Zlati dolg. Posebnuat sedanjib dni je, da se vse. čedalje bolj zagreza v dolgove: poseetniki, srenje, okraji, me8ta, dežele in države, posebno tam, kder gospodarijo tako zvani liberalci. Ti Ijudje povsod tako mo.no napredujejo v nalaganju novih stroškov in delauju novib dolgov, da davkeplačiteljem skoro ne bode moč za njimi dohajati. Letošnji državni proracun kaže, da zuaaa ves naš državni dolg, razven ogerskib dežel, okoli 3241,465.044 fl.; med temi je 129 tuilijonov novega dolga, katerega amo dobili v sedanji že 91etni ustavoversko-liberalni dobi. Ogromni dolgovi zabtevajo tadi ogromnih obiesti. Letošnji obresti 8 19,278.656 goldinarji vred, ki so namenjeui za poplačanje atarega dolga, zuaaajo 102,409.002 fl. To je gotovo precej občutljiva teža. pod katerej ae nahajamo! Dolžne obresti izplačujemo sedaj rečjidel v bankovcih in tem podobnili nakaznicah, na primer; obresti papirne reute ali enotnega državnega dolga v papirju. Druge plačujemo v srebru, na primer obresti sreberue rente. Samo letos morajo državne kaae izplačati za take obreati 32,755.975 fl. v srebru. Finančni miuister je v proračuni srebro računil 8 4 % ažijem, kar nanaša 1,310.239 fl. zgube. Sedaj pa se dobimo zlato rento ali zlati državni dolg. Pretečeni teden je namreč miniater Depietis dižavnemu zboru piedložil na.rt nove finančne postave. Po tem načrtu, če ga poalanci rea spremejo, bo mini^ter vzel 49 milijonov goldinarjev na posodo, za katere se bodo 4 % obresti izplačevali na leto ne v bankovcib, ne v srebru, auipak v zlatu, t. j. ziaven papiine in srebrne rente, dobimo še zlato rento ali zlati državui dolg. Finančni miniater je načrtu pridjal mrvico pojasnil. Pravi: 403 niilijouo znašajo letošnji ! stroaki, doliodki pa 373 milijonov, pomanjkuje še tedaj 30 milijonov. Papiine rente se sme izdati ae 11 niilijonov, državne posojilnice povruejo 5 milijonov, ostaje tedaj 14 milijonov šc nepokritili; vendar stavljenje novib železnic terja 30 milijonov, in drngih raznib stroškov je še 5 milijonov, zato je potrebno 49 milijonov na posodo vzeti. Vendar, da se denar laglje dobi, je treba upnikom ponuditi 4 % obresti v zlatu, ki se iinajo redno izplačevati brez vsakega prikrajšanja po obdaCenju. Tako priličuo pojasnnje in priporočuje fiuaučni rninistei- svoj naavet. Ako mu pritrdijo, potera se bo državni dolg zopet pomnožil in davkeplaeitclji bodemo morali za 1,960.000 fl. več državuih obresti na leto plačevati. In ker se bodo ti obresti imeli v zlatu izplačevati, bodemo zlato morali kupovati. Kajti 1,960.000 fl. na leto je toliko, kakor kakih 362.963 cesarakih zlatov ali, Če 166 zlatov računimo na funt, 2187 funtov zlata. Toliko pa naše avstrijske rude ne dajejo zlata; le Ogerska in Erdeljska, ki imate najbogatejSc zlate rude v Evropi, ga spravite na den kakih 3648 funtov v letu. Vendar najbolj nepovoljno in hudo za nas bi utegnolo biti, če bi večjidel tujci na primer Prusi, Labi, Francozi itd. po novi zlati renti segnoli in v avojo oblast sjiravili, kakor | se je to žali Bog le preveč že zgodilo pri nasi srebrni renti. Kajti potem bi še tudi obresti zlate rente večjidel iz dežele izbajali v tuje dežele in v tuje roke! Zato bi želeti bilo, da bi novi državui dolg ee 8vojimi zlatimi obresti kolikor mogoče v našib domačib rokab ostal, to se reče: naj bi domači denaruiki dižavi posodili potrebnih denarjev za lepe — zlate obresti! Vcndar da bi se to zgodilo, iuiamo ravno tako malo upakakor — denarja. Najbolje bi tedaj bilo, če bi | se veliki stroaki znižali, mesto novi dolgovi delali; ali tega zopet od sedaujih ustavovcvnili poslancev (verfassungstiene) upati ne moremo. Piibodnji nSlov. Goap." bo že vedel povcdati, ali so poslanci sprejeli ali ne — zlati dolg.