Osebne vesli. Duhovniške Bpremembe. V zadnji številki smo objavili nekatere duhovniške vesti ter spremembe, katere izpopolnjujemo z naslednjimi še neobjavljenimi: Za vikarja stolne in mestne župnije v Mariboru je postavljen g. Peter Pribožič, dosedaj I. korni vikar v Mariboru. — Nastavljeni so bili gg.: Miha«l Jerič, semeniški duhovnik, za n. kaplana na Preva^ ljah; Alojzij Kozar, sem. duhovnik, za III. kaplana v Trbovljah^; Justin Oberžan, sem. duhovnik, za kaplana na Pilštanju; Janez Sukič, novomašnik, za kaplana v Črensovcih; štefan Zver, sem. duhovnik, za II. kaplana v Slov. Konjicah; p. Tarzicij Toš, frančiškan, za kaplana pri Sv. Mariji v Mariboru; p. Konstanfin Urankar, frančiškan, za kaplana v Dohrovi. — Prestavljeni so bili gg.: Pankracij Pote ko, kaplan v Jarenini, za III. kaplana pi Sv. Magdaleni v Mariboru; Ivan Škafai kaplan v Guštanju z delokrogom v Pre valjah, tč. na dopustu, za kaplana prl Sv Juriju ob Taboru; Jožef Schondorfer, II.'. kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, z II. komega vikarja pri stolni cerkvi v Mr riboru; Ivan Bombek, n. kaplan v SIot. Konjicah, za I. kaplana istotam; Alojzi, Juranovič, n. korni vikar v Mariboru, z. I. kornega vikarja; Franc Kač, III. ka plan v Trbovljah, za II. kaplana istotam, in Franc Lasbaher, provizor v Kamnici, za kaplana istotam. Nesreče. Hude posledioe povodnji na Murskem polju. Zadnjič smo obširneje opisali povodenj, ki je hudo prizadela Mursko polje vn segla daleč v Slov. Krajino. Novejša poro čila z Murskeg"a polja so precej vznemirljiva. Pokazale so se posledioe preplavlj«nia v gnitiu krompirja, ki je glavni pol.1- eki pridelek Muropoljcev. Po Murskem polju ne bo letos krompirja niti za seme. Segnila je tudi že ajda in pese ne bo. Muropoljci se s strahom vprašujejo: Odkod bodo poleg za davke in dolgove vzeli denar za prehrano svinj, katere so pred neerečo celo izvažali? Splavar utonil. Nekoliko nad Mariborskim otokom je spodrsnilo na opolzkem splavu, ki je bil namenjen v južne kraje, 19 letnemu splavarju Francu Žafran iz Selnice ob Dravi. Fant je padel v reko in utonil, ker ni znal plavati. žrtev neprevidnega ravnanja s puško. V Jelovcu v župniji Kamnica pri Mariboru je pregledovala očetovo puško 19Ietna delavka Marija Čepe. Orožje se je radi neprevidnega ravnanja sprožilo in strel je zadel dekleta v ramo. Reševalci so prepeljali resno obstreljeno v mariborsko bolnišnico. Dvakrat pogašen ogenj v avtobusu. Dne 14. avgusta je odpeljal iz Maribora ob običajni uri avtobus proti Ptuju s 16 potniki. Pri Zlatoličju na Dravskem polju so opazili, da je bil voz v zadnjem delu, kjer je plinski kotel, čisto žareč. Požar so z vodo hitro pogasili in nadaljevali vožnjo. Nedaleč od Zlatoličja so morali potniki ponovno izstopiti, ker se je pojavil ogenj pod sedeži. Avtomobil je šofer ustavil, dvignili so sedeže in ogenj v drugič pogasili. Ponesrečenca oddana v ptujsko bolnišnioo. Julijana Lozinšek, 22 letna služkinja v Ptuju, je padla s kolesa in si je zlomila desno nogo. — Marijanček Erlih, petletni viničarjev sinček iz Podgorce, je zašel z desno roko v mlatilnico, ki mu jeroko zmečkala. Imenovana sta se zatekla v ptujsko bolnišnico. Smrtna nesreča elektromonterja. Mo hor Hrastnik, 341etni elektromonter, v službi pri mestnem električnem podjetju v Celju, je hotel 11. avgusta priključiti električni vod nad hišo g. Baldasina na Mariborski cesti. Postavil je prekratko lestev in etopil na zadnji klin. Stoječ na zadnjem klinu, se je sklonil preko žice, lestev se je zamajala, omahnil je nekoliko in je zadel ob žico z visoko napetostjo z brado ter roko in obvisel. Delavec, ki je spodaj videl nesrečo, Hrastniku tudi s kratkim stikom ni mogel priskočiti na pomoč, ker bi bil od toka na žici zajeti padel na tla. Pristavil je lestvo, se približal monterju, povzročil kratek stik z navadno žico in je na ta način odpravil električni tok iz žice, nakar je spravil Hrastnika na tla. Takoj sta prihitela na pomoč dva zdravnika, vendar mlademu elektromonterju ni bilo več pomoči. Neprevidno ravnanje z orožjem. Bogomir Pfeifer je ravnal na Polzeli tako neprevidno s samokresom, da se je orožje sprožilo. Krogla je zadela tamošnjega 411etnega občinskega tajnika Jožefa Kač v pleča. Ranjeni se je zatekel v celjsko bolnišnico. Dr. Anton Ogrizek ponesreči!. G. dr. A. Ogrizek se je vračal z motornim kolesom s svoje posesti pri Sv. Emi v Celje. Na cesti med Št. Jurjem in Štorami je srečal voznika, ki se mu ni ognil. G. dr. Ogrizek je od etrani zadel ob voz in padel z motorjem vred. Padec je bil toliko nesrečen, da si je zlomil levo nogo in so ga poklicani reševalci prepeljali v celjsko bolnišnico. G. doktorjii želimo skorajšnjega okrevanja! Smrtno ponesrečil s kolesom. Ivan Perc, 21 letni dela- ec iz Loke prl Žusmu, se je vračal iz Volčje jame na kolesu navzdol po klancu. Zgubil je ravnotežje, padel in pri padcu mu je počila lobanja ter je dobil tudi sicer tako hude notranje poškodbe, da jim je podlegel drugi dan po nesreči v celjski bolnišnici. Smrtna avtomobilska nesreča. V noči na 12. avgust je postal znani ljubljanski industrijalec Rudolf Zaloker žrtev avtomobllske nesreče na cesti med Ihanom in Ljubljano. Zaloker je sam šofiral avto proti Ljubljani in je najbrž vzel cestni ovinek prenaglo. Radi prevelike brzine, s katero je vozil, je zgubil oblast nad avtomobilom, ki se je dvakrat prekucnil, Zalokerja je pognalo v loku iz vozila in je obležal z zlomljeno hrbtenico. Smrtnonevarno poškodovani je dajal pri najdbi še znake življenja in radi tega so ga prepeljali v ljubljansko »Leonišče«, kjer so ga koj operirali. Vkljub operaciji Zalokerju ni bilo več pomoči in je podlegel poškodbi. Pokojni je bil znan športnik in je bil napram raznim športnim društvom zelo radodaren, zato ga bodo društva težko pogrešala. Cirkularka mu je odrobila levico. JaAob Puc, 20 letni delavec iz Martinjhriba pri Logatcu na Notranjskem, je bil zaposlen pri cirkularki, ki mu je odsekala levo roko pri komolcu. Hudo poškodovanega so spravili v ljubljansko bolnišnico. Smrtna nesreča pri streljanju iz stare puške. V Lužinah pri Gornjem gradu so streljali za poskušnjo iz stare puške. Enajsti strel je pogodil po nesreči Franca Oblaka, ki je etal v gruči fantov. Smrtnonevarno ranjenega so koj po nesreči prepe- ljali v Ijubljansko bolnišnico, kjer mu niso mogli več pomagati radi prehudih notranjih poškodb. Smrtonosna poškodba pri podiranju starega zidu. V Ljubljani v Kotnikovi ulici sta podirala star zid 29 letni delavec Marjan Žagar, doma iz Zage pri Jesenicah, in Jakob Keček, ki je po rodu iz Stare cerkve pri Cezanjevcih v Ljutomeru. Težko staro zidovje se je porušilo na oba in ju pokopalo pod seboj. Keček je dobil samo lažje zunanje poškodbe, Žagar pa tako hude na znotraj, da jim je kmalu po prepeljavi v bolnišnico podlegel. Pil vodo v potoku in, utonil. Karl Šunko je šel pomagat svojemu sinu drobit gramoz v Laze. Pri mostu, ki veže Planino in Laze blizu jugoslovansko - italijanske meje, se je podal k potoku Unec, da bi se osvežil s hladno vodo. Ko je pil vodo, mu je postalo slabo in je omahnil z obrazom v vodo ter utonil v 7 cm globoki vodl. Šunko je bil doma Iz okolice Maribora, kjer je vršil v mladih letih sodarsko obrt. Inozemski avto smrtno povozil starejšo gospo. Pri Kranju je povozil inozemski avto 64 letno gospo Karlo Luznarjevo, ženo upokojenega nadučitelja in ravnateIja tiskarne Sava v Kranju. Smrtnonevarno poškodovano so prepeljali koj v ljubljansko bolnišnico, kjer je v noči po nesreči izdahnila. Večj6 in manjše požarne nesreče. V Slivni pri Vačah nad Litijo bo doživeli pred kratkim kar dva požiga. Posestniku Kotarju je uničil podtaknjen ogenj kozolec-samec, v katerem se je sušilo žito. Zgorelo je tudi več gdspodarskega orodja. Istotam je pogorelfs krmo napolnjen Čevljev kozolec-dvojnili Rešiti se ni dalo ničesar in so s kozolcefci vred zgoreli vozovi in razno gospodarsko orodje. Čevlju je pred letom pogorel hlev. V Slivni so ljudje preplašeni radi požigalčeve roke, ki je na delu v nočnih urah. — Iskra iz lokomotive je najbrž zanetila ob železniški progi Pragersko—Majšperg 12.000 kg zloženega sena, ki je bilo last posestnice Terezije Trčko iz Stražgojncev. — V Sto- govcih pri Ptuju je nekdo zažgal posest« niku Francu Kašpert 15.000 din vreden škedenj. VELIKA POŽARNA NESREČA NA DRAVSKEM POLJIJ Velika požarna nesreča je zadela občino Cirkovce na Dravskem polju. Požar je oškodoval sedem posestnikov za 350.000 dinarjev. Rdeči petelin se je pojavil najprej v kolarnici posestnika Jožefa Kmeteo v Cirkovcah. Otroci so bili sami doma, ker bo bili odrasli zaposleni zunaj na polju. Nerazsodna otročjad je nekje iztaknila vžigalice in zanetila ogenj v kolarnici, ki je bila takoj v objemu plamenov, katerim otroci niso bili kos. Hitro je preskočil ogenj še na sosedna gospodarska poslopja Valentina Pernat in Terezije Kajžer, kl sta pogoreli do tal. Zgorelo je precej poljskih pridelkov, krme in orodja. Gasilci so se zamogli z največjim trudom brigati za omejitev požara, kl je povzročil 130.000 din škode. Komaj so se vrnili gasilci po trudapolnem gašenju, že so morali odbrzeti proti večeru v sosedne Stražgojnce, kjer so zanetili igrajoči se otroci ogenj v gospodarskem poslopju posetnika Jožefa Klasinc. V nekaj minutah se je razmahnil ogenj na sosedna gospodarska poslopja Antona Pristovnika in Simona Hergo. Gasilci niso mogli prav gasiti, ker je ogenj z bliskavico uničeval lesena in s slamo krita poslopja, pač pa so preprečili, da ni zavzel ogenj večjega obsega. Deloma z zavarovalnino krita škoda znaša 170.000 din. Drugi dan za že omenjenima požarnima oesrečama, in sicer tekom 24 ur, je zgorelo v Zgornjih Jablanah gospodarsko poBlopje posestnika Antona Safošnika, ki ima 50.000 din škode. Pri Safošniku je vzrok požara neznan. Pri gašenju so pomagali pridno Cirkovčani, ki so z domačini rešili iz gorečega poslopja, kolikor je bilo mogoče. Sazne novice. />Kmetski list« piše (11. avgusta), da »visoko in odkrito spoštuje vero in cerkev«. Katero vero in cerkev? Katoliške že ne, ker se v istem članku izreka zoper konkordat med drugim iz razloga, ker baje dovoljuje cerkvi »absolutno nadzorBtvo nad našim šolstvom«. To je kajpada laž, ker v konkordatu ni niti sledu o kakšnem nadzorstvu cerkve nad šdlstvom, kamo-li o kakšnem absolutnem nadzorstvu. Ce pa »Kmetskemu listu« ni po godu, ako zahteva katoliška Cerkev verski pouk in versko vzgojo mladine, s tem dokazuje, da je in ostane liberalec hinavec, ki samo hlini neko spoštovanje do vere in :erkve. G. ban po toči najhnjše udarjeucmu kraju. G. ban dr. Natlačen si je ogledal 12. avgusta Buče in druge kraje od Buč do Sotle, ki so bili najhujše prizadeti od toče in viharja 26. julija/G. ban je videl na lastne oči strašno razdejanje ter je zasigural prvo in še nadaljno pomoč, katero bo naklonila prizadetim banska uprava. 10.000 dinarjev iz lastnih sredstev je nakazal g. notranji rninister dr. Anton Korošec za po toči in viharju prizadetim v banovinski pomožni sklad, ban g. dr. Natlačen pa istotako iz lastnih sredstev 1000 dinarjev. Nova bolniška zgradba v Maribora. V Mariboru so dogradili zadnje dni v Magdalenskem predmestju novi paviljon raariborske splošne bolnišnice. Nova in moderno zgrajena stavba je dolga 83 m, široka je 15 m in visoka 23 m. Zgradba se bo sušila preko zime in pridejo v njo pri- hodnje leto oddelek za očesne bolezni, trahom in kožne bolezni. Po 20 letih dobili električno luč. Falska elektrarna je že 20 let v obratu. Vasica Fala in falski grad sta dobila šele sedaj električno luč, kateJa je zasvetila 14. avgusta prvič. Falski kolodvor je pa niti sedaj še nima... Po štirih mesecih izpuščen iz preiskave. 23. marca zvečer je bila v Dobu pri Domžalah v hišni veži štirikrat udarjena od neznanca Frančiška Sotlar, poprej omožena Jagodič. Sotlarjeva je po dveh dneh umrla radi poškodb. Dne 5. aprila so izročili orožniki v ljubljanski preiskovalni zapor 60 letnega Antona Sotlar, moža rajne. Zaslišanje 15 prič, razna poizvedovanja in opis družinskih razmer pri Sotlarjevih so bili tolikanj razbremenilni za starega moža, da je državno tožilstvo ustavilo kazensko preiskavo in je bil Sotlar izpuščen. Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejcn zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, II. razreda Din 80. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. Vodja sanatorija speeialist za kirurgijo Dr. Cernlč. 964 Advokat dr. Kloar Franc se je preselil s svojo pisarno iz Kozjega v Celje, Cankarjeva 7, I. n. ObžaEovanfa vrcvrtni Konjski tatovi na dehi. Mariji Veronik, posestnici na Zg. Kapli, so ukradli neznanci iz hleva dve kobili z opremo. Najbrž isti tatovi so odpeljali na Breznem ob Dravi posestniku Ferdinandu Hriberniku 3000 din vreden voz in so se odpeljali proti Mariboru. Kar dva v prostovoljno smrt Pri Žugmanovem križu na Vrhovskem hribu pri Sv. Marjeti ob Pesnlci so našli 13. avgusta zvečer s strašnima od strelov razstreljenima glavama Emerika Cuš, 27 letnega brez< poselnega tkalca, in 23 letno tkalko Štefko Deržol. S puško enocevko je Čuš najprej ustrelil svojo izvoljenko, nato pa še sebe na ta način, da je pritrdil na petelina vrvico, ki jo je navezal na nogo in sprožil, Čuš je zapustil poslovilno pismo na mater. Delavec se zastrupil z lizolom. V Čreti pri Sv. Lenartu v Slov. goricah so našli na travniku v hudih krčih 251etnega delavca Rudolfa Kolmanič. Zdravnik je ugotovil zastrupljenje z lizolom in odredil prevoz v mariborsko bolnišnico, kjer je nesrečnež v nepopisnih mukah umrl. Smrt ga je doletela, ker je preveč pil. Jakoba Budjo, 481etnega kovača iz Sp. Korene pri Sv. Barbari v Slov. goricah, so našli na cesti mrtvega. Zdravniška preiskava je dognala, da je Budjo zadela srčna kap radi preobilne pijače. Razočarani vlomilci. Nočni vlomilci so obiskali pisarno župnega urada na Zgor. Polskavi. Pretaknili so vse omare in kote, kjer so iskali zaman denar. G. župniku so odnesli dve britvi in nekaj žganja. IMarec s kolom. V Dobrovcah na Dravskem polju so našli nezavestnega v krvi 32 letnega Stanka Klešič, katerega je nekdo v noči napadel in pobil s kolom. Poškodovanega eo prepeljali v bolnišnico v Maribor. V tovarno so vlomili. Na Dominikanskem trgu v Ptuju je tekstilna tovarna Ferda Pihlerja in druga. To tovarno so obiskali nočni vlomilci z dvorišča Dominikanske vojašnice. Iz tkalnice so odnesli 117 ra platna v vrednosti 1640 din. Nevaren zabodljaj. 31 letni posestnik Mihael Pukšič iz Formina pod Ptujem je prizadjal v prepiru svojemu sosedu Ludviku Muršičko zabodljaj v prsa. Sunek z nožem bi bil lahko smrtonosen, ker je oddaljen le malenkost od srca. Nedeljsko delo končalo s smrtfo. Poro* čali srno, da je udarila strela v Doliču pri Sv. Urbanu pri Ptuju na domačiji posestnice Marije Male v hišo, ki je zgorela. Pri požarni nesreči sta dobili hišna gospodinja in njena hčerka take opekline, da se zdravita v ptujski bolnišnici. Na Maletovem domu se je podal 23 letni posestniški sin Ivan Murko iz Desternika v nedeljo 8. avgusta v vodnjak, da bi ga očistil. V globočini mu je postalo slabo in so ga potegnili nezavestnega. Poklicani zdravnik ga je skušal rešiti, a je podlegel kapi. Smrtno poškodovani oče skušal zatajiti sinovo nasilje. V celjski bolnišnici j« preminul 621etni Ivan Bračko, zidarski delavec, ki je že 20 let bil uslužben pri celjski stavbeni tvrdki Nerad in doma iz Zadobrove pri škofji vasi. Bračko je prišel zjutraj običajno na delo in šele opoldne so opazili drugi delavci, da je ranjen na glavi. Poklicali so zdravnika, ki je Bračka obvezal in je v takem stanju delal še dva dni. Tretji dan je moral pustiti delo in na njegov dom poslani zdravnik je odredil prevoz v celjsko bolnišnico. Pri prijavi za bolnišnico je mož izpovedal, da ima rano na glavi od padca opeke. Šele zdravnik, ki ga je operiral, tej izpovedi ni verjel in je starec končno priznal, da sta se sprla s sinom na domačem travniku. Oče je sina svaril radi pijančevanja. Sin se je radi očetovih opominov toliko spozabil, da je udaril roditelja s koso po glavi. Oče je sinovo nasilje tajil, da bi ne spravil lastnega otroka pred sodišče in v zapor. Rana sama na sebi ni bila nevarna, pač pa je nastopilo zastrupljenje into je dobrega starega pokopalo. Prijet in zaprt pod sumom vloma. V Št. Jakobu ob Savi pri Ljubljani je bilo vlomIjeno pri Ivanu Gradu in odnešeiiih 5700 din gotovine in več zlatnine, tako da znaša skupna škoda 8950 din. Pod sumom omenjenega vloma je bil aretiran 30 letni Ivan Ogrin iz Dola pri Zalogu. Ogrin je julija prestal daljšo zaporno kazen in je izdal vlomilske načrte tovarišu v zaporu. Izpred socllšca. Obsojen vlomilec. Mariborsko sodišče je sodilo 10. avgusta Franca Danko, 231et- nega čevljarskega pomočnika iz Maribora. Imenovani je vlomil 24. maja v Puklovo starinarno v Vetrinjski ulici v Mariboru, \z katere je pokradel raznih predmetov za 3000 din. Dne 28. maja je vdrl v klet Leopolda Solda v Koroščevi ullci, ia katere je izmaknil več steklenic vina. Razen tega je še odnesel iz sobe v Gledališkl ulici dva prta. Danko je bil obsojen na tri leta robije. Obsodba radi uboja. Radi uboja sta so zagovarjala 10. avgusta pred celjskim sodiščem 261etni posestnikov sin Martin Kovaeič in 201etni hlapec Franc Pšeničnik, oba iz Crnca pri Brežicah. Dne 27. junija je pilo v krčml prl Bahčiču v Crncu več oseb, in sicer pri skupni mizi. Ko so popito vino izpili, se je začel Kovačič razburjati, da je on primeroma z drugiml največ plačal. Radi tega prepira sta Kovačič in Pšeničnik navalila na M. Verstovšeka in sta mu zunaj na dvorišču prizadjala tako hude in številne poškodbe, da jim je podlegel v bolnišnici v Brežicah. Martin Kovačič je bil obsojen na tri leta robije, Franc Pšeničnik na dve letl in štiri mesece strogega zapora. Soproga kitajskega maršala čangkajšeka orga- oizira in navdušuje kitajsko ženstvo za obrambo domovine napram Japoncem. Novi paviljon splošne bolnišnice v Mariboru je bil zadnje dni dograjen. Stavba je dolga 83 m, čiroka 15 m in visoka 23 m. Najdaljši most v Evropi bodo blagoslovili dna 26. septembra na Danskem. Most je dolg 3550 m in spaja otoka Seeland ln Falster. Jean Piccard, dvojček Avguština Piccard, znanega raziskovalca izrednih zraCnih višin, sc hočc dvlgniti v stratosfero (Izredijo višino) v Ztlruženih ameriških državah z balonom, ki je eestavIjen iz 2000 manjših. Slik^ iiam prctiočuje pripravo, s kat«ro se da z vso naglico postavui tj m <ioig most. Kakor je Y ameriški armadi «oi:ae g-ranate streljajo iz po- jbll most položen na naglo, ga je tudl mogoče odstraniti. Folagalnik železnih mostov je posebne sebnib pušk. I vrste tank, ki se krcta z avtomobilsko brzino.