338 Nova knjiga. Die slavischen Elemente im Rumunischen. Delo spisano in akademiji predloženo po dr. Miklošiča. Ravno v sedanjem času, kjer se čudni ta narod gibati začenja na Vlaškem in v Moldavi kakor tudi po iztočni Avstrii, sila potrebno je, da se svet z njegovo natoro upozna. Zato je, moramo reči na ravnost, to delo učenega in slavnega našega rojaka celo ob pravem času prišlo na svetlo, ter ob enem dokazalo vsakemu, kdor morebiti te^a še dozdaj ne bi bil znal, da njegova učenost sega čez meje samega slovanstva, ter da Slovanu ni zadosti, da le svoje narečje, tudi ne, da vse naše narečja pozna, ampak da mora tudi sosede natanko poznati, ako hoče razumeti svoj narod. Delo gori omenjeno podaja nam na 70 straneh (v veliki četertinO poduk o imenu, izviru in pervinah vseh ru-munskih sverži. Domače jim je ime Rumu (med m in n ima stati pol-glasnik). Ime Vlah ali VVallach znamenovalo je v naj-starjih časih Cel te; Nemci pa so imenovali tako vse narode zavzevše kraje celtiške, tedaj vse romanske narode; ia od njih so menda vzeli Slovani to ime. 339 Rumuni nahajajo se v sedanjem času na sledečih mestih: Naj več i del jih je v iztočno južnih Karpatih, to je, v Bukovim, Erdelji, na iztoku od Madžarov in v Banatu pa četo do Dunava (Donave) in černega morja. Drug1] •oddel je v Macedonii in po Albanii. Poslednjič v Istri po-sebuo od Učke gore (Monte maggiore) do Cepiskega jezera in v Zeljanah blizo Novega grada; po Istri, uči dr. Miklošič , da jih je v starejih časih kraj ceste deržeče od Reke v Terst več bilo (Občina. Trebič, Podrič in cela Ci-čarija da ima le poslavenjeue Rumune). Slednjič jih imamo tudi na Kranjskem v Hrastu pri Metliki in v Bojancih pri Cernomlji. Kar se tiče izvira Rumunov iztočnih, je težko odločiti vprašanje, ker je v srednjem veku premalo vesti o njih. Cinnamus, ki je pisal okoli polovice 12. veka, spominja pravlico, da so nasledniki one rimske naselbine ali kolonije , ki jo je Trajan preobladavši dačkega kralja Dece-bala poslal v Dacijo. Rimski cesar Aurelijau izgubivsi Dacijo to naselbino preseli v Mezijo (to je na južno stran dolnjega Dunava). Tukaj so ostali, dokler so jih menda ob koncu 5. veka Slovenci, razdelivši jih deloma, porinili zopet na sever Dunava v Dacijo, drugi del pa na jug v Mace-donijo, ker srodnost jezika tema deloma poterjuje enak izvir. Tako so se ti rimski naselniki pomešali z pervotnim narodom, tedaj v Dacii z Daki, v Mezii z Geti. Učeno pre-tresauje o srodnosti vseh jezikov balkanskega polotoka na-potuje na to , da sta oba ta naroda morala biti srodna z Albanci ali Arbanasi, kterih prednji so segali celo do Istre. — Kadaj in kako so se Slovenci z Rumuni združiti tako ozko, ni znano, toda toliko jih je takih, da se niso prenesti mogli iz samega sosedstva. Rumuni isterski imenujejo se sedaj sami Vlahi, v starejih časih pa Rumeri; posebni del imenuje se Ciči. Dr. Kandler misli, da so nasledniki rimske naselbine, iz Ligurije sem poslane za cesarja Avgusta; al Miklošič noče odločno reči, da je ta sverž, ki ima z ostalimi Rumuni za to preveč enak jezik, izvira isterskega, akoravno se tudi o njihovem prihodu ne zna kaj. Iz česa je tedaj sostavljen rumunski jezik? in v kakem razmerji? Pervotni ali auto h tonski živelj je albanski, kteri se v besedah pokazuje, pa tudi v sklonitbah iu skladu ali sintaksi (ter je tudi sledu vtisnil bolgarskemu in serbskemu jeziku, na pr. prihodnji čas z besedo ču, da se namesto infin. postavlja da z indikativom itd.). Rimski jezik je dal rumunskemu slovnisko obliko (sklanjanje, sprege itd.) , ter je največi del tega jezika v bituosti rimski. Iz Gerškega so dobili le besede; iz madžarskega le sem ter tje nekaj besed; iz nemškega našel je gosp. Miklošič le v no vejem času preseljene besede; ter traški življi in pomanjkanje germanskega loči največ rumunski od ostalih romarskih jezikov. Iz slavenskega jezika je dobil rumunski mnoge sufikse ali pritikiine, kakor tudi toliko besed, da ne bo mogoče izpuliti jih, kakor se napenjajo nekteri Rumuni;^) dasiravno njih ni toliko, da bi se jezik smel prištevati slavonskemu. Da je slavonski jezik toliko deloval, lahko je razumeti, ker je bil mnogo vekov cerkveni ali deržavni ali vladni jezik; iz cerkve ga je Juri Rakoczv L izgnal. *) Posebno važne in pomina vredne zdijo se nam sedanji čas sledeče besede: „Wenn die rumunisehen Schrifcsteller heut zu Tage in der Schrift die dem Volke seit Jahrhunderten geiaufigen slavisehen Worter durchaus versehiedenen roraa-nisehen Sprachen entlehnte in der Hoflnung zu ersetzen pflegen, es werde ihnen mit derZeit gelingen, sie auch aus dem Munde des Volkes zu verdrangen , eo ist dies eioo eitlc Hoffnung, gegen die sich die Sprachengeschichte auf jeder Seite straubt, und die auf der thdrichten Mh-inung beruht, dass dem absicht-lich vorgehenden Menscheu uber die Sprache eine grdssere