GospoMi pregled m leto 1913. Ravno minulo leto je bilo za splošno gospodarstvo doba trde izkušnje ter. je posebno hudo zadelo našo državo. Že začetek je obetal malo dobrega. Od vseh strani so prihaiale alarmne vesti; vojna na Balkanu ie bila v polnem teku in lokalizacija balkanskega požara je zahtevala živahnega diplomatičnega boja, ki se je pri <nas kristaliziral v mobilizacijah na jugu in severu. Vsled vznemirljivih novic zapeljano ljudstvo je navalilo na hranilnice in druge denarne zavode ter dvigalo svoje prihranke, če mogoče v zlatu. da ga je zakopalo doma in poskrilo po skrinjah. Najhujšim runom so bili izpostavljeni gališki zavodi, tako da je izdalo mmistrstvo posebne razglase. ki so pomirjevali neuki narod. Dvignilo se ie takrat nad 300 milijonov vlog ter je bil zadnji december leta 1912 ob teh razmerah posebno kritičen, tako da ie Avstroogrska banka dosegla rekord 708 milijonov davku podvrženih bankovcev. Da nismo imeli 250 milijonov zakladnih listov, katerih večji del je bil placiran v New Yorku ri le manjši v Nemčiji, oddanih že v decembru, bi bilo za našo valuto v inozemstvu slabo, tako da mo^ ramo smatfati to amerikansko posojilo kot valutarno operacijo in ie Avstroogrska banka s svojim nanovo napolnjenim portfeljem izravnala slabi devizni trg. Vendar je bilo to posoiilo precej drago in mas velja šest in tričetrt odstotkov. Za januar bi bilo na ta način skrbljeno; februar je pa navadno najlažji zimskih mesecev. Kar je sicer pravilo, je bilo letos izjema. Vsak je denar tiščal doma, ker je bil pripravljen na najhujše; banke so odpovedovale kredite brezobzirno gledajofi le na lastni obstanek. Tako da je bil le oni varen pred odpovedjo, s katerim bi banke same preveč izgubile ali katerega moči se iim je bilo bati. Kljub neugodnemu položaiu je pa prišlo na svetovni trg več posoiil, vendar večinoma »doma«. Italija ie najela v lastni državi 400 milijonov lir proti 4% zakladnim listom večinoma z »rahlim« pritiskom pri zavarovalnicah; istotako je dobila Španija v svoii deželi 300 milijonov pezet in je bilo baie posojilo subskribirano v 10 dneh. Framcija je vrgla na trg 80 milijonov vente ter je pomagala še Rumuniji s 150 milijoni. Isto svoto se je posrečilo dobiti ogrskemu finančnemu ministru v Nemčiji. V kratkem je bila torej miliiarda novih posojil na trgu, tako da je bilo rvosojilo mesta Berlin 60 milijonov mark kaj slabo sprejeto ter so morali predložiti to primeroma malo svoto večkrat v subskripcijo, pa še s slabim uspehom. Avstrijski privatni diskont, ki je bil novembra 1912 povprečno še 4-89%, je poskočil v decembru na 5'91?^. Januarja je zrašal 5'39%, februarja je padel za 8 stotink, vendar so ga pa voine homatije v marcu dvignile na 569, a v aprilu na 5-81%; padcu privatne obrestnc mere v maju za 5 stot. in 5-76 je sledilo stalno vzdigovanje v juniju na 582 in juliju na 5-88. V nasprotju z vihravostjo privatnega diskonta stoji obrestna mera Avstroogrske banke stalno in nepremakljivo od novembra 1912 do konca novembra 1913 na 6%. V marcu je popustila voina napetost z Rusijo ii obe državi ste že odpoklicavali svoje rezervnike, kar bi kmalu skadersko vprašanje vse pokvarilo ter je nato april prinesel hudo poostrenje položaja. Dalmacija, Bosna sto v pravem vojnem stanju in scverni deli države so že pripravljeni za voino, do katere pa vendar ne pride, ker se medtem v maju po končani prvi balkanski vojni bivši zavezniki pri razdelitvi plena medseboj zapletejo v vojno, ki bi povzročila pri iias kmalu novo mobilizacijo. Spričo te.h političnih dogodkov je jasno, da se gospodarski položaj ni mogel poboljšati, posebno ker so po končanih dveh balkanskih vojnah vse vojskujoče se države silile na trg s svojimi posojili. Toda tudi druge države so pričele uvažcvati novo konstelacijo moči ter so oboroževalni program razširile v groteskne meje. Nemčiia rabi milijardo, ki naj se spravi vkup z enkratnim darom, primernim razmeram vsakega posameznega; Franciia hoče poldrugo milijardo; kitajsko 500-milijonsko po&ojilo je končno po dolgem obotavljanju pod streho. V tem oboroževanju mi seveda ne moremo zaostati in rabimo samo pol milijarde m 40 do 50 tisoč vojakov za reorganizacijo vojske. To je bil pri nas praktični uspeh balkanskih homatij. (Konec prih.)