudi finančna kriza vas ne bo prestrašila.Srečne številke: 2, 6, 8, 16, 23.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
Zapletli se boste v nekaj konflik-
tov, na drugi strani pa boste doživljali razumevanje in podporo v tem, kar počnete, še posebno vas bo znal podpreti partner. Zavedate se, da ste včasih premalo objektivni in preveč strastni, tega ne pozabite.Srečne številke: 4, 5, 9, 17, 20.
Strelec 23. 11.-21. 12.
jBodite previdni, ni nujno, da bi Ise vse razpletlo ravno tako, kot pričakujete ali ste si zamislili. Načrte
boste uresničevalipostopoma, z več truda, kot ste si predstavljali. Kontrolirajte se in v svoje akcije vnesite pravšnjo mero previdnosti.Srečne številke: 3, 7, 9, 12, 25.
Kozorog 22. 12.-20. 1.
Posvečate se predvsem sebi, ra-■Udi ziskujete svoja čustva, iščete sorodno dušo, reagirate čustveno, svojih dejanj pa ne skušate razložiti razumno. Nastopil je pravi čas, da obnovite svoje intimno življenje, če tega že niste storili. Pazite na zdravje.Srečne številke: 2, 3, 8, 19, 26.
Sl
Vodnar 21. 1.-19. 2.
V ljubezni prihaja čas, ki bo za J vas usoden. Nekatera razmerja se bodo utrdila, če pa še nimate partnerja, ga lahko kmalu najdete. Dobro veste, s kakšnim človekom bi radi delili življenje. Ukvarjali se boste predvsem z nedorečeno prihodnostjo.Srečne številke: 1, 5, 9, 14, 29.
Ribi 20. 2.-20. 3.
Z dobro mero optimizma in več-!je volje boste prebrodili nastale težave. Tudi v ljubezni se bodo pojavile boljše perspektive. Previdni boste pri izvrševanju poslovnih nalog. Pazite na mirv hiši. Ne krivite sebe, če vas bodo nekateri razočarali. Srečne številke: 5, 8, 9, 12, 28.
PISMA
PROTESTNA
IZJAVA
Območni odbor SEG Radeče, Pokrajinski odbor SEG Celje in 10 SEG Republike Slovenije dajemo skupno protestno izjavo zaradi ravnanja oblasti pri izgradnji HE Vrhovo. Ugotavljamo namreč, da so začeli polniti akumulacijsko jezero, čeprav niso izpolnjeni poglavitni pogoji iz lokacijskega dovoljenja. Predvsem gre za očiščenje reke Save in za zaščito krajev ob bodoči akumulaciji, posebej Radeč. Opozarjamo tudi, da je nad HE že čutiti smrad, saj brez spuščenih zapornic, v dolžini 1600 m navzgor, že nastajajo usedline. Ribiči opozarjajo, da je že ogrožen vodni živelj, tudi ribe. V vsakem primeru zahtevamo, da se napravi analiza vode in usedlin.
Našo izjavo naslavljamo vladi Republike Slovenije, posebej pa poslanskemu klubu Združene liste in ministrom iz te stranke, saj so ob
5.	juniju, dnevu varstva okolja, v stranki pripravili na Savi akcijo, ki je imela namen zagotoviti prav čistejšo reko. Glede na to, da gre za vladno stranko, pričakujemo ustrezne uradne ukrepe. DZ RS pa predlagamo, da problem uvrsti na dnevni red, najkasneje do septembra 1993.
Želimo tudi spomniti, da smo posebno protestno akcijo pripravili že lani decembra in jo bomo prisiljeni ponoviti, če dejansko ne bodo uresničeni ukrepi, kijih je država sprejela že pred več leti. Za dalj časa bomo zaprli magistralno cesto v Radečah.
Prav gradnja HE Vrhovo bi lahko bila lep zgled, da je Slovenija pravna država. Opozarjamo tudi na spremembe Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor, po katerih bo HE Vrhovo, če se bo tako nadaljevalo, črna gradnja.
Tajnik 10 SEG KAREL LIPIČ
ODPRTO PISMO MIHI KOZINCU
Ni naš namen delovati kompromitirajoče vaši osebnosti, saj to ni več potrebno in je samo vprašanje časa, kdaj boste sami spoznali resnost položaja, v katerem se nahajate in boste odstopili. Odstopite, predenj boste odveč tistim, ki vas zaenkrat še podpirajo, saj se nadaljuje vprašanje, kakšna bo razlika v konsekvencah. Ne glede na končni rezultat botrovanja g. Brejca in g. Bavčarja, katera zaenkrat nastopata še v nam vsem čudni vlogi »narodnih odvetnikov«, kar se mora spremeniti, saj omenjena gospoda v celotni aferi VIS in še marsikateri lahko nastopata samo kot kronski priči pred sodiščem, s tem da se njuno varno zavetje preseli v preiskovalni zapor (zaradi preiskovalno tehničnih razlogov), vam napovedujem, da boste glede afere »Štorman« morali nekoč biti bolj konkretni, če boste hoteli, da se pri odmeri kazni upoštevajo tudi olajševalne okoliščine. Nobena pravna država ali država, ki to hoče postati, ne more dovoliti, da se pravosodje pripelje do te oblike, v kateri se, v zahvalo vam, nahaja.
Ravno zaradi slabih izkušenj z vami se tokrat obračamo na več naslovov. Javno želimo, da nam pred javnostjo odgovorite na naslednja vprašanja.
1.	Kako je mogoče, da država Slovenija ravno v času gospodarske in politične krize z vsemi sredstvi želi doseči izročitev g. Adolfa Štormana od avstrijskih oblasti ter zato plačuje ogromne stroške priprtja, kakor celotne procedure, predenj se državi sploh lahko pogovarjata o možnosti izročitve? Ali dopuščate možnost, da je Štorman zaprt samo zato, da je zaprt, in da se njegova politična fleksibilnost drži omejena ?
2.	Kako je možno, da je bila zahteva za izročitev Adolfa Štormana predana avstrijskim oblastem zadnji dan pred iztekom roka (štirideset dni) ? Kaj ste počeli ves ta čas, morda falsificirali vzroke za izročitev?
3.	Kako si predstavljate pravno državo, če njene oblasti brez trohice odgovornosti falsificirajo mednarodno tiralico, kakor samo zahtevo za izročitev? Naj vam povem, da je avstrijsko višje sodišče odbilo izročitev g. Štormana ravno zaradi tega v primeru orožja, ko ste dali drugačne podatke. Še mrtev konj bi opazil politično motivacijo naših oblasti, kaj šele demokratična država.
4.	Kako si drznete obtoževati g. Štormana za oborožen roparski napad in krajo 100.000 DEM, čeprav je policijsko evidentirano, da je bil ta znesek ukraden g. Štormanu, ter da obstaja kazenska ovadba zoper storilca tega dejanja (M. Zoran). Preiskava okoli tega primera traja že polnih 15 mesecev in še ni zaključena. Zaključena pa ni samo zato, da lahko na ves glas kričite »Ropjarski napadi«, kajti po sojenju tega ne bi mogli več, če bi do sojenja sploh prišlo.
5.	Zakaj ne poveste, da je policija za krajo 100.000 dem gospodu Štormanu vedela od samega začetka, vendar proti storilcu Zoranu M. ni ukrenila ničesar, gospoda Štormana pa takoj obtožila oboroženega roparskega napada, ko je gospoda Zorana M. vprašal, kdaj mu misli vrnit ukradeni znesek. Res je, da so to igre Brejca in Bavčarja, s katerimi nimate nič skupnega. Samo zakaj potem ne ukrepate in popravite te svinjarije, ne pa da jo napihujete?
6.	Zakaj se proti Štormanu in ostalim vodi kazenski postopek nedovoljene trgovine z orožjem, čeprav je že večkrat bilo javno povedano, da je nakup orožja g. Štormana bil za tiste čase, na osnovi pooblastil, nekaj povsem legalnega, in se g. Štormanu strošek 50.000 DEM povrne? Jasno je, da se tukaj pojavljata ponovno nam vsem znani imeni Brejc in Bavčar, vendar je potem vaša dolžnost popraviti, kar sta onadva »zakuhala« v trenutku, ko sta hotela škodovati Pterletovi vladi.
7.	Zakaj delegacija ministrstva za pravosodje, ki se je pred kratkim nudila v Celovcu in obiskala celovške zapore, ni obiskala tudi g. Štormana (če ima stike s stranko, novinarji, če je agresiven do ostalih zapornikov itd.) ? Kdo je gospod Uroš P., da ima več obiskov iz ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za pravosodje, kot pa svojih domačih? Je morda njegov oče, ki namreč dela v mini-
strstvu za notranje zadeve, svoje državne obveznosti izenačil s privatnimi, ko pri avstrijskih oblasteh kleče- • plazno prosi za svojega sina? Zakaj vaše ministrstvo v tem sodeluje? Naj Uroš P. ne zameri, saj ni kriv, da ima takšnega očeta. Naj ne zameri, ko se njegovo ime, kljub njegovi tragediji, pojavlja v javnosti. Naj se samo zamisli, da ni on Uroš P., kako bi se počutil pri poskusih privilegiran je druge osebe. Kako se mi počutimo, ko nam tako visoke »živine«, kot je njegov oče, ne priznavajo niti osnovnih človeških pravic v trenutku, ko začne delovati sodni mlin.
Gospod Kozinc, s svojimi mahinacijami je slovenska oblast pripeljala državo Avstrijo v dokaj neljubo vlogo, ko mora na eni strani delovati človeško in obraniti človeka pred nevarnostjo, na drugi strani pa negovati dobre sosedske odnose. Kaj se bo zgodilo, če g. Štormana ne bodo hoteli izročiti? Dokazali bodo, da naša država ni pravna, da je g. Štorman politično preganjan. Ali se tako negujejo dobrososedski odnosi? Ne, sigurno ne. Torej je država Avstrija prisiljena delovati v korist in interes celotne skupnosti. Koliko je človek kot enojka takrat vreden, vemo in bomo vedeli. Vendar vam Štormana, heroja med zadnjo vojno, pravega domoljuba, ne damo, tako kot ste si vi to zamislili. Kaj so naša osebna trpljenja v primerjavi z iskrenimi željami do našega naroda? Nič, še opazili jih ne boste. Ker vedno zmaga ali izgubi samo narod, je vprašanje, ali vam bo uspelo iztrebiti vse zavedne Slovence, da boste lahko naprej vladali tako kot do sedaj. Verjetno ne, saj bi pri vseh teh zavednih Slovencih, ki bogatijo naš narod, prišla beseda Genocid v uporabo. Torej, kdo bo zmagal ? Narod in samo narod.
ZUPAN DARKO, član predsedstva RZS, Velenje
KRIVICA, KI
DVAKRAT
BOLI!
V sredo 16. marca 1993 sem se popoldan dobre volje odpravila na sprehod za kratek čas. Pri šoli »Slavka Šlandra« sem ob Ljubljanski cesti čakala na prehodu za pešce, da bom imela prosto cesto. Sonce mi je sijalo v oči, zato nisem videla rdeče luči in tudi nisem vedela, da je na semaforju gumb, na katerega bi naj pritisnila, če bi hotela preko ceste. Zato sem mirno čakala, da sem imela prosto cesto na levi in desni strani.
Počasi sem šla po prehodu proti bazenu, pa sem zaslišala glasno klicanje gospa. Obrnila sem se in videla policista, ki mi je z roko ukazoval, da naj pridem k njemu. Šla sem in vprašala, »kaj bo lepega«. Mlad policist g. Lampret mi je rekel, da sem šla čez rdečo luč. Povedala sem, da za to nič ne vem, ker nisem videla nikjer rdeče luči. Vprašal je, če imam osebno, pa sem mu vljudno povedala, da nimam ničesar s seboj, ker nameravam na sprehod, kot mi je zdravnik naročil.
Zahteval je moje podatke. Nisem vedela, zakaj mu moram vse to pripovedovat, a kmalu me je seznanil, da sem kaznovana za 1.000,00 SIT. Zahteval je, da naj podpišem, kar nisem hotela in sem mu še enkrat povedala,
da rdeče luči nisem videla, zato sem dalj časa čakala na pločniku, da sem imela prosto na obeh straneh. Nisem ovirala nobenega prometa, zato me ne more kaznovat. Hotela sem oditi svojo pot proti Savinji, pa je začel kričati - počakajte. Ubogala sem in počakala, da je po telefonu preveril moje podatke.
Bila sem nad vse začudena, ko je v jezi odprl vrata avtomobila in zaklical »noter«. Usedla sem se in opazila za volanom še enega mladega policista g. Topiča, ki je vprašal svojega sodelavca
-	kam pa jo naj peljeva ? Policist mi je žugal, da bom šele videla, kako bom kaznovana, ker sem dala napačne podatke. Z avtom smo stali pri semaforju nekaj časa, zato je g. Lampret zaklical - dam vam še eno šanso, da mi poveste točne podatke. Odgovorila sem mu, da ne bom več govorila, ker ima že vse zapisano.
Vprašal me je, če pokažem, kje sem doma. Prikimala sem in povedala policistu za volanom, kje naj zavije. Ko smo se pripeljali na cesto V. prekomorske, je Lampret zaklical, - lej, pa jo imamo
-	ona pa je rekla Ob železnici - kje naj ustavimo? Rekla sem, da naj pelje do konca in zavije desno. Pripeljali smo se do mojega vhoda Ob železnici. Pokazala sem okno in povabila v stanovanje. V hodniku je preveril, da sem stanovalka tistega bloka.
Čez nekaj časa je prišel do stanovanja in zahteval osebno izkaznico. Vljudno sem jo izročila in povedala, da bi lahko bil še enkrat mlajši, ko lažnih podatkov ne bi dajala, ker nisem lopovka, da bi se morala skrivati za tujim priimkom. Odgovoril je, da sem govorila resnico in mi hotel izročiti račun. Nisem ga prijela in račun je padel na tla. Ko je stopal po stopnicah, je govoril - pritožite se, kamor hočete, samo to boste plačala in se usedel v avto. Pobrala sem račun, pohitela do avta in strgan list zataknila za sireno.
Brez vsakih besed sem odšla v stanovanje, policista pa sta se odpeljala. Čez poldrugi mesec pa sem prejela od Ministrstva za finance sklep o prisilni izterjavi dolga iz osebnih prejemkov 1.892,00 SIT. Ker je bila sreda, sem se čez eno uro že zglasila na davčni pri g. Fidlerju. Obrazložila sem ves potek dogodka, zato so me napotili na Ministrstvo za notranje zadeve. V četrtek 13.5.1993 me je prijazno sprejel g. Pinter. Podala sem na zapisnik in prosila za čimprejšnji odgovor.
Odgovor sem prejela 3.6.1993 in zelo sem razočarana nad vsebino, ker so v njej navedene laži, da sem odklonila na zahtevo policista pokazat osebno izkaznico in sem ga žalila, da je smrkavec. Ker nimam priče, je lahko policist Lampret izjavil, kar je hotel. Policist Boris Topič pa je moral potrditi laž svojega sodelavca, da ne bo zamere. Policija nima z menoj nobenih opravkov in mladih policistov sploh ne poznam, zato me še bolj preseneča, kako si upa mlad policist izjavljat laži, saj je gotovo opravljal kadetsko šolo in bi se moral zavedati, da bo s takim ravnanjem izgubil zaupanje in namesto spoštovanja si bo pridobil mržnjo ter policiji dajal slab zgled. To mu ne more biti v ponos, da spravlja občane ob denar s kruto neresnico in dela invalidom krivico, ki dvakratno boli.
Po moji laični presoji policist Dušan Lampret ni ravnal po pravilih. Če sem se mu
zdela sumljiva, bi bila njegova dolžnost me peljati na policijo. Tudi opozori! bi me naj in pokazal, kje naj bi pritisnila na gumb. Če se mu je zdela to velika kršitev, ker nisem vedela za gumb na semaforju, bi me moral predati sodniku za prekrške, kjer bi se resnica ugotovila, ne pa zahtevek na Ministrstvo za finance o prisilni izterjavi dolga iz osebnih prejemkov. Povrhu pa še krivo ovadbo žalitve zaradi nedostojnega vedenja sodniku za prekrške. O tem bomo še razpravljali, ker ne bom dopustila mlademu policistu samoljubno, protizakonito, krivično in kaznivo dejanje proti starejši resnicoljubni materi, ki je v življenju že marsikaj prestala.
Ob koncu bi navedla še samo to, da bi urad za promet moral imeti na drogu z gumbom oznako, kot jo imajo v Nemčiji. Prijazni gospod iz Ljubljanske 44 v Celju mi je hotel pokazati, kje se gumb nahaja. Začudil se je, ker je pri gumbu stolčeno. To sem javila glavnemu za promet, pa je stanje še vedno isto. Nihče tega ne popravi, meni pa pritožbo neutemeljeno zavrnejo in pišejo krivične ovadbe sodniku za prekrške na besede policista.
VLADKA HAJMERLE, Celje
UČITELJI
STAVKAJO
Sedaj ob koncu šolskega leta stavkajo učitelji, ker izsiljujejo še višje plače. Učiteljev ni malo, ampak orjaška množica po celi Sloveniji. Plače so v šolah lepe, počitnic imajo zelo veliko, toliko nima nihče na tem svetu. Med šolskim letom hodijo zelo veliko na sprehode z učenci, prevelikokrat gredo na nogometno igrišče in ekskurzije, kjer se prijetno zabavajo, medtem ko drugi zaposleni težko delajo in opravljajo nevarna dela pri strojih.
Učitelji živijo od proračuna in sedaj zahtevajo še višje plače, denarja pa ni za tako velikansko množico šolnikov. Vlada pa ne ve, kje in komu naj denar vzame. Prav gotovo ne more vlada vzeti tistim delavcem, ki imajo manj kot učitelji in stavkajočim podariti. Solniki gredo predaleč in so celo zahtevali, naj minister za šolstvo dr. Slavko Gaber odstopi.
Državljani smo vznemirjeni, nezadovoljni zaradi stavke in to se bo vedno nadaljevalo iz leta v leto in tako bodo večne stavke v Sloveniji. Naša vlada naj takoj ukaže: STAVKE SO V SLOVENIJI PREPOVEDANEI KDOR BO STAVKAL, BO KAZNOVAN (DENARNA ALI ZAPORNA KAZEN).
Naj bo v Sloveniji nekakšen red in mir pred izsiljevalci in nadlegovalci za denar, če ga ni. Če ga ni, še hudič ga ne more vzeti.
ALOJZ KRNIČNIK,
Celje
PROTEST RZS OB
PREVALJSKIH
DOGODKIH
Naša stranka je stalno opozarjala na poizkuse ultra-
j
levih vladajočih struktur prikazovanja rodoljubnih Slovencev kot nacionalšoviniste oziroma šoviniste. Zato Republikanska zveza Slovenije ostro protestira zoper neresnično in zlonamerno medijsko prikazovanje spora družine Tahič s sosedi Slovenci. Opozarjamo na dejstvo, da je NESLOVENEC Tahič teden dni pred spornim dogodkom, oborožen s pištolo grozil sosedu SLOVENCU.
S tem je med njima nastala povsem razumljiva napeta situacija. V spornem dogodku, pri tem stanju napetosti med sosedoma, je Tahič s pomočjo sorodnikov uresničil grožnje prejšnji teden, tako da je izrabil povsem naključni trenutek veseljaštva skupine sosedov, jih najprej verbalno in nato še fizično napadel.
Nadaljnji oziroma končni razplet dogodkov je bil torej plod provokacije in napada s strani Tahičev. Da bi skozi negiranje klasičnega primera kršitve javnega reda in miru opravičili svoj naši In iški postopek, so Tahiči celoten dogodek obarvali nacionalistično in se s pomočjo medijev prikazali kot žrtev. Ostro protestiramo zoper namenska in enostranska poročanja o dogodkih s strani g. Silva Bobovnika iz RTV Slovenije in Matjaža Kranjeca, ki sta z iznakažanim poročanjem negirala in izlivala gnev celo na uradno policijsko poročilo.
Opozoriti moramo, da takšna poročanja samo spodbujajo mednacionalne spore in konfliktne situacije, kjer bodo Slovenci žrtvovani interesom ultralevice, ki poskuša Slovencem vsiliti večnaci-onalnost in na tleh Slovenije ustvariti novo Jugoslavijo.
FRANC OBLIŠAR, Izvršilni tajnik Predsedstva Republikanske zveze Slovenije
SLOVENSKO
EKOLOŠKO
GIBANJE
Komisiji za lokalno samoupravo DZ RS (G. dr. Ciril Ribičič) Komisiji za regionalni razvoj DS RS (G. dr. Dušan Plut)
PREDLOG
Prosimo, da v postopku sprejemanja Zakona o lokalni samoupravi zagotovite, da bo med pristojnostmi lokalnih skupnosti tudi odločila beseda teh pri posegih v prostor, zlasti z vidika varstva okolja in čuvanja zemlje, primerne za kmetijsko rabo. Noben poseg naj ne bo mogoč brez soglasja prizadete lokalne skupnosti, ki svoj interes oziroma stališče po potrebi izrazi na referendumu. (Za referendum potrebujemo prav tako nov zakoni)
Ne glede na to, da od 29. decembra lani, od rednega občnega zbora SEG, ne delujemo več kot stranka, si dovoljujemo še predlagati, naj Zakon o lokalni samoupravi jasno zagotovi, da ne bo prinesel novih obremenitev za podjetja in davkoplačevalce. V bistvu je treba le prerazdeliti denar, ki se sedaj zbira v integralnem proračunu. (Ker je stalno govor o švicarskem vzoru, to ne bi smel biti niti najmanjši problem.)
Ekološki pozdrav!
Za IO SEG KAREL LIPIČ

NOn^OM
MOVCfSOBfl
23. junija
KATALOŠKA PRODAJA
KUPUJTE CENEJE
STRAH 20
I ■**★★*★★★★★*★★★★*■*★★*★*'***i*
|
NOVf ^OBA |
*
*
*
*
*
AVTO IONIZATOR
RAZPRŠI in NEVTRALIZIRA vse težke delce v vašem avtu. (Nevtralizira CIGARETNI DIM, OSVEŽI ZRAK)
Enostaven priklop, na na vtičnico vžigalnika
ENOSTAVNO, HITRO in EKONOMIČNO do svežega zraka v vašem avtomobilu.
CENA: 1.920,00 SIT + poštnina
*
*
*
*
*
*
*
*
»
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
»
*
*
*
*
*
*
*
»
*
*
4
4
4
4
4
NIC VEC
ZAKAJENIH PROSTOROV
EKOLOŠKI PEPELNIK GO-GO
Prijatelj kadilcev, predvsem pa NEKADILCEV. S posebej vgrajenim dvojnim filtrom (karbonski granulat in sintetična tkanina, ki absorbira dim) skrbi za čistejši zrak v prostoru. Za delovanje potrebuje dva 1.5 V baterijska vložka (nista priložena)
POSKRBITE ZA PRIJETNO POČETJE IN ZDRAVO BIVANJE VAS IN VAŠIH OTROK.
CENA: 2.880,00 SIT + poštnina
♦♦★•A*************************************************************************************
<
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
■*★■**★★★*★*** 4 4 4
DEKLETA IN ŽENE - LAHKO STE ŠE LEPŠE
SAMOLEPILNE TREPALNICE
iz naravne dlake; odlično pristajajo vsaki ženski od 14 do ... let.
Priloženo lepilo vam omogoča trajnejšo uporabo.
CENA: 1.584,00 SIT + poštnina
UMETNI NOHTI
v različnih barvah s priloženim lepilom. Lahko vam ponudimo:) vrečke po 20 kosov v treh barvah in to: ROŽNATA, BISERNA in RDEČA.
CENA: 540,00 SIT + poštnina
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
★★★★★★★♦★★****************************************V************************************* ************4
ALARMNA SVETILKA S SENZORJEM
Varuh vašega premoženja in denarja. Samodejno se prižge ob prvem mraku ali kadar se ji kdo približa.
Še posebej je primerna za verande, garaže, poslovne prostore, vhode v stanovanja in gospodarska poslopja...
ZA VAŠE VAROVANJE IN VARČEVANJE
CENA: 6.600,00 SIT + poštnina
4
4
4
4
4
4
■4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Naročilnica
4
VSE NAVEDENE IZDELKE LAHKO NAROČITE V NOVI DOBI Z NAROČILNICO ALI PO TELEFONU /065 - 441 606 ali	J
441 215/ ali po telefaksu /065 - 26 905/ in po pošti	J
na naslov: NOVA DOBA,	*
Aškerčeva 15, 65000 Celje.	J
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
Priimek in ime:
kosov izdelka po ceni
Naročam
po ceni.
po ceni.
Moj naslov:
Plačilo po povzetju.
Ih*****★*****★•»★****★********************■***■***********'********************************'********** ****** *
S polletno naročnino imate že plačan komercialni oglas velikosti 5 cm v stolpcu.
S plačano naročnino za pol leta ali celo leto pa povrh tega postanete kandidat za pol kilograma čistega zlata.
Spoštovani naročniki!
Časi so takšni, da smo se žal prisiljeni marsičemu odpovedati. Le enemu samemu sje ne smemo — informacijam. Časopis Nova doba pa skrbi za pravočasno in resnično informiranje.
Kaj še daje Nova doba?
ENAKO CENO ČASOPISA ZA NAROČNIKE ČEZ VSE LETO Mali oglas zastonj Zanimivosti iz sveta glasbe in svetovne mondene družbe Televizijski program in napovedi za prireditve
Z izpolnjeno in poslano naročilnico postanete član velike družine časopisa Nova doba. Naročnino nakažite na žiro račun Nove dobe pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455.
Pol
kilograma čistega zlata
za stare
in nove naročnike tednika Nova doba
NAGRADA ZA ZVESTOBO
NAROČILNICA
Ime........................priimek.......................
naslov...................................................
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite....................izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
Začetek nove velike nagradne igre
Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje
Edini pogoj: plačana naročnina
NOVO TRISOBNO STANOVANJE, staro leto dni, 73 m2, s KTV in plinovodom na Ptuju prodam. Tel.:	062/
771-421 ali 062/ 781-145, po 16. uri
50 L ZAMRZOVALNIK, žensko kolo in kavč (še nerabljen), raztegljivo mizo, šivalni stroj Bagat Varitas , vse brezhibno, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Alojz Repič, Ormoška 1, Ptuj PREMOG IZ VELENJA zelo
ugodno vozimo. Plačilo tudi na čeke. Naročila sprejemamo na 062/ 775-181 ali 063/ 855-607
TERENKA, d. o.o., redno zaposli 10 predstavnikov na terenu pod zelo ugodnimi pogoji. Zaslužek od 50.000 SIT naprej. Pogoj: svoj avtomobil in komunikativnost. Tel.: 062/ 724-662
NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, brez rodovnika, ugodno prodam. Tel.:	063/
771-610
MALI OGLAS ZASTONJ kupon
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
ZIDANICO z vinogradom in sadovnjakom, 30 arov, v Pe-trovcih, Prekmurje, prodam. Tel.: 069/21-811 KNJIGOVODSTVO za podjetnike in obrtnike vodim. Informacije na tel.: 0601/ 42-201 VEČ KOZ Z MLADIČEM ali posamezno prodam. Božo Breznikar, StaraBučka 32, 68275 Škocjan, tel.: 068/ 76-087
POUSKO PRIKOLICO KNAP 2+1, dobro ohranjeno, gara-žirano, malo rabljeno, ugodno prodam. Tel.:	069/
22-373
VIKEND v Studencih pri Žalcu, cca 50 m2, ugodno prodam. Možen ogled. Tel.: 063/ 711-062
FIAT 16 P, letnik 83, registriran do 31. 5. 1994, prodam. Informacije zvečer, tel.: 063/ 27-592
RAZNO STARINSKO POHIŠTVO in druge starine prodam. Cena zelo ugodna. Miro Prodnik, Črna na Koroškem, Center 112, tel.: 0602/ 38 - 357
GOLF, letnik 1980, rumene barve, prodam, tel.: 069/ 65-668, Jakoša, Nikola Tesla 11, Radenci PSE, nemške ovčarje, čistokrvne, stare 7 tednov, prodam. Tel.: 069/ 41-272 LADIJSKI POD 360 SIT z dostavo prodam. Smrekov, 7 cm, širine 1,2 in 3 m dolžine. tel.: 063/33-343 NEDOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO, z garažo, vrtom, sadovnjakom v Trimli-nih ob glavni cesti prodam. Tomšičeva 3, Lendava, od 16. do 20. ure
MARUTI SUZUKI, I. 1991, registriran do septembra, ka-sko zavarovan, garažiran, prevoženih 6000 km, prvi lastnik, prodam za 8800 DEM. Tel.: 068/57-374
NOV ŠPORTNI HIT: PROSTO PLEZANJE
NA MEJI
ZMOŽNOSTI
Ob klasičnem alpinizmu In veljavi skrajno težkih vzponov se tačas v svetu vse bolj uveljavlja posebno vabljiv šport - športno plezanje Ifree climbingl, pri katerem je plezalec v celoti odvisen od svoje spretnosti in znanja In so kakršnikoli pripomočki klasičnega alpinizma dovoljeni le zaradi varnosti tekmovalca.
Ob plezalnih copatih in pasu je najpomembnejši del športnikove opreme na pas pritrjena vrečka z magnezijem. Vzponi vrhunskih plezalcev se praviloma na meji človeških zmožnosti, kajti redke oprijemke so pogosto izbočene le nekaj milimetrov in se je na njih mogoče oprijeti le z vršički prstov na rokah in nogah, pri čemer magnezij zmanjšuje nevarnost, da bi plezalcu zdrsnilo v najtežjem trenutku. Pogosto namreč visi le na eni roki ali na dveh, treh prstih. Nekateri malo za šalo malo zares pravijo, da si včasih pomagajo le z nohti in trepalnicami. Teže vzponov so označene s številkami in to od 2 do minus 11, najlažje lahko premagajo že malo boljši rekreativci brez vrtoglavice, najtežje, zvečine previsne stene pa zmorejo le zaresnajboljši plezalci, ki jih lahko brez pretiravanja imenujejo ljudje - pajki. Poleg absolutne telesne pripravljenosti morajo biti vrhunski plezalci tudi v izjemni psihični kondiciji.
Takšno plezanje terjamaksi-malno koncentracijo, v kateri plezalec v pravem trenutku brez naprezanja vselej najde pravo rešitev. V tem športu
napake ni mogoče popraviti. Njihova posledica je spektakularen, a povsem nenevaren padec s stene, kajti plezalec obvisi na posebni vrvi zava-rovanje.Tudi v tem športu so v svetu že pravi profesionalci, na primer Francoz Patrick Edlinger ali Avstrijec Thomas Bubendorfer, ki staena-ko popularna kot nogometni zvezdniki. S svojimi podvigi in bogatimi sponzorji, s prodajo filmskih posnetkov svojih podvigov,ki so za povprečnega človeka preko vsake razumne meje, prav razkošno živita.Čeprav je prosto plezanje v svetu izredno popularno, za večino ljubiteljev ni ravno poceni. Vsaj pri nas. V tujini se z njim ukvarja preko pol milijona ljudi, največ v Evropi, vse bolj pa pridobiva na veljavi tudi v Aziji-.Športnega plezanja ne gre zamenjevati z alpinizmom. Alpinisti vadijo z namenom, da osvojijo vrhove širom sveta, športno plezanje pa je tekmovalni in vse bolj dvoranski šport, ki ima kotvse druge športne panoge svoja evropska in svetovna prvenstva.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij, ki iščejo poslov-' ne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS.
1.
SL003—02002
NEMŠKO PODJETJE IŠČE PARTNERJA - ZASTOPNIKA ZA PRODAJO SOFTWERA ZA AVTOMATIZACIJO PROIZVODNJE.
Naziv: A-S GmbH Država: 280 NEMČIJA ZR Kraj: BADEN - BADEN Pošta: 7570
Naslov: LICHTENTAKER AL-LEE 14
Telefon: /07221/391403 Telefaks: /07221/391410 TeieKs*
Kontakt:	MR. STEFFEN
SCHMIDT
2.
SL003-02003
FRANCOSKO PODJETJE PONUJA STORITVE NA PODROČJU RAZISKAV TRGA, ISKANJA IN VZPOSTAVLJANJA KONTAKTOV S FRANCOSKIMI PARTNERJI, SVETOVANJA IN VODENJA PROJEKTOV.
Naziv: CABINET VOJNOVIČ Država: 250 FRANCIJA Kraj: CHATENAV MALABRV Pošta: 92290
Naslov: 8 ALLLEE PAUL ELUARD
Telefon: +33 1 46 60 34 50 Telefaks: +33 1 40 91 01 92 Teleks:
3.
SL003-02004
FRANCOSKO PODJETJE ŽELI INVESTIRATI V PESKOKOPE IN SODELOVATI Z GRADBENIMI PODJETJI ALI CEMENTARNAMI. /PREDSTAVITVENI KATALOGI SO NA RAZPOLAGO/. Naziv: ENTREPRISES AUDE-MARD
Država: 250 FRANCIJA Kraj: CARROS CEDEX Pošta: 06511 Naslov: B.P. 25 Telefon: +33 93 29 11 29 Telefaks: +33 93 29 11 39 Teleks:
Kontakt: MR. FRANZ KRAINER
4.
SL003-02005
IŠČEMO PONUDNIKA PRAHU ZA POLNJENJE GASILNIH APARATOV, KOT JE NPR. MONOAMONIJEV FOSFAT.
Naziv: JANEZ KOLAR Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61117 Naslov: BRILEJEVA 8 Telefon: 061/575-147 Telefaks:
Teleks*
Kontakt: JANEZ KOLAR
5.
SL003-02008
PODJETJE IZ INDIJE PONUJA USNJENE PROIZVODE - GALANTERIJO.
Naziv: VANI IMPEX Država: 356 INDIJA Kraj: CALCUTTA 'Pošta: 700 001 Naslov:	2 GLIVE G HAT
STREET,
Telefon: (0) 20 5926/7090 Telefaks: 91 (33) 2059 87 Teleks*
Kontakt: GIRISH GHELANI
6.
SL003-02010
NUDIM PROSTE KAPACITETE NA STRUŽNEM AVTOMATU INDEX 30 B. MOŽNOST IZDELAVE, SESTAVLJANJA KOVINSKIH IZDELKOV ALI NAPRAV.
Naziv: IBAS, D.O.O.
Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61110
Naslov: STRAŽARJEVA 38 Telefon: 061/453-867 Telefaks:
Teleks*
Kontakt: IVAN BAZNIK
7.
SL003-02012
PONUJAMO VAM PROJEKTIRANJE, TIPSKE PROJEKTE STANOVANJSKIH HIŠ, IZVAJANJE GRADBENIH DEL, MONTAŽNE KONSTRUKCIJE, INŽINERING, NADZOR, NOTRANJA IN ZUNANJA UREDITEV IN SVETOVANJE PO IZREDNO UGODNIH CENAH.
Naziv: ANODOS, D.O.O.
Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: TRŽAŠKA C. 266 Telefon: 061/263-636 Telefaks: 061/262-070 Teleks:
Kontakt: ROBERT ŠEBENIK
8.
SL003-02013
HRASTOV, BUKOV, JESENOV KLASIČNI IN LAMELNI PARKET
Naziv: »KONTEKPORT« Država: 893 HRVAŠKA Kraj: RIJEKA Pošta: 51216
Naslov: ŠIROLI 8, VIŠKOVO Telefon: 051/212-449 Telefaks: 051/256-816 Teleks:
Kontakt: ŽELJKO MIHELIČ 9.
SL003-02014
PODJETJE BIM, D.O.O. IZ MURSKE SOBOTE PONUJA MEHČALEC BIMOLAN, TEKOČINE ZA POMIVANJE POSODE BIMAT, ŠAMPONA Bl-MAY IN PENEČE KOPELI Bl-MOSAN.
Naziv: BIM, D.O.O.
Država: 895 SLOVENIJA Kraj: MURSKA SOBOTA Pošta: 69000 Naslov: LENDAVSKA 29B Telefon: 069/32-500 Telefaks: 069/21-136 84 10. SL003-02015
IZDELUJEMO DROBNOKO-VINSKE PREDMETE, ZA ZNANEGA KUPCA, TUDI MAJHNE SERIJE /ZNAČKE, OBESKE, OBESKE ODPIRA-
ČE, MEDALJE, PLAKETE, GUMBE, KRAVATNE IGLE, PRIPONKE, NAPISNE PLOŠČICE/, PREDVSEM ZA REKLAMNE NAMENE IN OZNAČEVANJE UNIFORM TER PROSTOROV.
Naziv: DVZ PONIKVE, D.O.O. Kraj: VIDEM - DOBRE-POUE Pošta: 61312 Naslov: PONIKVE 76 Telefon: 061/787-111 Telefaks: 061/787-219 Teleks:
Kontakt: RIHARD GASPARIČ
11.
SL003-02017
PODJETJE IZ POSTOJNE IŠČE VLAGATEUA ZA PERSPEKTIVNE BODOČE PROJEKTE VEČ PODATKOV DOBITE TELEFONSKO NA PODJETJU. VABLJENI.
Naziv:	OPTIMIZEM HOL-
DING, D.D., POSTOJNA Kraj: POSTOJNA Pošta: 66230 Naslov: VOLARIČEVA 5 Telefon: 067/22-158 Telefaks: 067/22-302 Teleks*
Kontakt: BORIS TINTA
12.
SL003-02018
PRODAJAMO KOMPLETNO LINIJO IN TEHNOLOGIJO ZA PROIZVODNJO TOPLOTNIH IZMENJEVALCEV Z VSEMI POTREBNIMI ORODJI. TOPLOTNI IZMENJEVALCI SE VGRAJUJEJO V VSE VRSTE HLADILNIH ELEMENTOV /PULTI, VITRINE, SKRINJE, DRUGI RAZHLAJEVALCI/.
ZA POSTAVITEV PROIZVODNJE JE POTREBNA POVRŠINA C. 150 M2. ZAPOSLITI JE MOŽNO DO 5 LJUDI V ENI IZMENI.
Naziv: INPO, LJUTOMER, D.O.O.
Kraj: LJUTOMER Pošta: 69240 Naslov: PREŠERNOVA 7 Telefon: 069/82-487 Telefaks: 069/82-593 Teleks:
Kontakt: SILVO POTOČNIK
13.
SL003-02019
PRODAJAMO KOMPLETNO LIVARNO ZA VLIVANJE SREDNJE VELIKIH ODLITKOV. SESTOJI SE IZ DVEH STROJEV ZNAMKE BU-HLER. EDEN OD STROJEV JE AVTOMATIZIRAN, EDEN PA KOMBINIRAN. MOŽNO JE KUPITI TUDI PEČI. ZA POSTAVITEV IN PROIZVODNJO JE POTREBEN PROSTOR CA. 100 M2.
Naziv: INPO, LJUTOMER, D.O.O.
Kraj: LJUTOMER Pošta: 69240 Naslov: PREŠERNOVA 7 Telefon: 069/82-487 Telefaks: 069/82-593 Teleks:
Kontakt: SILVO POTOČNIK
14.
SL003-02020
PROSTOR ZA NEŽIVILSKO DEJAVNOST, DO 50 M2. LAHKO JE LOKAL ALI PRO-
STOR ZA RENOVIRATI ALI POTREBEN NADAUNEGA VLAGANJA. LOKACIJA LJUBLJANA. MOŽNOST NAJEMA.
Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS
15.
SL003-02021
AUTO DIM - FUČ: UGAŠE-VALEC CIGARETNIH OGORKOV. KOVINSKI TULEC Z NASTAVKOM ZA POLJUBNO NEMESTITEV V PEPELNIK POTNIŠKIH PREVOZNIH SREDSTEV. CIGARETNI OGOREK UGASNE ZANE-SUIVO V TREH SEKUNDAH IN S TEM ZAGOTAVLJA POŽARNO VARNOST.
Naziv: »EUROGEN«, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61110 Naslov: ROJČEVA 19 Telefon: 061/445-146 Telefaks: 061/445-146 Teleks*
Kontakt: EVGEN PAVŠIČ
16.
SL003-02022
MINI ROLL PALETA: LESENA POVRŠINA NA LEŽAJNIH KOLESIH RAZLIČNIH DIMENZIJ, NOSILNOSTI OD 50 DO 200 KG, NAMENJENA KOT DODATNA OPREMA V TRGOVINAH Z MEŠANIM BLAGOM IN DISKONTIH, ZA DEPONIRANJE PRODAJNEGA BLAGA. KOMBINIRANA Z KOVINSKIMI KOŠARAMI PRIMERNA TUDI ZA AKCIJSKO PRODAJO IZVEN TRGOVINE.
Naziv: »EUROGEN«, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61110 Naslov: ROJČEVA 19 Telefon: 061/445-146 Telefaks: 061/445-146 Teleks*
Kontakt: EVGEN PAVŠIČ
17.
SL003-02024
ZASTOPNIKE ZA PLASIRANJE NAŠIH PROIZVODOV NA PODROČJU REPUBLIKE SLOVENIJE, VABIMO K SODELOVANJU Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS
18.
SL003-02025
IŠČEMO PROIZVAJALCA LEPLJENIH PLOŠČ IZ LESA, SMREKA/JELKA ZA REGALE IN STRANSKE DELE OMAR. KOLIČINA CCA. 500 CBM/ LETNO - IZVOZ NEMČIJA. PODROBNEJŠE INFORMACIJE PENTA D.O.O.
Naziv: PENTA, D.O.O.
Kraj: LJUBLJANA
Pošta: 61000 Naslov: DUNAJSKA 21 Telefon: 061/325-179 Telefaks: 061/131-012 Teleks*
Kontakt: FANI POTOČNIK
19.
SL003-02026
DANSKO PODJETJE COR-NEGA JE ZAINTERESIRANO ZA VOZ JEKLENIH PROIZVODOV /PLOŠČE, PALICE, ŽICA, CEVI.../
-	STAVBNEGA STEKLA IN
-	SANITARNIH PROIZVODOV.
Naziv: CORNEGA ApS Država: 208 DANSKA Kraj: HOLTE Pošta: DK—2840 Naslov: HOLTE STATION-SVEJ 6, P.O. BOX 3 Telefon: 45-42-423-078 Telefaks: 45-42-424-448 Teleks: 4242-1544 Kontakt: MR. POUL NEER-GAARD
20.
SL003—02027
ZASEBNO PODJETJE IPRO-TOTEHNAl, D.O.O. KEMIČNI IZDELKI, EXPORT - IM-PORT LJUBLJANA, PONUJA VISOKO KVALITETNE ŠOLSKE, HOBBY IN PROFESIONALNE	UMETNIŠKE
AKRILNE BARVE NA VODNI OSNOVI. EKOLOŠKO NEOPOREČEN IZDELEK. PROSPEKTI SO NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI. Naziv:	PROTOTEHNA,
D.O.O. LJUBLJANA Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61113
Naslov: FOERSTERJEVA 40, P.P. 2
Telefon: 061/346-426 Telefaks: 061/346-427 Teleks: 447-740 Kontakt: ŠTEFAN BOROTA
21.
SL003-02030
ITALIJANSKO PODJETJE PONUJA USNJE ZA POHIŠTVENO OPREMO, GALANTERIJO IN OBLEKO.
Naziv: SONJA JAURIC Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: VIDOVDANSKA 3 Telefon: 061/323-157 Telefaks: 061/321-505
Teleks*
Kontakt: SONJA JAURIC
22.
SL003-02040
IŠČEMO PROIZVAJALCE ALI POSREDNIKE ELEMENTOV /KOSTANJ, HRAST, OREH, ČEŠNJA, BUKEV/ DIMENZIJ:
25	MM X 75 MM X 400
- 1500 MM, SUŠENIH NA 10 % VSEBNOST VLAGE. KVALITETA:	SVETLA BARVA,
4 STRANI BREZ VSAKIH NAPAK.
Naziv: TIMITALY SAS Dl A.CONTI & C.
Država: 380 ITALIJA Kraj: UDINE Pošta: 33100
Naslov: PIAZZA LIBERTA 7 Telefon:
99-39-432-506-747
Telefaks:
99-39-432-506-900
Teleks*
Kontakt: MOGAVERO SAL-
VATORE
23
SL003-02041
PO KONKURENČNIH CENAH NUDIMO ČRPALKE VSEH VRST, INDUSTRIJSKE, KMETIJSKE, PROTIPOŽARNE VENTILE, ELEKTROMOTORJE, IZDELKE ZA OBDELAVO LESA, STROJE IN NAPRAVE ZA VRTANJE VODNJAKOV, STROJE ZA ODSTRANJEVANJE SNEGA IN TEKOČIN. IŠČEMO INŠTALATERJE IN DISTRIBUTERJE.
Naziv: MAGINI SNC Dl ZAN-DONELLA G. E STEFANEL G.
Država: 380 ITALIJA Kraj: MANZANO/UD/
Pošta: 33044
Naslov: VIA DEL CRISTO NO
26
Telefon: 0432/750722 Telefaks: 0432/750722 Teleks*
Kontakt: STEFANEL GIAN-LUCA
Kontakt: SALEM MOHAMED DODATNE INFORMACIJE O DELOVANJU BORZE LAHKO DOBITE VSAK DAN V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS, SLOVENSKA 41, LJUB-UANA, TEL: 061/150-122, FAX: 061/219-536 IN NA OBMOČNIH ZBORNICAH GZS.
fflSVOBODNA

■	»4.	n i—i______c— i«e«r
KI®vaii?iE®s5G a flmncsfgsi mafesi
I
I SoMfl® mcscfl cMftMtau?® 0)®$®
| IP®ig®v®i? o <J7®5B(g@ iPiEibaai?_
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
—J
Iz mednarodnega poslov- Naziv: IBAS, D.O.O. no informacijskega sistema Kraj: LJUBLJANA BORZA ponudb, povpraše- Pošta: 61110 vanj in informacij za vse obli- Naslov: STRAŽARJEVA 38 ke poslovnega sodelovanjar Telefon: 061/453-867 smo izbrali nekaj ponudb im Telefaks:
povpraševanj domačih in tu-' jih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS.
1.
SL003-02044NUDIMO PROSTE KAPACITETE FURNIRA-NJA IVERNIH PLOŠČ V KOLIČINI 17.000 M2 MESEČNO. ZAGOT AVLJAMO	TUDI
OSKRBO IN KROJENJE IVERNIH PLOŠČ.
Naziv: GLIN POHIŠTVO Kraj: NAZARJE Pošta: 63331 Naslov: LESARSKA 10 Telefon: 063/831-945 Telefaks: 063/832-341 Teleks: Kontakt: MARJAN DOBROVC
2.
SL003-02046
1.	PONUJAMO CELOTEN PROGRAM PAPIRNIH CEVK ZA TEKSTILNO INDUSTRIJO PREDILNICE IN TKALNICE, TER IND. UMETNIH VLAKEN
2.	PONUJAMO PROGRAM »COMPOSITE CONTA-INERS« PAPIRNIH KONZE-RU 0,2-7,0 LITROV ZA PREHRAMBENO IND., FARMACIJO IN ČISTILA
3.	PROGRAM KARTONSKIH SODOV OD 30 DO 150 LITROV, S KOVINSKIMI OBROČI IN PLOMBO DO NA-TOVORA 150 KG/ENOTA.
4.	CIL. CEVI /PAPIRNE/ OD Fl 8 - Fl 530 IN RAZLIČNE IZDELKE NA PODLAGI OSNOVNIH CEVI.
Naziv: KTL, NAVITA EMBALAŽA D.O.O.
Kraj: LJUBLJANA
Pošta: 61110
Naslov: LETALIŠKA C. 30
T eleks *
Kontakt: IVAN BAZNIK
5.
SL003-02050
IŠČEMO SOVLAGATELJA - NAJRAJE INOZEMSKEGA S PRIMERNIM INDUSTRIJSKIM
PROGRAMOM NA BAZI LESA, JEKLA ALUMINIJA, ALI DRUGEGA MATERIALA. PROIZVODNJA MORA BITI EKOLOŠKO NESPORNA. RAZPOLAGAMO S CCA. 5.000 M2 ZEMLJIŠČA V INDUSTRIJSKI CONI IN 80 M3 CI-STERNO ZA ENERGETSKI IZVOR, TER NEKVALIFICIRANO DELOVNO SILO. PARTNER MORA NUDITI PROGRAM IN TRG, TER OPREMO.
Naziv:	AGROTRANSPORT
PTUJ
Kraj: PTUJ Pošta: 62250 Naslov: Rajšpova 18 Telefon: 062/771-921 Telefaks: 062/775-002 Teleks:
Kontakt: DR. ANTON LUFT
6.
SL003—02051 NUDIMO STORITVE:
ŠIVANJE ELEGANTNIH IN ŠPORTNIH OTROŠKIH OBLAČIL OD 2 - 14 LETA, ZA DEČKE IN DEKLICE, ZA KAR SMO NAJBOLJ ZAINTERESIRANI.
ŠIVANJE ŽENSKIH KRIL IN HLAČ
ŠIVANJE MOŠKIH HLAČ. Naziv: LEDA DESIGN, D.O.O. Kraj: ROGAŠKA SLATINA Pošta: 63250
Naslov: XVI. DIVIZIJE ŠT. 12 Telefon: 063/813-420 Telefaks:
Teleks:
Telefon: 061/101-161 Telefaks: 061/105-290 Teleks:
Kontakt: MARJAN TIKVIC 84
3.
SL003-02047
ZA NADAUNO PRODAJO POTREBUJEMO 500 TEMNOMODRIH POLETNIH MIKIC T-SHIRT.
Naziv:	SCOUT SERVICE
D.O.O.
Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61110 Naslov: ZALOŠKA 928 Telefon: 061/446-725 Telefaks: 061/446-725 Teleks:
Kontakt: JANEZ LOVŠIN
4.
SL003-02048
-	IZDELAVA TEHNOLOGIJE ZA IZDELAVO KOVINSKIH ELEMENTOV
-	IZDELAVA KOVINSKIH ELEMENTOV - SERIJSKO
-	SESTAVA ELEMENTOV IN PAKIRANJE
-	DISTRIBUCIJA NA PODROČJU REPUBLIKE SLOVENIJE.
Kontakt: LELJAK MARTA
7.
SL003-02053
RAZPOLAGAMO S 150 M2 POSLOVNIH PROSTOROV. ODDALI BI V NAJEM 2 PROSTORA CCA. 45 M2 ZA PRODAJO, ALI STORITVE, NPR.: PRODAJA ČEVLJEV, PERILA IN PODOBNO. STORITVE NPR. MENJALNIŠKE, BANČNE IN NEKAJ PODOBNEGA. DOSTOP Z VSAKIM AVTOMOBILOM,JE V PRITLIČJU-,CENTRALNO OGREVANJE. Naziv: LEDA DESIGN, D.O.O. Kraj : ROGAŠKA SLATINA Pošta : 63250
Naslov : XVI. DIVIZIJE ŠT. 12 Telefon: 063/813-420 Telefaks:
Teleks:
Kontakt: MARTA LELJAK
8.
SL003-02055
STRUŽNICE UNIVERZALNE PA 45 PA m
POLAVTOMAT REVOLVER, REZKALNI STROJI, PLOSK. BRUS. STROJ, EXCENTR-SKE PREŠE 80, 125, 160
TON, KALILNA PEČ HIDRAVLIČNA PREŠA 160 TON, KRIVIL-NI STROJ 4M, ŠKARJE HIDRAVLIČNE 3M, TRAČNA ŽAGA AUTOMAT-SKA DO Fl 200, VARILNI PO-ZICIONERJI, VARILNI APARATI MIG, TIG VAR ITD. 3 KOM STROJ ZAVARJENE CEVI OD Fl 50 - 250 MM. Naziv: AGROSTROJ LJUBLJANA
Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: DRAGA 15 Telefon: 061/195-366 Telefaks: 061/193-159 T©l©ks1
Kontakt: ANTON CERGOU 84
9.
SL003-02056
PONUJAMO REGISTRATOR-JE /FASCIKLE/, EVROPSKE KVALITETE PO SVETOVNIH CENAH. DOSTAVA KAMIONSKA ALI KONTEJNERSKA. ETIKETE PO VAŠI IZBIRI ALI NEVTRALNE. ŽIVAHNE BARVE ALI DISKRETNA SIVO--ČRNA PREVLEKA. MEHANIZMI FIKSNI ALI MONTAŽNI /REMOVABLE/. DELAMO IZ RECIKLAŽNE LEPENKE IN PAPIRJA BREZ PVC.
Naziv: OPTIMIZEM, D.O.O.
Kraj: POSTOJNA
Pošta: 66230
Naslov: VOLARIČEVA 5
Telefon: 067/22-158; 061/
117-086
Telefaks: 067/23-302; 061/
152-061
jeleks*
Kontakt:	DANILO MIL-
HARČIČ
10.
SL003-02057
ZASEBNO	PODJETJE
V CENTRU MARIBORA NUDI SKLADIŠČENJE, PREPAKI-RANJE IN DISTRIBUCIJO MANJŠIH ARTIKLOV ZA ŠTAJERSKO, KOROŠKO IN PREKMURJE.
Naziv: PODJETJE ZA PROIZVODNJO, STORITVE IN TRGOVINO, D.O.O.
Kraj: MARIBOR Pošta: 62000
Naslov: GLAVNI TRG 22-23 Telefon: 062/222-636 Telefaks: 062/226-836 Teleks:
11.
SL003-02058
NUDIMO MOŠKE, ŽENSKE, OTROŠKE, ČEVLJE VSEH VRST.
Naziv: ALBRIZZI S.R.L. Država: 380 ITALIJA Kraj: MONTEVEGLIO Pošta: 40050
Naslov: VIA GRAZIA DELE-ODA N.G.
Telefon : 960-421 Telefaks : 960-479 Teleks *
Kontakt: ALBRIZZI ATHOS 12.
SL003-02059
IŠČEMO PODJETJA ZA SODELOVANJE IN/ALI JOINT VENTURES MED PODJETJI IZ FURLANIJE IN VENETA ZA SEKTORJE: - TRANSPORT
ELEKTRO ENERGIJE, PLINA, VODE
-	PROIZVODNJA POHIŠTVA IN/ALI ELEMENTOV ZA POHIŠTVO.
Naziv:	ARGEMSINO AN-
TOMIO
Država: 380 ITALIJA Kraj: PORDENONE Pošta: 33170 Naslov: VIA CIVIDALE 7/A Telefon: 04 34/27-573 Telefaks: 04 34/27-573 Teleks*
Kontakt: ARGENTINO ANTONIO
JEZIK SPORAZUMEVANJA: ANGLEŠČINA
13.
SL003-02060
ŠIVALNI STROJI, NOVI IN RABUENI, VSEH VRST: NECCHI, RIMOLDI... RABUENI STROJI, SERVISIRANI IN Z GARANCIJO. OPREMO IN ORODJE ZA KONFEKCIJSKO . INDUSTRIJO.
Naziv: FUSE' CARLO S.P.A. Država: 380 ITALIJA Kraj:	MAGENTA /Ml/
-	ITALIA Pošta: 20013
Naslov: VIA PRIMO MAZZO-LARI
Telefon: 02/9795-0011 Telefaks: 02/9795-0379 Teleks: 322-803 Kontakt:	ANTONIO VICI-
NELLI
JEZIK SPORAZUMEVANJA: ANGLEŠKI, FRANCOSKI
14.
SL003-02061 POVPRAŠUJEMO PO ILUMINACIJSKEM GUMI KABLU DIMENZIJ 13 X 5 MM. TO JE PLOŠČATI KABEL Z OZNAKO H05RNH2-F 2X1.5 MM2. Naziv: PAX, D.O.O.
Kraj: KAMNIK Pošta: 61240 Naslov: TITOV TRG 7 Telefon: 061/832-339 Telefaks: 061/832-339 Teleks*
Kontakt: SELE JANEZ 84 15.
SL003-02064
ČEŠKO PODJETJE PONUJA RAZNO MEDICINSKO OPREMO IN INSTRUMENTE, MATERI- ALE ZA BOLNICE IN ZOBOZDRAVSTVO.
Naziv: KOVO
Država:	200 ČEŠKOSLO-
VAŠKA Kraj: PRAHA Pošta: 17088 Naslov: JANKOVCOVA 2 Telefon: 42 2 874 11 11 Telefaks: 42 2 80 01 62 Teleks *
Kontakt: PETR MUCHA 16.
SL003-02065
NEMŠKO PODJETJE PONUJA PODVODNE MOTORNE ČRPALKE.
Naziv: PUMPENFABRIK OD-DESSE GMBH Država: 280 NEMČIJA ZR Kraj: D-0 OSCHERSLEBEN Pošta:
Naslov: ANDERSLEBENER ,STRASSE 56-60 Telefon: 49-39-49-52-442
Telefaks:
49-39-49-52-463
Teleks*
Kontakt: HERRN IRRLITZ 17. SL003-02066
NEMŠKO PODJETJE PONUJA STORITVE NA PODROČJU REORGANIZACIJE IN PRIVATI-ZACIJE PODJETIJ, STRATEŠKEGA SVETOVANJA, PLANIRANJA IN KO-TROLE PROIZVODNJE, RAČUNOVODSTVA, MARKETINGA.
INFORMACIJE:	INFORMA-
CIJSKA PISARNA GZS Naziv:	C&L INDUSTRIE
-	BERATUNG EUROPA 1992 GmbH
Država : 280 NEMČIJA ZR Kraj: FRANFURT/M 1 Pošta: D-6000 Naslov: VVOEHLERSTRASSE 6-10
Telefon: 069/71-10-301 Telefaks: 069/71-10-466 Teleks:
Kontakt: VVRICH GEHMANN 18.
SL003-02067
ITALIJANSKO PODJETJE NUDI USNJENE IN OBLAZINJENE STOLE - ITAL DESIGN.
Naziv: PROMO EST SNC Država: 380 ITALIJA Kraj: MATERA Pošta: 75100 Naslov: VIA GIOLITTI 83 Telefon: 0835-334-249 Telefaks: 0835-330-364 Teleks*
Kontakt: DOTT. Dl LORENZO PASOVALE
19.
SL003-02068
PONUJAMO LESNO - BUKOVO OGUE, KOLIČINA 150 TON.
MOŽNOST PAKIRANJA 5 KG, 10 KG IN 20 KG /VREČE/. UPORABA: ZA ŽAR, V KOVAŠTVU, ZA KAMINE, ZA VODNE FILTRE, V ZDRAVILSTVU. DOBAVA: TAKOJ. Naziv: FORIS, D.O.O. KRANJ Kraj: KRANJ Pošta: 64000 Naslov: ŠTEFETOVA 2 Telefon: 064/217-583 Telefaks: 064/217-583 Teleks:
Kontakt: MARIJA JELENC
20.
SL003-02070
-	IBM OSEBNI RAČUNALNIKI, LASTNA IN PARTNERSKA PROGRAMSKA OPREMA, SVETOVANJE ZA NAKUP RAČUNALNIKA, SVETOVANJE ZA USTREZNO PROGRAMSKO OPREMO, IZOBRAŽEVANJE, SVETOVANJE, CELOVTO POSLOVANJE ZA OBRT, INTEGRALNI SISTEM PRODAJE, PROIZVODNJA, ZUNANJE-TRGOVINA, MALOPRODAJA, ZDRAVSTVO.
Naziv: INTERTRADE - ITS Kraj: UUBUANA Pošta: 61000
Naslov: KOLODVORSKA 9 Telefon: 061/122-122 Telefaks: 061/302-002 Teleks:
Kontakt: DARJA RAZINGER 21.
SL003-02071
PROIZVODNJA PROGRAMA VIDRA TEN - ZELIŠČNO ZDRAVUENJE. IZDELKI SO PRIPRAVUENI IZ NARAVNIH IZVLEČKOV - SESTAVIN: SMREKOVO MAZILO IN OUE ZA: IŠIAS, REVMA, TRDA KOŽA, SINUSI,BRONHITIS ITD. HRASTOVO MAZILO ZA: LUSKOVICO, KRČNE ŽILE EKCEMI, HEMEROIDI. PUDER ZA NOGE: POTENJE NOG, GLIVICE. ZELIŠČNI BALZAM: AKNE IN OSVEŽI KOŽO.
LIPOVO MASŽNO OUE: OTEKLINE, SONČNE OPEKLINE, TIBEL - ČESNOVO SREDSTVO: ZNIŽUJE HOLESTEROL, ČISTI KRI, NIŽA KRVNI TLAK, ČISTI BRONHIJE ITD.
Naziv:	KODA - SPAAR
D.O.O. PODJETJE ZA TRŽENJE Kraj : KRANJ Pošta : 64000 Naslov : LIKOZARJEVA 27 Telefon: 064/327-564 Telefaks: 064/327-564 Teleks*
Kontakt:	MARJAN MEŽ-
NARIČ
22.
SL003—02074
-	IZDELAVA HIDRAVLIČNIH NAKLADALNIH IN RAZKLA-DALNIH MIZ, ZABOJEV IN VOZIČKOV ZA AVTOKLAVE
-	IZDELAV PNEVMATSKIH DVIŽNIH NAPRAV ZA OPREMUANJE DELOVNIH MEST V PROIZVODNJI. Naziv: SATURNUS - VZDRŽEVANJE D.O.O. UUBUANA
Kraj: UUBUANA Pošta: 61000
Naslov: OB ŽELEZNICI 16 Telefon: 061/105-066 Telefaks: 061/442-081 Teleks:
24.
SL003-02042
ITALIJANSKO PODJETJE IŠČE MANJŠE ŠIVALNICE ZA ŠIVANJE /LOHNARBEIT/ SVILENIH SRAJC IZ NJIHOVEGA BLAGA.
Naziv: LESCO SRL Država: 380 ITALIJA Kraj: COLFOSCO TV Pošta: 31030
Naslov: VIA MERCATELLI MAGLIO 112 Telefon: 0438-780-148 Telefaks: 0438 -781-006 Teleks:
Kontakt: IVAN PUŠKARIČ DODATNE INFORMACIJE O DELOVANJU BORZE LAHKO DOBITE VSAK DAN V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS, SLOVENSKA 41, UUBUANA, TEL: 061/150-122, FAX: 061/219-536 IN NA OBMOČNIH ZBORNICAH GZS.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
LucaS: FOTOREPORTAŽA
RISBA IN SUKA
Slavje preskromne ilustratorke Mojce Cerjak, ki je na Dunaju končala visoko šolo za oblikovanje, je bilo ob otvoritvi njenihilustracij v novomeški Krki popolno. Več sto malih občudovalcev s svojimi mentorji in kulturniki Novega mesta so prisrčno pozdravili umetnico, ki po besedah kritičarke Alenke Domjan znova visoko postavlja plovensko ilustracijo. Za popestritev nadvse prisrčne otvoritve je dodatno poskrbela najmlajša skupina Plesnega foruma iz Celja, ki ga vodi Goga Stefanovič—Erjavec.
Po celi večnosti se je javnosti znova zaupal kronist in kritik, fotograf in urednik Lojze Ojsteršek s svojo retrospektivno razstavo fotografij v velenjskem Domu kulture. Nekdanji rudar in trdovratni beležnik dogodkov, neponovljivi zapisovalec knapov in neke dobe, ki je Velenju vtisnila dušo in se nikoli več ne bo ponovila, se je predstavil v vsem svojem sijaju. Mojster namreč ne sprejema sodobnih tehnik maličenja fotografije, temveč jo javnosti ponudi surovo in golo, kot sta bil čas in življenje v njem. Ojsterškovi udarniki ali sodobniki so iz sveta, ki ga več ni, vendar človeško topli, ker je po Ojsteršku človek še vedno nosilec vsega nehanja.