camnrk glasilo delovnega kolektiva tekstilne tovarne Svilanit kamnik glasilo delovnega m/ ■sf *? fy j ■ i/ # /://?, .fj fin # a h f - a ...-77 /O i.y (> /(.X-- •"•• {^iJJ i.......,f.y .;A...,k;.y /Xv.X. •g ll ,y y v: ^ -k'v Osmi marec - mednarodni "borbeni dan žena - praznjujejo danes napredni narodi po ip ' . vsem svetu. Na ta dan leta 19o9. sosocia- I XS listi v ZDA v javnih demonstracijah terja-,« J , 4 .-<•«' 11 vo:tllto pravico tudi za ženske. Haaled- if . • y/- nje leto pa je hil na predlog Klare Zetkin -^ i- 'l-- j, > 5■ - začetnice mednarodnega ženskega gibanja / * - na mednarodni konferenci v Kopenhagenu marec proglašen za mednarodni dan kot | simbol borbene solidarnosti žena. Od tedaj žene praznujejo vsako leto. . ; Boj"Žena ya enakopravnost in za dosego človečanskih pravic je že zelo star. Mne so bile vedno v prvih vrstah vseh tistih, ki so SS?borili za priznanje človeškega dostojanstva in enakovrednosti. Pred dobrimi petdesetimi leti je bila žena v zori zgodovine še vedno le kot posameznik na obzorju. Danes so žene junaki. V teh zadnjih 50 letih se je milijone žensk vključilo v delo na vseh področjih. V.vseh naprednih državah je žena čast no zastopana,; povsod vključčna v gospodarski«, ; socialni in politični razvoj, v zaostalih azijskih in afriških državah pa vedno bolj stopa v ospredje.' Jugoslavija je ena izmed tistih držav, v kateri so napredne sile delavskega razreda sprejele ta dan za svoj'politični praznik. V narodno-osvobodilni borbi so žene prispevale neprecenljiv delež. Po vojni pa se vedno bolj vključujejo v gospodarstvo, družbeno upravljanje, ljudsko oblast, v politično in kulturno življenje. Naši ženi so dostopni vsi poklici, vsa delovna mesta in vse šole. Ustava in pravni predpisi ji' jamčijo enako plačilo za enako delo, zaščito materinstva in varstvo otrok. Vendar je položaj žene še vedno otežkočen, ker žene nimajo primernih kvalifikacij in so preobremenjene z gospodinjskim delom. Kapacitete otroških ustanov so še vedno premajhne' in uslužnost-ne dejavnosti še vedno ne dovolj razvite. S tem, ko si prizadevamo, da bi vključili ženo v gospodarsko in družbeno življenje, ji zagotovili možnost za pridobitev kvalifikacije, jo razbremenili z raznimi uslužnostnimi ustanovami, ne ustvarjamo samo ženi možnosti, da prevzame svoje mesto v družbenem življenju, temveč pomagamo vsej naši družbi k višjemu standardu. Obenem razbijamo predsodke in stara moralna pojmovanja razredne družbe ter ustvarjamo novo socialistično moralo.' K istim ciljem tešijo tudi napredne sile po vsem svetu. 2 Kaj pa žena v našem podjetju? Smo kaj storili zanjo? Na to vprašanje lahko vsekakor rečemo; da. Spomnimo se samo težkih pogojev delavk v easu razvoja naše tovarne, predvsem pa dela naših žena v zastareli barvarni v Smarci. Ročne statve so zamenjali avtomati, starevkadi in žigre pa moderni stroji v barvarni. Ženam so se nudili lažji pogoji dela, zamenjava neodgovarjajočih.delavnih mest ter vsa zaščita in socialna pomoč. Gilj vodstva naše tovarne je, da da ženam taka delovna .mesta, ki jih bodo po svojih zmožnostih najlažje upravljale-. Leto 1962. bo za naš kolektiv leto važnih dogodkov - napredka, tako v povečanju neposredne proizvodnje kot v realizaciji več^ jih investicijskih del. Sleherni stremi za napredkom, kajti to je pozitivno. Posameznik se skuša na svojem delovnem mestu ali v grupi sodelavcev uveljaviti kot čimbolj nepogrešljiv element proizvodnjega kolesa ter s pozitivnim delom čimbolj vplivati na dober rezultat njegove EE ali celotnega podjetja. Taki sodelavci so iskani, najboljši, 'ter nepogrešljivi za sleherno podjetje, ki predvsem v dobrem kadru vidi napredek proizvodnje. Enako ali podobno vlogo,kot. jo ima sodelavec ali njegova EE v okviru lastnega podjetja, jo ima sleherni kolektiv v okviru svoje komune. V našem družbenem razvoju je dolžnost slehernega kolektiva, da kar najbolj razvije proizvodnjo in ekonomično sposobnost ter čimbolj gospodarsko izkorišča po družbi zaupana proizvajalna sredstva. Spričo tega, da je vsak kolektiv del vse-ju-goslovanske družbe, proizvodnja podjetja pa del vse-jugoslovanskega gospodarskega načrta, potem je razumljivo, da družbi ne more biti vseeno ali posamezno podjetje malo ali pa skoro nič ne prispeva k splošnemu napredku oz. standardu svoje komune. Stališče takega pojasnjevanja o vlogi slehernega kolektiva v našem družbenem razvoju je menda jasno, da za svoje delo ne - 3 ~ odgovarja samo na znotraj /samemu sebi/, temveč tudi družbi v komuni. V našem komunalnem sistemu se je predvsem v zadnjem času prilično izkristalizirala formula: vreden si toliko, kolikor daješ. Popolnoma točno; vreden si toliko, kolikor si družbi nudil. Žal vedno ni tako. So podjetja, ki gornje formule ne razumejo ali pa celo delajo zaključke, da so podjetja bila namenjena samemu sebi. Takim nepravilnim zaključkom največkrat sledijo stagnacije, ki stoprva jejo zavorne probleme do splošne krize v podjetju. Vsekakor je potrebno slehernemu kolektivu, ki stremi, da zasede v komuni čim pomembnejše mesto v gospodarstvu, veliko prizadevnosti in tudi samozavesti. Pri tej pomembni vlogi ne gre podcenjevati naših gospodarskih kadrov in nasploh odnos do strokovnega kadra. V zvezi s tem je dejal ob neki priliki predsednik ObLO, da je garancija za napredek in svetlo prihodnost slehernega podjetja le dober gospodarski oz. strokovni kader. Se je morda zmotil? Nikakor ne! Vendar mi v podjetju marsikdaj na podobne ugotovitve gledamo drugače. Menim, da je svetlejša prihodnost v podjetju s staro strojno opremo in dobrim strokovnim kadrovm, kot pa v podjetju, kjer se ponašajo s sodobno strojno opremo, imajo pa do kraja nerazčiščene odnose do vloge strokovnega kadra. Naš kolektiv za čas svojega obstoja ni imel nikdar rožnate situacije. Razdrobljenost neštetih tehnološko slabo opremljenih obratov so spremljali razni "viharji”, ki sicer niso vzeli kolektivu, predvsem pa strokovnemu kadru, veliko obstanka in napredka, vsekakor pa zahtevali od celotnega kolektiva večjih narav kot v marsikaterem drugem podjetju. Radi neprimerne razporeditve obratov v Sraarci in Mekinjah je ena od neposrednih nalog kolektiva - "koncentracija podjetja na Perovem". Navzlic važnosti omenjenih problemov je kolektiv že v lanskem letu dosegel zavidljive uspehe. Kljub splošnemu znižanju cen tekstilnih izdelkov za 10 l/, je bila dosežena vrednost bruto dohodka v višini 933 milijonov, povprečni osebni dohodki preko 25.000.- Din, ostanek Čistega dohodka za sklade pa v višini 54,800.000.-. Res lep uspeh - vendar če hočemo napredovati, zadovoljiv samo za leto 1962. Za tekoče leto se je kolektiv lotil proizvodnje naloge z velikim poletom. Predvidena realizacija brutto dohodka je postavljena na višino 1 milijarde 220 milijonov; istočasno pa bi se morali povečati tako osebni dohodki kot ostanek čistega dohodka za sklade. Naloga ni lahka, vendar uresničljiva ob podpori vseh subjektivnih sil. Mnenja sem, da lahko imenujemo to nalogo častno, vredno kolektiva, ki ve kaj hoče. Rezultati dela v začetku letošnjega leta, tako v proizvod-njem kot komercialnem pogledu, so dovolj zgovorni podatki in dokazi o volji kolektiva. Januarja je podjetje zabeležilo največji promet, odkar podjetje obstoja, februarja pa je tudi januarski promet prekoračen. Posebna vzpodbuda strokovnemu in ostalemu kadru je lahko ocena tekstilnega sejma v Ljubljani, kjer smo za razstavljene.izddlke prejeli 4 zlate in 1 srebrno medaljo. Pri navedenih rezultatih ne smemo prezreti izrednega prispevka obrata Šmarce. Proizvodnja frotirja predstavlja v letoš^ njem gospodarskem načrtu nekaj manj kot polovico vrednosti .i; celotne proizvodnje podjetja. Čeprav smo v.kratkem času v proizvodnji svile oz. kravat dosegli izredno- lepe uspehe /apretura proti mečkanju/ ter s tem v zvezi povišali prodajne cene, nas še vedno čakajo na tem področju dela naloge.: Vzorčenju svilenih artiklov bomo morali posvetiti izredno pozornost, predvsem pa korakati ••. vzporedno z modo. • : " O- 'v Pri proizvodnji ostalih artiklov /zaves, prtov itd./ bo nujno potrebno posvečati čimvečj o pozornost estetiki in modi ter nujno razmišljati o manjši porabi osnovnih surovin - pred" vsem uvoženih - na račun boljšega oplemenitenja. Tudi z nekaterimi novimi artikli moramo čimpreje presenetiti potrošnike. Uspešno reševanje -vseh teh problemov bo v znatni meri vplivalo, da bo. Čimpreje dosežen dohodek v višini 1 milijarde. Kot je sen slehernega pilota prebiti zvočni zid, tako naj bo sen in želja nas vseh, da bo čimpreje naznanila tovarniška sirena, da smo k dosedanjim zmagam pripisali še eno: prebili zvočni zid - ustvarili preje ko.t: v 1 letu 1 milijardo dohodka. Ta dan naj bi bil v podjetju zapisan z zlatimi črkami, istočasno pa naj bi tavdan vsako leto kolektiv proslavljal kot. svo j praznik. h' ., v . :. S to delovno zmago se bomo uvrstili med podjetja, katerih cilj je, kako čimpreje približati vrednost svoje proizvodnje 2 milijardam c. Stane Marcijan 5 .• H-v • ' • :.0 . - ■ ' £_*: Dne. 15 ..marca se poslavlja ocv .nas ena iz= ,■ ’• 'v. ime d ,na j stare j š ih ' delavk našega podjetja I / | -M tov. T R A V J N PRAN C.Kr A,Zaposle = j | "‘f y - na je v obratu Šmarca od 1936. dalje z J, \ .'z:.:::::.:z. majhno prekini-tvi jo. zgradi; otrok - II /If Ko sem jo zadnjikrat pred upokojitvijo ‘ | ^ videla v obratu, sva jo z vodjem J.J tov. •, , Seljak Bogdanom povabila v :obratno pisar; no.Vprašala, .sem jo to in ono in počasi je pričela obujati spo= mine.;na. ;pretekle dni,na dni,ki segajo daleč v njeno, mladost. 'V;' Pako le je pripovedovala f Rojena sem bila dne 5.3.1912 na Dobe = nem.Doma nas je bilo 14 Otrok in ko s.,m dopolnila 16.leto sem odšla v "Storo”,Gameljne,kjer so ravnotakrat t.j. leta 1928 pričeli izdelovati na 30.ročnik statvah prvi frotir.Strokovnja= kov Slovenci takrat še nismo imeli in tako smo dobili nemške mojstre.Delali smo pod zelo slabimi in težkimi pogoji.Delavci smo s j. počasi pričeli' zavedati krivic in tiranije - pričeli smo se prebujati.Pod vodstvom sindikata je koncem leta 1934 izbruh= nil štrajk tekstilnih delavcev v Kranju,kasne je pa.se drugod. V našo tovarno je prišla iz Kranja delavka Rezka Tomšič z ne= kim moškim,katerega imena se ne spominjam,nam držala govore in zagotavljala,da 'se nam bo moralo stanje izboljšati.Predstavniki ■ takratne oblasti' so nas pregovarjali,preganjali in v nas stre = 1jali,vendar brez uspeha kljub temu,da je bil en delavec ranjen. Tovarno so ponoči stražili moški,podnevi pa tudi šene.Štrajk je trajal okrog 1? dni.Kasneje se nam je postopoma stanje zboljša= ■ IdiNemce so nadomestili naši ljudje - ukazovali in‘.učili so nas . naši slovenski mojstri.... Pa je prišel čas,ko nam"je pričelo primanjkovati '^materiala .Morala sem si poizkati’delo drugje in tako sem k on četi leta 1938 prišla v Šmarco . P''''''1 Tu, kjer;-danes .sto ji naš. obrat, j e'-bil .nekdaj mlin, M' je pogorel. Tedanji lastnik Vavpetič';Alojz je: ;na pogorišču sezidal delavni= co in prenesel v njo is Domžal 5 ročnih statev.Z menoj so de= lali še s Viktor. Dolgan, Anton Dolgan,; ki /je leta -1958 odšel od nas v pokoj , Krape Kejrčun, Anton Kovač .in Draga Mencinger. v v . o : ;.:.: v .v-. iv . 1 v-. "-'-i /V; ; j r. v - 6 - Kasneje smo dobili §6 druge stroje in se razširili. Pa je prišla okupacija in z njo zopet nove težave.Bila sem že poročena in imela dva otroka.Mož je odšel v partizane, dama set! morala pa ostati doma pri otrocih,vendar sem ves čas borbe za svobodo delala kot terehka.Trije' moji bratje so tudi odšli v partizane ,naš dom so hatn oropali, očeta zaprli, sestre pa izseli li.Bna se iz taborišča ni več vrnila. Ko je bil po osvoboditvi obrat zopet v pogonu, sem." takoj pričet la z delom na tkalskih strojih. . - Leta 1943. -je bila izvršena nacionalizacija zasebnega sektorja Podjetje, je postalo družbena 'lastnina pod imenom "0Tj3KS V Takrat smo itneli približno 16 mehaničnih in 6 ročnih bombažnih statev za izdelavo frotir ja .Jaz sem ase naprej delala na ročnih- statva? Na mehaničnih statvah so se .izdelovali razni-artikli za srajce Ženske obleke in kasneje tudi vafel brisače, za katere •' je bilo veliko Zanimanje.Frotir je bil'takrat luksuzni artikeJL.Sledila So razna' premeščanja iz ročnih na mehanične, statve, za katere kljub lažjemu delu ni din 6 bile navdušene .Prepričani smo, bili, da bodo ontale ročne 'statve za vedno v stari šari.Toda to hi tra= jalo dolgo.Minulo je' le nekaj Časa in spet so zaropotale ročne statve v še večjem številu.K^r nas je bilo starih tkalk, smo morale učiti tkalke,ki’ so bile vajene le dela na mehaničnih st/ jih.Preče j jih je takrat vsled teh sprememb odšlo.iz podjetja. Tiste,ki so kljub napornemu delu vstrajale,so se vsega naučile1 Za tako težko delo "pa je bila potrebna tudi močna hrbtna,katere pa žal takrat še ni bilo dovolj.Domovina je bila porušena in oropana in treba je bilo s čim- večjo storilnostjo nadoknaditi izgubij eno.Dobivale smo'dodatek za težko delo.V.tem:času so se vršila tudi razna tekmovanj a;Na.enem' izmed njih smo.tekmovali tudi tkalci na ročnih statvah.Največ je-naredil naš že. upokoje* ni sodelavec Dolgan Anton.Največji uspeh..je bil v tem,ker se j0 S! P j 'J < ' !| A l i h« .4! ' : :..i..4i ; na eni, ročni statvi izdelalo v eni uri .več blagd kot na mehanični .Prirejene so bile tudi .-razne ■ razstave, in na eni izmed njih smo postavili v Ljubljani'tudi ročno statev,na kateri sem tkala v ^asu razstave.Imeli smo veliko občudovalcev, predvsem zaradi primitvnega dela in lepih iz del5 kov. In leta so tekla ....Postajali smo vedno močnejši in tudi občine so se osamosvajale ..Tako- smo vsled boljšega gospodarjenji leta 1952. združili naš obrat,ki se je zadnji dve leti imeno= val"TDKSTILNA INDUSTRIJA” z "JUGOPAMUK-om" in Mestnim podjetje^ "SVILANIT"/matični obrat današnjega podjetja / pod imenom " SVILAIHT ", KAMNIK. Za frotir je bilo vedno večje zanimanje.Naši strokovnjaki so s6 trudili,da bi pričeli izdelovati frotir na mehaničnih statvah. Uspelo jim je predelati gladke bombažne, statve za tkanje fro= tirja.Od začetka smo imeli malo upanja na uspeh.-Na osnovi izpo5 polnjevanja pa so mehanične statve zamenjale ročne.Od thkrat naprej tu.di jaz nisem bila več tkalka .Delala sem na križno navijalnem in votkovnem stroju,galirala sem,vezala osnove,če je bilo pa potrebno pa tudi prenašala razne stvari in pometala J' - 7 - Ko sem jo vprašala,kakšne vtise odnaša ob slovesu iz podjetja, je odgovorila: "Povem Vam,da me je zadnje čase zelo mučilo to,ker nisem mogla dati podjetju več toliko moči in delovne sile kot prejšnja le= ta.Našla sem pa polno razumevanje pri predpostavljenih v obratu, ki so mi nudili vso pomoč.Z vsemi sodelavkami sem se dobro ra= zumela,želim pa pripomniti,posebno za mlajši kader,da ni srai= motno prijeti za kakršnokoli'delo,saj delamo vsi za en cilj,za uspeh podjetja." In še je nadaljevala: "Srečna sem,da sem dočakala tak vspon in razvoj našega podjetja, posebno pa še tega,da smo dosegli,da je naš obrat postal tkal= niča frotirja,da se je iz težkega in primitivnega dela razvila proizvodnja frotirja in da so vzorci in kvaliteta občudovanja vredni.Dokaz temu je tudi to,da smo na osnovi tega uspeli že delno prodati frotir v inozemstvo.Vesela sem,da naš obrat da= nes predstavlja pomemben del našega podjetja." Končala je z besedami: "TOVARNA JiH BILA MOJ DRUGI DOM". Mišič Danica SKLJJPI ZADNJIH SEJ SKUPŠČINE SVETOV EKONOMSKIH ENOT IN UPRAVNEGA ODBORA TOVARNE 1. Celotni ostanek dohodka - neobvezni del rezervnega sklada in nerazporejena sredstva iz leta 1950 v znesku Din 68,588.506.-ostanejo do nadaljnega v rezervnem skladu podjetja. 2. Zaključni račun za leto 1961 se z vsemi prilogami soglasno potrdi. 3.Ostanek čistega dohodka v višini 13,749.083.-Din naj se raz= deli med člane kolektiva in sicer polovica tega takoj,ostala polovica-ostanek skladov EE in ostanek OD pa po potrditvi za= ključnega računa.Izplačilo gornjega naj se izvrši po 5.čl,Pra= vilnika o delitvi osebnih dohodkov za leto 1961. 4. Do prihodnje seje naj se pripravi podrobna analiza delovnih nezgod,vzroki delovnih nezgod,bolovanja,fluktuacija delovne sile,povprečje izplačanih plač,povprečje preseganja norm po EE in to za leto 1961. 5. Ukine j o naj se takoj vse obveznosti napram "Ribiškemu druš= tvu" Domžale,v zvezi z škodo pri ribah. 6 6. Zaradi nočnega dela v obratih Smarca in Perovo naj se poveča amortizacija strojev za 30 ‘fo. - 8 - 7.Predlog “Komisije za sestavo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov'1 glede nagrad delavcem,ki dopolnijo 10 ali 20 let službe v podje:t ju y se soglasno potrdi . Istočasno se odobri tudi Din 70.000,- v btto znesku za pogostitev teh jubilantov. 8.Oddelki,kateri vsled čiščenja kotla v soboto in ponedeljek ne bodo.obratovali,naj nadoknadijo zapadle ure tekom meseca marca v prostih izmenah ali pa v nedelj ah. Tehn:. dni sektor je dolžan navedeno delo pravilno organizirati.. . 9. Nočni izmeni SIS.30 se z ozirom na to,da obrat Perovo zaradi -čiščenja kotla v soboto in ponedeljek no dela,odobri,da V sobo^ to,dne 3.3-1962 ne dela ter isto nadoknadi, tekom-tega meseca. 10. Vsled tega,ker so se prevozi delavcev vršili samo v mesecu februarju ne pa tudi v januarju,se. plačilo podaljša za mesec marec 1962. SKLOPI UOs 1. U0 je vsled boljšega sistematičnega dela formiral gradbeni odbor katerega sestavljajo;tov.Marcijan Stane,Jenko Matija, Kosirnik Jože,Mihelič N.iz Podjetja”Kamnik",Kovač Valentin in Brodnjak Henrik. 2. Načrt za nbvd""tkalnieo se v predloženi obliki potrdi.Dela prevzame "Graditelj 11 »Kamnik.Tudi gradnja vratarnice se prepu= sti "Graditelj !i-u. Zgradi naj ee samo en del,ker ni sredstev za vse.Prostor za pregled ljudi na-j se opusti- in zgradi primes ren prostor za razne sestanke.K gradnji oo ste in vratarnice naj izvajalci pristopijo tako j, čim bo za to primerno xrreme. 3. Plan investicij se v predloženi obliki predloži v potrditev Skupščini svetov jUD. 4. U0 se. strinja s postavitvijo novih rokov plačila,vendar naj se za neidoče artikle podaljša rok plačila od 2C na 30 dni. 5.Sprejet je bil sklep o najetju kredita iz okrajnega sklada združenih sredstev trgovskega podjetja "lekatil1" »Ljubljana s tem,da se za največ 5 let .zavežemo.za dostavo določene koli= čine frotirja po običajnih cenah.ter vrnitev posojila v po= godbi določenem času. Uredniški odbor; Pavlič Avgust-Brodnjak Henrik.dPečevnik Pa= ter,Mišič Danica»Gregorič Anica,Hubi Katarina in Lap Mihael. - g - NEM J O DELU V KONFEKCIJI Kot je opaziti, se v zadnjem času posveča precej pozornosti tudi konfekciji. Nekoč vedno zapostavljeni obrat je danes enakovreden ostalim' EE. Vrednost dela v konfekciji si najlažje predstavijamo,. ako: izračunamo, vrednost enega metra tkanine in vrednost gotovih izdelkov, kateri so narejeni iz tega metra tkanine. Seveda pa se mnogokrat pojavljajo raznovrstne težave. Predvsem nam še do danes ni uspelo preiti na industrijski način proizvodnje , ker Smo ‘skoraj povsem odvisni od dnevne proizvodnje tkalnic. Vedno nam tudi' primanjkuje prostora, saj nam v zadnjem času sama tkanina, namenjena predelavi, vzame skoraj polovico prostora, kar nam večkrat zelo onemogoča pregled nad samo proizvodnjo. Tudi z uslugami mehanične delavnice nismo preveč zadovoljnji. če pomislimo koliko denarja je bilo vloženega v transportni trak in koliko nam praktično koristi, lahko ugotovimo, da je bil izdelan, precej "nenačrtno. Dalje menim, da tudi naši mojstri ne morejo odigrati tiste vloge, katera bi jim morala pripadati,saj je njihovo delo predvsem štetje gotovih izdelkov, ni pa časa za dajanje napotkov za čim večjo produktivnost, racionalizacijo in kontrolo kvalitete. Poglavje zase je nagrajevanje. U-pam,si trditi, da je bila konfekcija v zadnjih letih precej prikrajšana. Kadarkoli, se je kaj delilo, je dobila konfekcija najmanj ali pa sploh nič. Kljub temu nam'pa ne more nihče očitati, da'smo manj delali kot v ostalih obratih. Težave nastajajo že takoj pri normah, katerih' imamo trenutno 252. Trudimo se, da bi bile čimbolj stimulativne in realne. Vendar pa se je v praksi pokazalo, da smo jih do sedaj morali najmanj dvakrat na leto menjati .. M -i 1 / v. i x % \A XX V- V \ ....... I w....r /xx: /.m: X I; IV, / i- \ ; I v:. wl v ;1 \ W ;d I X \ ir \\ \ i Z izvolitvijo svetov LE bomo mogoče vendar enkrat prišli tudi v konfekciji na zeleno vejo, saj se je zanimanje za upravljanje precej po- ! večalo pri samih nc^, c d ni h pro- i izvajalcih, obenem pa pričakujemo tudi razumevanje in pomoč vseh tistih, ki nam kakorkoli lahko pomagajo. j Z A , • f F K . ■ i .II jl/jl , /AX: A |' X 1 i IV . : ' n rx n i H IM flV Slavko Poljanšek KAJ PA REALIZACIJA PRODAJE V JANUARJU IN FEBRUARJU? Zanimalo me je, kako je z realizacijo v prvih dveh mesecih, pa sem odšel v komercialo in vprašal šefa.tov. Škerleca kako kaj stojimo; V letu 1962. ima naše podjetje velik plan prodaje in sicer 1,220.000.000.- Din. Ce bi ta plan razdelili na mesece, potem bi morala mesečna realizacija znašati cca 102*000.000.-Din. Koliko smo pa dosegli ta plan v mesecu januarju in februarju t.l. nam pokažejo naslednji podatki: ' ' . - ' . ‘ f.. Realizacija v: januarju 1962. 104,462.669.- Din januarju 1961. 76,269.3o9.- ,! z: - to je za 28,193.360.- Din več ali v cJc 36 5^.več k@t 19^ februar 1962. 1o8,221.385.- Din februar 1961. 86,985.522.- • ?$ to je za 21,235.863.- Din več ali v ^ 24 več kot 19^ Po artiklih je bilo v mesecu januarju 1962. prodano: v februarju 1962. pa: svila Din 1,633»197.- svila Din 798.9o5." flock " 74,56o.- flock ■ » ^ 719.125 ostali frotir " 366.622.- ostali frotir 49.155." dekor.tkanine " 15,72o.97o.- keper " 1,39o.o32.- svileni g.izd. " 19,78o.8l8.- vigonka • M 13.96o.- frotir " 64,8lo.lol dekor.tkanine " 20,283.355.' ostale usluge " 2,0 76.4 ol.- svileni g.izd. " 18,587.646.- Skupaj: Dinlo4,462.669.- frotir " os tile usluge " 64,3o9.564." " 2,069.643.i Skupaj : Din 3o8,221.385.^ Iz gornjega se vidi, da smo v prvih dveh mesecih t.l. plan prodaje dosegli in presegli. Za vse to se pa imamo v prvi vrsti zahvaliti dobremu asortimanu in prizadevnosti komercialne službe. Ce bo v naslednjih mesecih uspeh enak uspehu prvih dveh mesecev, potem lahko in brez skrbi pričalcujemo, da bo letni plan prodaje v celoti izpolnjen in tudi presežen« Pavlič Avgust 11 ".'V::;.-.-;, f/ ...v •.,.v } V------- X . Z uvedbo kadrovsko socialne službe .■.v.,;, s e je v podjetju pristopilo k novemu 'X ui U ;>'Vlka • -br;"/ v • .4/. ••• ' lil :y,.>/‘ Zdi se mi,da je- organizator te razstave Gostinska zbornica.So= deluje preko. 80 domačih in preko 10 tujih ra z s t av 1 j al<5$.v, Ta razstava ima precej širok karakter? Da.V zveznem merilu.Njen namen je,seznaniti gostinska podjetja z domačo proizvodnjo'gostinske, opreme ter na ta način čimbolj forsirati uporabo domačih izdelkov v gostinstvu. To je istočasno tudi primerjava, domačih in tujih izdelkov? To ne vem, . . Kakšen pomen ima razstava za naše podjetje? Za naše podjetje ima ta razstava precejšen pomen že v tem,da se bomo preko te razstave.' seznanili' s predstavniki gostinskih pod= jeti j širom naše. .domovine , istočasno pa pokazalikaj vse premore naše podjetje za opremo gostinstva.V zadnjih letini je bilo na= pravijenih par.dobrih poizkusov opremljanja gostinskih-podjetij z zavesami. Tako n ..pr, gostinski- ob j ek ti "Pii tvička jeze ra";, ho tel "Palaee"Zagreb., itd.Ta razstava nas je prepričala,da bi bili morda sposobni na širšem področju ustreči tudi zahtevnejšim gostinskim obratom z namiznimi prti,kompletnimi garniturami fro5 tirja. za kopalnice in, umivalnice, z delovnimi plašči za gostin= sko osebje in posteljnimi pregrinjali»Na tej razstavi je prvi= - 15 krat prikazan domač artikel,tako imenovani"kombi frotir”»Ta artikel je bil izdelan v našem podjetju in je namenjen za širo.= ko potrošnjo,predvsem pa za gostinstvo in sicer za sanitarne prostore,kopalnice itd. Kaj pa je to,"kombi frotir"? Ta artikel je izdelan iz dveh.plasti;gornja plast je iz eno= stranskega frotirja,spodnja pa iz folia poliuretanske pene,ki sta med seboj zlepljeni„ Kdo bo na tej razstavi sodeloval poleg našega podjetja z enakimi artikli? Maše podjetje na tej razstavi skoraj nima konkurence.Res je,da razstavljajo tudi druga podjetja kot n.pr."Induplati"Jarše, vendar je njihova proizvodnja drugačna ter obseg njihovih izdel= kov za opremo znatno manjši.Mi razstavljamo izdelke od frotirja, preko zaves,prtov,delovnih plaščev do kombi-frotirja- le zakaj dotaači bi ljudje ne mogli te "pinkopse" v bale naložiti? Ali naj na naš račun igrajo se papirničarski mojstri sviti? S In če nebo rasj oče,se in če dežuje, je na Perovem zlatga d'narja vreden čoln, k' ti pomaga preko lužic na dvorišču, in še čevelj vode je do roba poln. Gradimo vsepovsod, rekord je že, ta spaka, in skoraj naš izum, kar je 'storjeno! ;d;. Lopa, zidek, še prizidek, spet baraka : in še en zid, -na Rbrsu ruku:’1 vse zgrajeno. Ne vem, če nam v 'ponos je ••to; 'gradbišče, brez reda razmetane lope in prizidki, :■ : kakor nekje na travniku'igrišče, kv k'se igrajo Metke, Janezi in Vidki. Pa nekaj šef •' . Je vprašal" naš direktor en'ga :v pisarni: zakaj. ..je tako to. blago in tako? . Je "mislil'fant, 'saj. ne bo vedel in zinil;.'"'Binder1'1 je povzročil to napako. Pogleda ga; direktor in še .zakrohoce: Ne poj. ml takih fant,' to še. ne bo držalo! Še danes.'fant. je'ves/zelen'in se na skrivnem, joče.. Da, zdaj bo vse premisli!, kar bo rekel. Se zdi mi i - ; - ■ in naše'bo kramljanje za danes se končalo. V 0' T j K - 18 U G ANKARSKI K OTI ČEK F" F 13 F -4 -f.... B 17 : * -. R3 24 i 1 • ' 27..28... ...W i7...[8...!9..flof 1 i i | i j t ; i t ']i2* i r:! r ! i !• 1 i • I. ! I , kB H ^ 15 : l 16 ; i J 1 ..:-V-B - ‘ i i ! rmn«w*4^v^-i • • _____L.... . •«126 j ; .21 ' . ...B. 22 "T; I l'3li....1. t"35:...■ ; j 39 f 43 ~i i 1 .."i™ ........-v.... lil321«33 , ...i_ - ,.r ! '!29! Bo! [ •4.i... i K 34 ! •*:....i37’B38l...T7 40!...ll41B.......!..1..1 . '144- ' VB' r t" "h \ U -X iVB/ i.../ : X:B O //" / £11 r) /T^lli y - /Ji [J . ;i . nr- f - -4 H v- i ! ; ;j ‘ r |j.. ......Tj. .. ^ ' ll£££li..........jj l/ T Vodoravno; 1. Znani slovenski' pisatelj (Rokovnjači) ime in priimek, 11. Koraljni otoki, 12. živalski dom, 13. del trikotnikai 14. kako se oglaša krokar, 16. časovno obdobje, 17. zobje od slona, 19. ime enega -od naših izdelkov (brisače), 20. kratica za atletski sportski klub, 22. domača žival, 23. osebni zaimek, 25. del hoje, 26. kazalni:zaimek, 27. skregan, 29. svoji, 3£. pogosto uporabljena beseda na telefonu, 31. okrajšano žensko ime (Bariča), 33. moško ime, 35. eden od Čutil - del glave, 38. del ladje, 39. obsojen,' 41. domača žival, $3. ime in 44. priimek enega od naših najboljših pisateljev /.......Jernej in njegova pravica/ op. pod št.12 - v množini. Navpično; 1. moč, 2. del zemlje, obdan z morjem, 3. domača reka, 4. samoglasnik in soglasnik, 5. barva/ igralne karte, 6. del glave, 7. dva soglasnika, 8. ščiti nogo, 9. kako Zagorci kličejo Ivana, (filem "Svojega telesa gospodar"), 10. gristi tobak, 15. kemijski znak za radij, 18. ime ene naših največjih tovarn (izdeluje aparature .za predvajanje filmov), 19. del suknjiča, 21. isto kot 13. vodoravno, 22. ven po hrvaški, 24. od Isaka, 26. ki je last Vida, 28, kavin nadomestek, 30. slaboten, 31. ne obuti, 32. .znak za alumini j, 34* ena od barv, 36. samoglasnik in.soglasnik, 37. starinska utežna mera /še danes v uporabi v južni Srbiji in Kosmetu), 40, števnik - okrajšano, 42. začetni črki priimka in imena znanega hrvaškega pevca, ki že dolgo let nastopa na RTV Ljubljana. /" 6 s\ ••—<. J, C /p\- £ X ;>•- j T i 4 [r7T:r\. 6 ,i' r. /] r! v r V*'* ■’=■ \ */ B/ k V f B.H. REBUS P O S E T N 1 C A rž / H ■ ".S""" KATI R. LEČER /"7 X • : • >>X ju, \ ‘X v Z' „|Š Kaj ;je po poklicu mož tov. Lečer? . -K 4 MOČ NAVADE ....".: // / .) X ..... .. >. ■// \ . x f \ X ./ ji IM J 4 X !! JIUiiH I :* - / X C... :. v'-'-n -... .x K C XX "".f" / / \< x\... X: Dva znanca se srečata in prvi potoži drugemu, kako hudo ga boli zob. Drugi pa pravi: "Jaz imam pa tak rajski mir od kar sem dal vse zobe populiti in od takrat sploh ne vem, da jih imam." " ____ ' ... ' V GUSTELJ NEPRIDIPRAV '\ 'X. Uredniški odbor je sprejel 10 rešitev za ugankarski kotiček. Telefonski razgovor v 3 EE j e določil žreb naslednjim tovari= šem; I. nagrada je bila izžrebana na št.6,dobil pa jo je tov.Balan= tič Andrej, II. " " št. 5, dodeljena je bila tov. Grden Francu III. " " " št.7,prejel jo je tov,Praprot= nik Branko, ČEoTITAIvlO IN ŽELIMO NADALJNEGA SODELOVANJA. VSEBINA; 1.Ob dnevu žena. 2.Kolektiv v borbi za l.miljardo. 3.Slove... 4.Sklepi zadnjih sej skupščine svetov ekonomskih enot in upravnega odbora tovarne. 5.Nekaj o delu v konfekciji. 6.Kaj pa realizacija prodaje- v januarju in februarju? 7.Kadrovska služba. 8.Mladi v organih samoupravljanja. S.Zveza borcev v našem podjetju. 10.Tudi v Mariboru razstavljamo! 11.Začetek začetka,ko tkal bo vaš VOTEK. 12.Ugankarski kotiček ... | ' X t 7 :>e. m/ \ il XX X ? \X' ,X-v'7/ Vu xx:7v/ -- \ ;> >■; r\ >< : 1 ?. .. -v • t l I 1 I i