letnik CXIX • februar 2017 2 • Delo terenskih svetovalcev v čebelarstvu v letu 2017 • Zakaj nekatera zdravila ne učinkujejo • Povezovanje in posvetovanje – odgovor na skupne izzive odbire in vzreje čebel 4. m edn aro dna kon fere nca čeb elar skih org aniz acij v S love niji NAJVEČJE STROKOVNO ČEBELARSKO SREČANJE IN SEJEM V EVROPI Apimondia 2021, Celje, Slovenija 20. maj – svetovni dan čebel Skupaj v pobudi: www.ce-sejem.siwww.czs.si 40. ApiSlovenija www.ce-sejem.siwww.czs.si Enodnevna skupinska Dvodnevna Več informacij in naročilo: ga. Darja Polak, E: darja.polak@ce-sejem.si, T: 03 54 33 202 LOGAR TRADE d.o.o. Poslovna cona A 41, SI-4208 Šenčur, Tel.: 04 25 19 410, info@logar-trade.si, www.logar-trade.si IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA Delovni čas trgovine: od ponedeljka do petka: 9.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 ob sobotah: 9.00 - 12.00. NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO. Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme v vrednosti več kot 100 EUR priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4% popusta. ČEBELARSKA OPREMA NOVO! 33 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 2/2017 letnik CXIX Pred nami je druga številka Slovenskega čebelarja po- večanega formata, s posodobljeno grafično podobo, in upam, bogatejšo vsebino. Ker sem sodeloval pri tem spreminjanju podobe naše revije, sem nestrpno priča- koval vaše odzive. Bilo je nekaj pohval, nekaj vprašanj, kritik malo, a še tem je bil skupni imenovalec velikost. Če je to največja slabost novega SČ, svetujem tem kri- tikom, naj si pridejo pogledat v knjižnico Janeza Go- ličnika vse vezane letnike in bodo videli spreminjanje velikosti od začetka do danes. Ker je bilo jeseni slišati o »strašnih« izgubah čebe- ljih družin, se je uredniški odbor, ob pomanjkanju do- mačih, odločil za objavo več tujih strokovnih člankov. Iz njih izvemo med drugim, da se skrb za preživetje zdravih čebeljih družin začne že prejšnjo zimo; vse leto moramo spremljati odpad varoj in zdravstveno stanje družin ter pravočasno ukrepati. Če ne vemo, kako, se je potrebno posvetovati z veterinarjem. Kot zanimivost poudarjam trditev tujih strokovnjakov, da naj poteka zdravljenje z oksalno kislino raje pri −5 °C kot pri +5 °C, da je čebelja gruča dovolj strnjena za stik z zdravili in dovolj dolgo ostanejo in učinkujejo v njej. To je druga- če, kot nas učijo pri nas, da morajo biti po zdravljenju vsaj 3 izletni dnevi. Tujim strokovnjakom je potrebno verjeti, saj učijo in pišejo na podlagi dela in raziskav na lastnih čebelah (inštitutskih) ter na podlagi dovolj velikega števila čebeljih družin v poskusih (glej članek dr. Pie Aumeier v 1. št.). V tej številki objavljamo članek dr. Živadinovića iz Srbije z naslovom: Zakaj nekatera zdravila ne učinkuje- jo. Velja ga prebrati in se zamisliti, ali delamo drugače oz. smo kaj boljši od srbskih kolegov, če nismo, moramo to spremeniti, da bomo pridelali varne čebelje pridelke in nam bodo tudi čebele preživele. Prevečkrat iščemo vzroke za neuspeh pri drugih oz. drugje, ne pri sebi. Glede na ciklično ponavljanje velikih odmrtij čebe- ljih družin se siromaši tudi biotska raznovrstnost oz. genski fond naše kranjske čebele. K temu pripomoreta tudi naše pomanjkljivo znanje biologije in premalo in- tenzivno selekcijsko delo. Pri tem so nas mnogi krepko prehiteli. Govorimo, da je kranjska čebela najbolj mirna, dam- ska čebela, a večina naših čebelarskih nastopov, tako pred laično javnostjo kot na raznih tečajih in delav- nicah, se izvaja v oblekah in rokavicah, kot bi delali z afrikanizirano čebelo v Južni Ameriki. Zavedam se in vem, da mora delo potekati res varno za obiskovalce in tudi čebelarje, a na varnost pri delu premnogokrat po- zabimo pri zdravljenju čebel. Za primer, kako se uči in UVODNIK Spoštovane čebelarke in čebelarji! dela z »najmirnejšo raso čebel«, si na YouTubu oglejte filmček z naslovom: 50 Jahre – 50 Gesichter: Pia Aumeier. V tujini poteka mnogo raziskav in tudi čebele se selekcionira na osnovne lastnosti ter na večjo odpor- nost proti boleznim in škodljivcem. Zato vas vabim na posvet, ki bo 23. februarja na ČZS, z naslovom Se- lekcija kranjske čebele včeraj, danes, jutri. Sodelovali bodo domači in tuji strokovnjaki ter predstavili dobre prakse. Rad bi, da na koncu sprejmemo usmeritve za nadaljnje delo pri nas in se dejavno vključimo v mednarodno raziskovalno in strokovno delo. Pose- bej izpostavljam dr. Aleksandra Uzunova z inštituta v Kirchhainu v Nemčiji. Predstavil bo projekt SMART- BEES, ki ga je z več milijoni EUR podprla EU in v njem sodelujemo tudi mi. Prepričan sem, da mora biti jutri naša čebela mir- na, vitalna, s hitrim oz. burnim spomladanskim ra- zvojem, mora odlično izkoriščati nektarne in manove paše in mora biti odporna proti boleznim. Kako do tega? Pripravimo program in ga s skupnimi močmi vseh slovenskih čebelarjev in služb, ki delajo na po- dročju čebelarstva, izvedimo. Brez mednarodnega sodelovanja pa tudi v prihodnje ne bo šlo. Slovenski čebelarji smo dosegli in še dosegamo pomembne uspehe na področju mednarodne prepo- znavnosti in zaščite oz. varovanja čebel, sedaj pa mo- ramo povrniti mednarodno kakovost in sloves svoje kranjske čebele na raven, ki ga je že imela pred več kot 100 leti. Berite Slovenskega čebelarja, iz njega se boste še lah- ko učili in izvedeli, kaj se dogaja. Priporočam pa vam, da tudi pišete vanj. Nobeno tarnanje, da je »zanič«, ga ne bo izboljšalo. Uredniški odbor nima čarobne paliči- ce, da bi pričaral, česar ni, zato mu pomagajmo. Letos nas čakajo tudi pomembni dogodki, ki nam bodo uspeli, če bomo aktivni. Marca bo ApiSlovenija v Celju, sledijo jubilejno tekmovanje mladih čebelarjev v Velenju, priprava in vložitev kandidature za kongres Apimondije leta 2021, na jesenski generalni skupščini OZN bo potekala razglasitev svetovnega dneva čebel … Na koncu pa se želim vsem in vsakemu posebej za- hvaliti za odlično sodelovanje v preteklih 10 letih, ko sem deloval v vodstvu ČZS in sem se od vas veliko na- učil. Vam, vašim čebelam in naši organizaciji želim v prihodnje vse dobro. Franc Šmerc 34 2/2017 letnik CXIX UVODNIK Franc Šmerc .................................................................................................................. 33 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Dr. Andrej Gogala: Predstavljamo alternativne opraševalce – Rdečerjava peščinarka (Andrena fulva) .............................................................................................................. 35 Dr. Aleksandar Uzunov in dr. Ralph Büchler: SMARTBEES – Vzpostavitev evropske vzrejne mreže .............................................................................................................. 35 Vlado Auguštin: Zakaj izločati staro satje .................................................................. 37 Rodoljub Živadinović, dr. med.: Zakaj nekatera zdravila ne učinkujejo ................... 40 Norbert Jedlovčnik: Novice iz sveta ............................................................................44 DELO ČEBELARJA Jože Sever: Čebelarjeva opravila v februarju...............................................................44 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 47 OBVESTILA ČZS 52 OGLASI 58 V SPOMIN 64 KAZALO INDEKS letnik CXIX g Številka 2 g Februar 2017 g ISSN 0350-4697 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraže- vanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14 051/637 204 marko.borko@czs.si www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notranjost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, desetina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarje- nje z gozdovi). Naklada: 8000, Tiskano: 26. 1. 2016 Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Skulptura maslene čebele kuharja Štefana Rozmana. Foto: MB Popravek: Avtorica naslovne fotografije v SČ 1-2017 je Urška Hrastnik. Za tiskarskega škrata se avtorici opravičujemo. Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2013 2014 2015 2016 2017 EDITORIAL Franc Šmerc .................................................................................................................. 33 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Andrej Gogala, DSc: Introducing alternative pollinators – Tawny mining bee (Andrena fulva) .............................................................................................................. 35 Aleksandar Uzunov DSc and Ralph Büchler, DSc: SMARTBEES – Establishment of European breeding network ........................................................................................ 35 Vlado Auguštin: Why should the old combs be thrown out ...................................... 37 Rodoljub Živadinović, MD: Why some medicines don't work .................................. 40 Norbert Jedlovčnik: World News ................................................................................44 BEEKEEPER'S WORK Jože Sever: Beekeeper's Tasks in February ..................................................................44 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS 47 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 52 ADS 58 IN MEMORIAM 64 2/2017 letnik CXIX 35 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Gosto odlakana čebela, velika od 12–14 mm. Za samice je značilna rdečerjava obarvanost dlak na zgornji strani oprsja in zadka, dlake na glavi in spodnji strani oprsja pa so črne. Samci so manjši in neizrazitih barv. Leta spomladi, od konca marca do maja, in je razširjena po vsej Sloveniji. Obiskuje cvetove različ- nih rastlin, posebej rada pa ima cvetove ribeza, zato je pomemb- na opraševalka v nasadih. V Evropskem rdečem seznamu je opredeljena kot vrsta, za katero ne obstaja dovolj podatkov o ogroženosti. Rdečerjava peščinarka je samotarska vrsta, vendar samice v ugodnih razmerah gnezdijo v številčnih naselbinah na golih ali slabo poraslih tleh. V tla skopljejo do pol metra globoke rove z zarodnimi celicami, v katerih zarod prezimi. Predstavljamo alternativne opraševalce – Rdečerjava peščinarka (Andrena fulva) Po skoraj dveh letih od začetka projekta SMARTBEES je sedaj končno po vsej Evropi uveljavljena mreža testnih po- staj, kjer vzrejevalci in čebelarji (iz 21 evropskih držav (tudi Slovenije, op. ur.)), ki testiranje izvajajo, testirajo in ocenju- jejo gospodarnost, vedenje ter vitalnost družin različnih podvrst in populacij medonosne čebele. Vsi udeleženci pri projektu so enako in zadostno izšolani ter opremljeni s te- stnimi kompleti ter aplikacijo za pametne telefone (www. testbees.eu). Tako je omogočeno standardizirano zajema- nje podatkov, ki upošteva smernice medmrežnega spletišča BEEBREED. Ocenjevalni protokol »Performance testing protocol« ter nekatera navodila glede testnih metod so nazorno – po korakih – opisani in prosto dostopni na naslovu www. smartbees.eu v že 16 jezikih. Ocenjevalni protokol so po ve- čini razvili na osnovi meril metodološkega priročnika AGT- -Toleranzzucht – Združenja za odbiro družin, odpornih na varojo. Da bi omogočili uporabo protokola vsem sodelujo- čim v projektu, so protokol ustrezno prilagodili upoštevajoč številne geografsko, in sicer pogojene okoljske dejavnike in različne načine čebelarjenja po Evropi. Oziraje se na zahteve in izzive, ki so se pokazali pri te- stiranju prve generacije matic, ter na pridobljene izkušnje, trenutno nadaljujejo razvoj in prilagoditve metodologije. Doslej so po omenjenem standardiziranem ocenjevalnem protokolu testirali matice devetih podvrst zahodne me- donosne čebele (Apis mellifera), in sicer matice podvrst: A. m. iberiensis, A. m. macedonica, A. m. cecropia, A. m. carnica, A. m. siciliana, A. m. ligustica, A. m. ruttneri, A. m. adamii in A. m. mellifera. Za polovico testiranih populacij predstavlja to prvo dokumentirano selekcijsko vzrejno vrednost. V času zajemanja in analize podatkov se je seveda znatno povečal obseg podatkovne banke BEEBREED, ki so jo zaradi dostop- nosti in lažje uporabe dodatno prevedli v več jezikov. Tako je z omenjenimi prilagoditvami enotna podatkovna banka dostopnejša in jo lahko uporabljajo tako skandinavski vzre- jevalci kot vzrejevalci iz Sredozemlja, britanskega otočja in tisti v Za- in Predkarpatju ter na Balkanu. Pravkar pa je prišlo do pomembnega mejnika v projektu; zbrani in obdelani so namreč podatki o več kot 800 dru- žinah, njihove vzrejne vrednosti bodo objavljene predvido- ma v februarju 2017. Do tedaj bodo znane tudi že matice, ki so se pri testiranju najbolje izkazale in so tako izbrane Projekt SMARTBEES z dobro mrežo sodelavcev ter enotnimi metodološkimi navodili ambicio- zno naskakuje cilj odbire in vzreje boljših čebel. SMARTBEES – Vzpostavitev evropske vzrejne mreže Dr. Andrej Gogala gogala62@gmail.com 2/2017 letnik CXIX36 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE za nadaljnje testiranje in vzrejo. Celo na zgolj kontinental- nem merilu deluje na AGT sloneči model regionalnih mrež in kooperantskih zadrug zelo dobro. Približno 20 vzrejnih referentov (vodij rejske službe v čebelarstvu) prevzema znotraj tega modela odgovornost za ustrezne dejavnosti na področju vzreje v svojih državah oziroma regijah. Da bi podkrepili njihovo delovanje in prizadevanje v projektu SMARTBEES, se ves čas dela na krepitvi regionalnega sode- lovanja in na razumevanju sodobnih strategij vzreje. Po prvem srečanju, ki je bilo lanskega decembra v Kir- chhainu (Nemčija), je sledilo naslednje srečanje koordina- torjev projekta na Malti, kjer so imeli udeleženci priložnost izvedeti več o obdelavi podatkov, vrednotenju vzrejnih vre- dnosti ter nadzorovanju parjenja. Poleg tega pa kraj, kjer se bo odvijalo načrtovano srečanje, nudi možnost demonstra- cijskega ogleda terenskega dela s čebeljimi družinami ogro- žene podvrste zahodne medonosne čebele A. m. ruttneri. Na vzrejno delo in prizadevanja v vsej Evropi vplivajo različni okoljski dejavniki, posebnosti posameznih podvrst kot tudi različni načini čebelarjenja, ki so tudi kulturološko pogojeni. Zato ostaja ena od glavnih nalog standardizaci- ja in usklajevanje načina pridobitve in ocene posameznih vzrejnih vrednosti. Izzive, s katerimi se bo v prihodnosti potrebno pobližje spoprijeti, pa predstavljajo ponekod visoka gostota čebeljih družin in omejeni pašni viri v nekaterih regijah, identifi- kacija in selekcija določenih genotipov za prvo testno ge- neracijo, močan rojilni nagon nekaterih populacij, velika obremenjenost čebel z varojami ob koncu sezone testiranja in pa pomanjkanje dovolj izoliranih plemenilnih postaj. Kljub vsemu smo prepričani, da bomo na omenjene izzi- ve uspešno odgovorili in morebitne težave uspešno premo- stili z izkušnjami, ki smo jih pridobili v prvi vzrejni sezoni in jih bomo v prihodnosti še bogatili. Izkušnje prvih dveh let projekta pa očitno nakazujejo, da bomo z uveljavljenim vzrejnim programom kmalu dosegli naslednjo stopnjo, ki je razširitev vzrejnih dejavnosti preko evropskih meja in hkrati krepitev edinstvene evropske vzrejne mreže, pri ka- teri ima seveda ključno vlogo AGT-Toleranzzucht – Združe- nje za odbiro družin, odpornih na varojo. (Prevod, priredba in lektura: V. Fajdiga) Dr. Aleksandar Uzunov in dr. Ralph Büchler Bieneninstitut Kirchhain Vir: Uzunov A., Büchler R. (2016): SMARTBEES – Aufbau eines europäischen Zuchtnetwerkes. Adiz-Die Biene-Imkerfreund, let. 71, št. 11, Verban- dsnachrichten, str. 10. V projektu SMARTBEES od leta 2015 sodeluje tudi Slo- venija. V letih 2015 in 2016 je bil koordinator projekta za Slovenijo mag. Marko Hrastelj, z letom 2017 pa sem to vlogo prevzel jaz. Zaradi tega sem se 9. in 10. novembra udeležil drugega srečanja koordinatorjev projekta, ki je bilo tokrat na Malti. Prvi dan smo se seznanili z opra- vljenim delom v različnih sodelujočih državah. V okviru projekta sodelujejo čebelarji in raziskovalci iz naslednjih držav: Nemčije, Grčije, Francije, Italije, Romunije, Srbije, Slovaške, Španije, Makedonije, Hrvaške, Bosne in Her- cegovine, Poljske, Portugalske, Belgije, Anglije, Danske, Litve in Malte. V nadaljevanju smo izvedeli nekaj o načinu zbiranja po- sameznih podatkov čebelarjev, ki v projektu sodelujejo, in načinu obdelave in vrednotenju vzrejnih vrednosti. Drugi dan srečanja smo se pogovarjali o pomenu plemenilnih postaj v selekciji in o različnih oblikah nji- hove organizacije. V popoldanskem času smo obiskali čebelarstvo, kjer čebelarijo z lokalno čebelo podvrste Apis mellifera rut- tneri. Ta podvrsta je v primerjavi s kranj- sko čebelo relativno agresivna, zato smo se morali pred ogledom v celoti zaščititi. Srečanje na Malti je bilo zanimivo s stališča, da smo se udeleženci seznanili z različno intenzivnimi načini selekcije v posameznih državah Evrope. Na podlagi širšega vpogleda v selekcijo se tudi sami lahko bolje umestimo, kje smo na podlagi opravljenega dela na področju selekcije. Dr. Peter Kozmus, Strokovni vodja rejskega programa Srečanje koordinatorjev projekta SMARTBEES 2016 na Malti Fo to : P et er K oz m us 2/2017 letnik CXIX 37 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Strokovni posvet Kranjska čebela včeraj, danes, jutri O opravljenem delu na področju selekcije se bomo po- govarjali 23. februarja 2017 ob 14. uri, ko bo na ČZS organi- ziran strokovni posvet Kranjska čebela včeraj, danes, jutri, na katerem bomo kritično pogledali opravljeno delo v prete- klosti in si zadali usmeritve za v prihodnje. Vesel sem, da je udeležbo na dogodku potrdil tudi eden od vodij projekta SMARTBEES dr. Aleksander Uzunov, ki je z našim selekcij- skim delom tudi dobro seznanjen. Program: • dr. Maja Smodiš Škerl: Spremljanje kakovosti čebeljih ma- tic v vzrejališčih in kriteriji za certificiranje, • Peter Podgoršek: Selekcija kranjske čebele od včeraj do danes, • dr. Janko Božič: Selekcija in ohranjanje kranjske čebele, • dr. Stanko Kapun: Pogled vzrejevalca na selekcijo kranjske čebele, • Krste Bukvič: Selekcijsko delo na Hrvaškem, • dr. Aleksander Uzunov: Predstavitev projekta SMART- BEES in organiziranost selekcije na podlagi platforme BEEBREED, • mag. Marko Hrastelj: Smartbees v Sloveniji, • dr. Peter Kozmus: Predstavitev rezultatov pregleda čistosti čebel v Sloveniji in selekcija kranjske čebele jutri. Vloga satja v čebelji družini Satje je sestavni del čebeljega panja. V njem čebele gojijo zalego, hkrati pa je satje tudi posoda za skladiščenje medi- čine, medu in cvetnega prahu. Ne nazadnje je to tudi pro- stor za bivanje in prezimovanje čebel. Satje varuje čebele pred zunanjimi vplivi, zato je tudi ključni dejavnik prežive- tja čebelje družine. V panju uravnava toplotni režim, saj je vosek zaradi svoje velike toplotne kapacitete nekakšen aku- mulator toplote. Ker v satju obstaja določena mikroklima (toplota in vlažnost), sta od njegove kakovosti v veliki meri odvisna normalen razvoj čebelje družine in kakovost medu. Zaradi stalne uporabe se satje spreminja. Ker se v njem izlegajo čebele, se sčasoma zmanjšuje njegova kakovost, tako da začne počasi ovirati vzrejo zalege, skladiščenje medu in vzdrževanje mikroklime. Vsaka žerka zapusti v svoji celici dva sloja rjavkasto obarvanih zaprednih (ko- konskih) snovi, med njima pa tudi drobce iztrebkov – teh je zlasti veliko na dnu. Pokrovci, s katerimi odrasle čebele zapirajo celice z zabubljenimi žerkami, vsebujejo precej- šnjo količino snovi iz celičnih robov in sten. Ko se mladice izležejo, se snovi, uporabljene za pokrovce, znova vrnejo v celične stene in robove. Po več rodovih je v celičnih stenah in robovih precej kokonskih snovi, zato je satje čedalje bolj temno rjavo, prostornina celic pa čedalje manjša. Vpliv starega satja in manjše prostornine satnih celic Prav tako se spreminjajo tudi debelina, oblika in prostor- nina celičnih sten. V zmanjšanih celicah je premalo pro- stora za normalen razvoj čebelje ličinke in bube, zato se iz njih izležejo manjše čebele slabše kakovosti, zaradi česar je manjša tudi njihova sposobnost nabiranja cvetnega prahu in nektarja. Takšno satje imenujemo staro. Od mladega se razlikuje po temni barvi in teži. Star sat tehta toliko kot mlad sat s polovico medene rezerve. Ruski strokovnjaki so izračunali vpliv zmanjšanja prostor- nine celice starega satja na čebele in pridelek medu. Če je pro- stornina celic na novo zgrajenega satja 100 %, se ta po desetih generacijah čebel zmanjša na 83,3 %, po 15 generacijah pa na 67,1 %. Deset tisoč čebel, izleženih iz celic na novo zgrajenega satja, tehta 1 kg, iz satja rjave barve 0,838 kg, iz temnega satja Mlado satje je temelj vzreje močnih in zdravih čebeljih družin, vendar se satje zaradi uporabe spremeni na slabše, v njem pa se kopičijo neka- teri akaricidi, ki jih uporabljajo čebelarji. Čebe- lar naj upošteva zlata pravila menjave satja. Zakaj izločati staro satje S konkretno pobudo do podpor na »panj« za vse čebelarje v EU ČZS je vložila uradno pobudo na ministrstvo za okolje in prostor in mi- nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se v EU začne postopek, s katerim bi se medonosna čebela raz- glasila za ogroženo. Cilj je jasen, še ve- čja pozornost čebeli, kot glavni opra- ševalki, in ustvarjanje takih pogojev, da bo medonosna čebela lahko preži- vela. Dandanes žal čebela brez pomoči čebelarja skoraj ne more več preživeti! Če bo medonosna čebela priznana v EU kot ogrožena, potem obstaja tudi možnost, da bi čebelarji v EU za svo- je delo pri zagotavljanju pogojev za preživetje medonosne čebele prejeli »subvencije«. Ves postopek bo s strani ČZS vodil dr. Peter Kozmus, ki je tudi kandidat za podpredsednika svetovne čebelarske organizacije Apimondia. Boštjan Noč, predsednik ČZS 2/2017 letnik CXIX38 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE pa samo še 0,671 kg. Za donos enake količine medu, kot ga čebele proizvedejo na novo zgrajenem satju, je na satju, na katerem se je izleglo deset generacij čebel, potrebnih dvakrat več čebel, na temnem satju pa petkrat več. Več let trajajoče spremljanje donosov je pokazalo, da čebele iz družin s starim temnim satjem prinesejo 40–47 % manj medu kot družine s kakovostnim satjem (Lebedev, Krivcov 2000). V starem satju najdejo zatočišče spore mikroorganiz- mov, ki povzročajo različne čebelje bolezni, jajčeca vo- ščene vešče, čebeljih uši itd. Tako na primer spore hude gnilobe čebelje zalege ostanejo v starem satju kužne tudi 35 let, spore povzročitelja noseme pa so dejavne do dve leti. Staro satje je dejavnik razvoja poapnele zalege. Spore te bolezni so zelo trdovratne, saj lahko zaradi debele ovoj- nice, ki jih varuje pred neugodnimi dejavniki, preživijo v naravi, medu ali celo v 40 let starem satju. Čebelje druži- ne z večinoma starim satjem v primerjavi z družinami z novim satjem kar sedemkrat pogosteje obolevajo za poa- pnelo zalego. Čebele v staro satje s plitkimi in zoženimi celicami skladiščijo veliko manjšo količino rezervne hrane, medu in cvetnega prahu kot v mlado satje. Zaradi tega je večja tudi umrljivost čebeljih družin, ki prezimujejo na starem satju. Staro satje je vzrok velikih sprememb v mikroklimi, toploti in vlažnosti gnezda med prezimovanjem čebel. Debela in masivna struktura tega satja dobesedno izoli- ra posamezne ulice zimskega gnezda in tako prepreču- je prenos toplote med njimi. Zaradi tega se v zimskem gnezdu ne vzpostavi optimalni toplotni režim, posledica tega pa sta slabo (pogosto tudi katastrofalno) prezimo- vanje in počasnejši spomladanski razvoj čebelje družine. Težava nakopičenih akaricidov Staro satje je tudi zbiralnik škodljivih snovi, ki jih v panj zanesejo čebelar in čebele same ali vanj vdrejo ne- posredno iz okolja. Najpogostejši onesnaževalci satja so: • akaricidi, ki jih v panj vnesejo izključno čebelarji, • pesticidi, ki jih v panj prinesejo čebele, in • težke kovine iz industrijsko obremenjenega okolja. Lipofilne, to je v olju topne nečistoče, razmeroma hitro preidejo v voščene stene celic, kopičijo pa se tudi v čebe- lah. Med najpogostejšimi in tudi najnevarnejšimi neči- stočami v starem satju so akaricidi (kumafos, fluvalinat, amitraz), ki smo jih čebelarji med skoraj 30 let trajajočim bojem proti pršici Varroa destructor vnašali v čebelje panje. Še posebej stabilen je kumafos, ki se kopiči v čebeljem vo- sku, prek nog in teles čebel pa se širi po celotnem panju in po vsej čebelji družini. Sami ga iz voska ne moremo odstraniti niti s mehanskim čiščenjem niti s taljenjem. Kljub vezavi na vosek v satju se lahko začne ob večkratni uporabi po določenem času pojavljati tudi v medu, pro- polisu, cvetnem prahu in matičnem mlečku, s katerim čebele hranijo ličinke. Ostanki kemičnih sredstev za zatiranje varoj v starih satih negativno vplivajo na razvoj čebelje družine in na Nekajkrat zaleženo satje je od rumene do svetlo rjave barve. Stene celic so že nekoliko debelejše. Takšno satje je primerno za plodišče. Večkrat zaleženo staro satje je temno rjave do črne barve. Celice so zožene zaradi nečistoč in več plasti kokonskih snovi. Takšno satje se izloči. Fo to : F ra nc Ši vi c Deviško satje je bledo rumene barve. Stene celic so tanke. Takšno satje je primer- no za medišče in plodišče. 2/2017 letnik CXIX 39 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE vedenje čebel. Številne strokovne raziskave ugotavljajo, da na primer ostanki kumafosa, ki ga v zadnjem času uporabljamo za zatiranje varoj, zmanjšajo maso ličink, pašno dejavnost če- bel, prenos hrane med delavkami in sposobnost asociativnega učenja (Bevk, 2012), prav tako pa zmanjšajo tudi telesno maso matic in maso njihovih jajčnikov (Haarmann, 2002). Rezultat vseh teh negativnih dejavnikov je tako zmanjšanje dolgoživo- sti čebel kot tudi vitalnosti čebeljih družin. Prav s tema pojavo- ma pa se v čebelarstvu spopadamo v zadnjih letih. Pravila pravočasnega in zadostnega izloča- nja starega satja Zaradi vseh teh negativnih dejavnikov je treba staro sa- tje pravočasno zamenjati. Obstaja nekaj zlatih čebelarskih pravil, ki bi jih moral poznati vsak čebelar in se jih tudi drža- ti. Eno izmed teh pravi, da je treba vsako leto zamenjati od tretjine do četrtine vsega satja v panju. Iz obtoka moramo odstraniti vse staro satje, ki se loči že po teži in po tem, da ne prepušča več svetlobe. Med satje, ki ga bomo zamenjali, sodi tudi polomljeno, vegasto in trotovsko satje. Takšno satje ob prvi priložnosti pretopimo v sončnem ali parnem topilniku. Ker večina slovenskih čebelarjev čebelari v AŽ-panjih z dvajsetimi sati, bi torej morali vsako leto zamenjati od pet do sedem starih satov s satnicami, po možnosti iz svojega mladega voska, ki še ni bil izpostavljen akaricidom. Če smo za zdravljenje varoze uporabljali zdravilo Checkmite (ku- mafos), iz tega satja ne izdelujmo satnic. Da bi kar najbolj zmanjšali ostanke akaricidov v čebeljih pridelkih, se moramo izogibati njihovi uporabi (vsebujeta jih zdravili Checkmite, Perizin idr.), poleg tega pa moramo iz panjev odstraniti z akaricidi obremenjeno staro satje in vanje vstavljati zgolj neobremenjene satnice. To velja tako za satje v plodišču kot za tisto medišču, saj čebele prenašajo vosek po vsem panju. Naša naloga je, da akaricide čim prej odstranimo iz voska, to pa lahko naredimo samo z uporabo satnic z mi- nimalno vsebnostjo ostankov. Tako lahko v čebelarskih trgovinah kupimo ekološko pridelane satnice oziroma pri nakupu zahtevamo analizni izvid voska, svoj vosek pa lah- ko pred predelavo v satnice oddamo tudi v zahtevnejše či- ščenje (več o tem glej v SČ 10/2016, str. 334–336). Čebelarji se moramo vedno zavedati, da je pravočasna zamenjava starega satja z mladim temelj vzreje močnih in zdravih čebeljih družin. Nič nam ne bo pomagalo čebelar- jenje v sodobnih panjih in tudi ne uporaba drugih sodobnih čebelarskih pripomočkov v našem čebelarstvu, če ne bomo z redno menjavo satja ter z dodajanjem kakovostnih in zdravstveno neoporečnih satnic svojim čebelam zagotovili kar najboljšega osnovnega pripomočka – sata. Razprava o pridobivanju neoporečnega čebeljega voska ČZS, JSSČ je v sredo, 16. novembra 2016, ob 16. uri, v dru- žinskem čebelarstvu Kojek v Ribnici pripravila strokovno razpravo o pridobivanju neoporečnega voska. Vlado Augu- štin, svetovalec specialist za tehnologijo pri JSSČ, je s pre- davanjem Pomen pridobivanja neoporečnega voska pred- stavil, kako lahko na preprost način pridobimo vosek brez ostankov kemičnih sredstev za zatiranje varoj. Ob tem je čebelarje pozval, naj za pridobivanje kakovostnega voska: 1. enkrat na leto mehansko očistijo vse dele panja (rešetko, okenca, stene panja …) ter jih po možnosti še obžgejo; 2. izvajajo apitehnične ukrepe; 3. uporabljajo sonaravna zdravila za zatiranje varoj; 4. redno menjavajo satje; 5. oddajo vosek v čiščenje; 6. kupujejo ekološke satnice ali naj za izdelavo satnic uporabijo svoj vosek, če v minulih letih niso uporabljali kumafosa; 7. kupujejo satnice z analiznim izvidom (vsebnost kuma- fosa < 1 mg/kg). Čebelarji bi se morali zavedati, da se ostanki kemičnih sredstev širijo nenadzorovano, zato tudi deviško satje ali voščeni pokrovci niso jamstvo, da v vosku ne bo ostankov kumafosa. Robert Kocjan, čebelar in izdelovalec satnic, je opozoril na napake čebelarjev pri pridobivanju voska. Čebelarje je posvaril, naj voska ne talijo v posodah iz železa, cinka ali bakra in da naj pri taljenju voska pazijo na temperaturo, saj ta ne sme biti previsoka. Kot zadnji je svoje praktične izkušnje pri pridobivanju voska predstavil čebelarski mojster Boštjan Kojek ter ob tem prikazal več načinov pridobivanja tega čebeljega pro- izvoda. Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Viri: Krivcov N. I., Lebedev, V. I. (2000): Tehnologija proizvodnje pčelinjih proi- zvoda. Beograd: SPOS. Bevk D. (2012): Vpliv akaricida kumafosa na pašno dejavnost, socialno vedenje in učenje medonosne čebele Apis mellifera – doktorska disertacija. Haarmann T. (2002): Effects of fluvalinate and coumaphos on queen honey bees (Hymenoptera: Apidae) in two commercial queen rearing operations. Journal of Economic Entomology, februar, 95(1), str. 28–35. Vlado Auguštin svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si 2/2017 letnik CXIX40 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Z vseh strani se oglašajo čebelarji in tožijo o praznih panjih. Panji so brez čebel, čeprav je v njih dovolj hrane. Mrtvic na pod- nicah panjev skoraj ni; tudi pred panji ni videti mrtvic. Mnogi se sprašujejo, kam so izginile čebele. Čeprav bi bilo bolje, da bi si pravočasno nabavili in prebrali dovolj knjig s področja čebe- larstva pa tudi starejših številk revije Srpski pčelar … Težava ni nova, stara je, kolikor je stara varoza. Rešitev pa prav tako. Ko nekdo na takšen način ostane brez čebel in ga vprašate, kakšne so bile padle družine v pretekli čebelarski se- zoni, vam bo v 99 % povedal, da so bile to najmočnejše družine z največjimi donosi. Preživele pa so najslabše. Vendar mno- gim ta odgovor ne zadošča. Ne razumejo, da imajo najmoč- nejše družine tudi največ zalege, kjer se posledično namnoži največ varoj. V močnih družinah je oskrba s hrano optimalna, v šibkih pa ne, kar seveda posredno povzroči še uspešnejši ra- zvoj varoj. Družine pa, ki so preživele, so sicer šibke, toda žive; varoje so jih sicer oslabile, vendar jih niso ubile. V najslabšem primeru pa odmrejo (skoraj) vse družine v čebelnjaku. Stroka ugotavlja, da je v naravnem bivališču kranjice običajen odstotek trotovine od 5 do 15 % in da zgolj tedaj skoraj 92 % varoj parazitira trotovsko zalego, a le 8 % varoj zalego delavk. Zato so čebele delavke v takšnih družinah (s tolikšnim obsegom trotovine) skoraj obvarovane pred parazitiranjem varoj. Ko v družinah ni več obsežne trotovske zalege in družine izženejo trote iz panja, se varoje selijo v celice zalege čebel delavk. Ker pa je bilo v močnih družinah mnogo trotovine, kar je povsem normalno in potrebno, je v tem trenutku v takšni družini tudi ogromno varoj. To je trenutek, ki ga ne smemo zamuditi, treba je začeti zdravljenje čebel. Velika ovira pri tem je lahko izdatna gospodarsko zanimiva paša, kjer pa je ni, ni razloga, da bi z zdravljenjem odlašali. Vsekakor je treba začeti zdravljenje čebel proti varozi naj- pozneje v drugi polovici meseca julija. Bolj kot z zdravljenjem odlašamo, bolj drastične bodo posledice za zalego prihodnjih zimskih čebel. Poznam mnoge čebelarje, ki prav tedaj odi- dejo na morje, v prepričanju, da bodo čebele same, v lastno korist, končale boj z varojami. Ti čebelarji imajo pogosto že konec septembra in v oktobru panje brez čebel. Včasih pa tudi čebelarji, ki so pravočasno začeli zdravlje- nje ne dosegajo pravih rezultatov; uporabljajo namreč ne- registrirana zdravila ali pa registrirana zdravila nepravilno uporabljajo zaradi neustreznega prepotrebnega predzna- nja. Ker je to obsežna tema, se bom dotaknil le nekaterih najzanimivejših podrobnosti. Amitraz kot najboljši primer Kot vemo, Srbija nima registriranih zdravil proti varozi na osnovi amitraza, vendar ga mnogi čebelarji nelegalno uporabljajo. Posebna težava je, ker uporabljajo predvsem nelegalno pakiran amitraz sumljivega porekla. Nelegalnih preparatov pa NIHČE NIKOLI ne nadzoruje. Tako lahko najdemo na trgu marsikaj. V rokah čebelarjev pristane- jo tudi preparati na osnovi amitraza, v katerih je amitraz, zaradi davno preteklega roka, povečini razgrajen; čebelarji dobijo v stekle- ničkah pretežno ksilen, v katerem je amitraz sicer tovarniško raztopljen – de- lež ksilena je 80 % –, o ami- trazu pa skoraj ni ne duha ne sluha. Na trgu najdemo tudi prepakiran amitraz nižjih koncentracij. Vse to so glavni vzroki za slabo učinkovitost in izgubo čebel, žal pa niso edini. Celo tisti čebelarji, ki se na skrivnosten način dokopljejo do amitraza ustrezne ka- kovosti, z njim ne dosegajo ustreznega učinka in namesto da bi čebele zdravili tako, kot je bilo nekoč priporočeno – štirikrat z razmikom štiri dni –, zdravijo mnogo pogosteje, nekateri celo več kot dvajsetkrat, kar je nezaslišano škodlji- vo za čebele same, njihove proizvode, še posebej za propo- lis. Kljub temu pa pravega učinka ni. Mnogi se sprašujejo, zakaj. Obstajajo dokazi za biološko in kemično odpornost varoj proti amitrazu. Biološko odpornost varoj dokazuje prav potreba po šte- vilčnejšem dimljenju, da bi dosegli enak učinek kot nekoč s samo štirikratnim dimljenjem. Ko so se varoje pojavile, je bilo namreč ugotovljeno, da po poleganju parazitirane če- belje zalege varoje zapustijo celico in se na čebelah (zunaj celic) zadržujejo približno sedem dni, hranijo se s hemolim- fo in nato zopet zasedejo celico z ustrezno staro zalego, kjer se bodo razmnoževale. Ker smo tedaj čebele dimili na štiri dni, so bile vse varoje v trenutku dimljenja na čebelah ali v pokriti zalegi. Ob vsakem vnovičnem dimljenju so bile uni- čene tiste varoje, ki so v preteklih štirih dneh zapustile celice in se hranile na čebelah. Leta 2004 pa se je v Nemčiji pojavil nov soj varoj, ki odraslo čebelo izven celice parazitira le še en sam samcat dan in ne kot prej sedem dni. Če bi zato čebele Objavljamo prevod članka Rodoljuba Živadi- novića, dr. med., predsednika SPOS-a, ki je bil objavljen v reviji Srpski pčelar januarja 2017 in neposredno spregovori o nekaterih vzrokih ne- uspešnega boja z varojami v Srbiji – o razvoju odpornosti varoj z njihovo nenamerno selek- cijo, o neustrezni rabi zdravil, o uporabi neregi- striranih zdravil … Zakaj nekatera zdravila ne učinkujejo Več zalege v močnih družinah žal pomeni tudi več varoj. 1/2017 letnik CXIX 41 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE dimili z amitrazom vsak dan, bi jih pomorili, da o onesnaže- nju panjev sploh ne govorimo. Čebelarji so tako pravzaprav izvedli selekcijo varoj; preživele so le tiste varoje in njihovi potomci, ki so se le kratek čas zadrževali na čebelah zunaj celic. To je vzrok za nezadostno učinkovitost amitraza. Kemično odpornost, čeprav to ni njeno pravo ime, bomo tako poimenovali zaradi čebelarjev, ki ne poznajo dovolj fizi- ologije. Kemično odpornost varoj proti amitrazu so dokazali tudi v praksi. V eni najboljših knjig o varojah iz 2007 španska znanstvenika Nestor Fernandez in Yves Coineau ugotavljata, da je bilo treba zdravilo na osnovi amitraza, po imenu Apivar, ko je bilo dano v uporabo, imeti v panjih 6 tednov, da bi uni- čilo varoje. V letu, ko je knjiga izšla, je moralo biti omenjeno zdravilo, da bi doseglo isti učinek, v panju že 10 tednov. Zakaj je tako, če je učinkovitost amitraza, kot trdijo mnogi naši čebe- larji, dobra in se z leti ne manjša? Zato ker to ne drži in so naši čebelarji v zmoti. Podatki iz Italije iz 2006 (dr. Antonio Nanetti) nam pove- do, da je učinkovitost amitraza manjša od 70 %, kar je seveda nezadostno za uspešen boj proti varojam. Stopnja učinkovi- tosti dobrega zdravila ne bi smela biti pod 90 %. Podatki iz Portugalske za leto 2007 so podobni in kažejo na zgolj 60-% učinkovitost amitraza. O vsem tem je naš časopis že poročal; zdi se, da ga čebelarji ne prebirajo dovolj pozorno ter se igra- jo, pa ne samo sami s seboj, temveč tudi s čebelami. Odpornost varoj Biološki mehanizem razvoja odpornosti smo pojasnili. Kako nastaja kemični in kaj pravzaprav predstavlja? Prva poročila o resnejšem pojavu kemične odpornosti proti te- daj množično uporabljanemu fluvalinatu so prišla iz okoli- ce Milana v Italiji leta 1991. Vendar so čebelarji z juga Italije tudi že pred tem poročali o zmanjšani učinkovitosti fluva- linata. Prišlo je do množičnega umiranja čebel, četudi so čebelarji zdravilo z imenom Apistan, čigar učinkovina je bil fluvalinat, tovarniško vdelan v plastične trakove, uporabili na predpisan način. Podobno stanje je bilo tudi pri nas, ko je prof. dr. Jovan Kulinčević leta 2000 v časopisu Moć prirode objavil prve podatke o odpornosti proti fluvalinatu v okoli- ci Beograda. Če bi čebelarska srenja to ugotovitev do- volj resno sprejela in upoštevala, ne bi nekaj let kasne- je izgubili tretjine čebeljih družin v Srbiji. Vsa živa bitja so lahko izpostavlje- na nekemu stru- pu, vendar niso vsi osebki (varoje) naravno enako občutljivi; nekateri poginejo takoj, nekateri pa imajo narav- no sposobnost in preživijo zdravljenje s posledicami ali brez. Prav ti – preživeli osebki – pa so tisti, ki se bodo razmnoževali in ka- terih potomci bodo odpor- nejši proti uporabljenemu sredstvu (od populacije iz prvega zdravljenja). Populacija zajedavcev bo iz generacije v generacijo odpornejša, če ne- pretrgoma uporabljate za njeno zatiranje isto zdravilo. Ko- likor pogostejše je zdravljenje z istim zdravilom oziroma je populacija varoj izpostavljena zdravilu dlje, kot je nujno potrebno, toliko hitreje se razvija odpornost (rezistenca) zajedavca. Mnogi se sprašujejo, zakaj so nekateri osebki naravno odpornejši. Začetni mehanizem je mutacija (sprememba genov v odnosu do običajnega modela populacije), ki je pov- sem naključna, spontana ali pa je nastala, na primer, zaradi ionizirajočega sevanja oz. vpliva kemikalij, ki poškodujejo genetski material in izzovejo spremembe. Mutacija je lahko nastala pred tisoč ali milijonom let (naravno, brez kakršne- ga koli stika s sredstvi, ki jih danes uporabljamo in katerih tedaj, v glavnem, ni bilo v tej obliki). Njena pomembnost za populacijo pa se pokaže šele ob uporabi ustreznega strupa. Če te naključne mutacije ne bi bilo, bi bila populacija po- polnoma uničena. Nekatere mutacije so nezdružljive z ži- vljenjem in osebek odmre oz. ne zapusti potomstva, druge mutacije pa se ohranjajo milijone let. Te mutacije, ki se ohra- njajo, so vzrok za pojav naravne odpornosti proti zdravilom proti varozi. Predpostavlja se, da posamezen gen mutira v vsakem 100.000.–1.000.000. osebku generacije. Mutirane molekule delujejo praviloma slabše od izvornih, vendar je njihova reakcija na uporabljeni strup ugodnejša za osebek in mu pomaga preživeti in zagotoviti potomstvo, pri kate- rem bodo ti geni prevladovali in tako omogočili preživetje. Mehanizmov odpornosti, ki jih narava lahko razvije, je mnogo, vendar jih ne bom opisoval, ker niso pomembni za čebelarje praktike. Podrobneje si o tem lahko preberete v časopisu Pčelar, februar 1997, in Srpski pčelar, januar 2017. Zanimivo je, da se odpornost varoj proti posamezni učinkovini pogosteje pojavlja na jugu Evrope, predvsem zato, ker se na jugu, zaradi ugodnejših podnebnih raz- mer in daljšega obdobja zaleganja matic, razvije več ge- neracij varoj, pa tudi zato, ker so čebelarji na jugu Evrope manj odgovorni od onih na severu in zdravil ne upora- bljajo, kot je predpisano, temveč samovoljno puščajo zdravila v panjih dlje časa, kot je predvideno, varoje pa so posledično dlje časa izpostavljene sredstvu, s čimer se dodatno pospešuje preživetje odpornejših osebkov varoj in posredno in neposredno širjenje vedno odpornejše po- pulacije zajedavca. Trenutek za zdrav­ ljenje čebel, ki ga ne smemo zamuditi, nastopi ob občutnem zmanjšanju obsega trotovske zalege. Odpadle varoje 2/2017 letnik CXIX42 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vendar mi Srbi ne bi bili Srbi, če procesa razvoja odpor- nosti ne bi pospešili maksimalno! Omenjeni Apistan je bil plastični trak s fluvalinatom, ki je bil razporejen po vsej debelini plastičnega traku s posebnim tehnološkim po- stopkom. Ustrezna uporaba tako proizvedenega zdravila je omogočala, da se je v panju dnevno sproščala vedno ENA- KA količina učinkovine – fluvalinata. Toda nam se je zde- la cena tega zdravila previsoka. Nam čebelarjem, vseeno, s katerega dela planeta prihajamo, je vedno vse predrago, samo med je prepoceni. To našo »vrlino« so izkoristili naši trgovci in nanesli fluvalinat na lesene letvice, ker seveda niso imeli tehnologije, s katero bi naredili plastične trakove. Katastrofa! S takšne letvice se je prvi dan sprostila ogromna količina učinkovine, v naslednjih dneh pa vse manj in manj. Vsaka letvica ni vpila enake količine učinkovine; vpojnost je namreč odvisna od vrste lesa. Plastični trakovi Apistana so vsebovali enako količino fluvalinata, vsaka naša letvica pa je vsebovala lastno (različno) količino! Letvice, ki so vse- bovale manjšo količino učinkovine, so pri življenju puščale seveda večje število varoj. Tiste pa, ki so vsebovale ogromne količine, so predstavljale pravo atomsko bombo, pobijale so SKORAJ vse varoje. Žal pa vedno katera preživi, ta je seveda tista najodpornejša. To pa pospešuje razvoj odpornosti, ker omogoča preživetje in razmnoževanje naravno najodpor- nejših osebkov varoj. Nato smo v igro vstopili čebelarji. Te lesene trakove oziroma letvice smo puščali v panjih dlje, kot je bilo predpisano, mesece, saj se ve, za vsak primer … S tem smo dodatno spodbujali razvoj odpornosti varoj, ker so se te dobesedno kopale v majhnih količinah fluvalinata ter se, kemijsko gledano, navajale na njegovo prisotnost. Zato je vedno bolje proti varojam uporabiti močno sredstvo, ki mu bodo varoje izpostavljene le kratek čas (čas razvoja ene ali dveh generacij varoj). Spomnimo se lesenih letvic, prepojenih s fluvalinatom, ki so jih nekateri vsevedi imeli v panjih 365 dni v letu. Nekdo je izjavil, sicer figurativno, da v Srbiji ni mnogo pametnih, je pa zato najpametnejših, kolikor jih hočete. Rezultat je bil vnaprej predvidljiv: izrazito smo pospešili razvoj odpornosti varoj proti fluvalinatu, naši trgovci in lažni „proizvajalci zdravil“ pa so bogateli na račun naše nespameti in neznanja. Ironija je v tem, da bi bila uporaba originalnega Apistana pravzaprav cenejša, ker se je v praksi pokazalo, da bi ga lahko večkrat uporabili, toda to sedaj ni več pomembno … Vsako neznanje se plača tako ali drugače … Drugi primeri „genialnosti“ Posamezniki med nami, ki evforično uporabljajo ne- registrirana zdravila, delajo izvrstne vedno nove napake drugačnega ali podobne- ga tipa. Spomnite se zgolj neregistriranega zdravila „Argus Ras“; vzorec tega je Veterinarski inštitut Republike Srpske „Dr. Vaso Butozan“ iz Banja- luke poslal v analizo refe- renčnemu laboratoriju EU (ANSES, European Union Reference Laboratory for Honeybee Health, Sophia Anti- polis) v Franciji. V njem so našli klorfenvinfos, čigar upora- ba je prepovedana (v ZDA že od 1991), po zakonu pa njegova uporaba v čebelarstvu znotraj EU sploh ni predvidena (po- drobneje: www.spos.info/1-298). Oktobra lani je madžarska čebelarska zveza objavila na svoji spletni strani ugotovitev, da neregistrirano zdravilo proti varozi iz Srbije z imenom Herba strip pravzaprav vse- buje amitraz in akrinatrin. Če se izkaže, da je to res, bo to, upam, končni opomin srbskim čebelarjem, naj ne zaupajo neregistriranim „zdravilom“ proti varozi. Nihče namreč ne jamči, da je v njih res to, kar piše na ovoju. Čebelarji z uporabo takšnih „zdra- vil“ onesnažujejo panje, pospešujejo nastanek od- pornosti varoj proti pre- paratom, ki se uporabljajo na nestrokoven način; po njihovi uporabi bo stanje v čebelarstvu čez čas le še slabše. Če uporabljate za zdravljenje varoze sred- stvo, ki ga oglašujejo, da je na naravni osnovi, in pri uporabi tega preparata iz prej- šnjega razloga ne uporabljate zaščitnih sredstev, lahko ne- varno škodujete svojemu zdravju (podrobneje: www.spos. info/herba-strip-amitraz-akrinatrin). Podobno „izkušnjo“ so imeli nedavno tudi Slovenci z nelegalnim „zdravilom“, v katerem so našli klorfenvin- fos, amitraz in rotenon (podrobneje: www.spos.info/ve- liki-problemi-oko-nelegalnog-leka-u-sloveniji). Uporaba treh učinkovin hkrati v boju proti varozi je podobna, če karikiramo, pobijanju miši s topovi namesto z običajnimi DDD-metodami (dezinsekcija, dezinfekcija, deratizacija). Vrhunec nemarnosti Z nenehnim zatiranjem varoj se nehote opravlja tudi selekcija in rezultat so odpornejše varoje. Odpornost varoj pospešujeta pogostejše zdravljenje z isto učinkovino in daljši čas izpostavljenosti učinkovini. 2/2017 letnik CXIX 43 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Nam je to dovolj, da se spametujemo in dojamemo, da lahko zdravila pripravljajo samo strokovnjaki v ustreznih pogojih (znanje, oprema …)? Zdravilo mora biti narejeno tako, da način njegove uporabe ustreza posebnostim delo- vanja učinkovine v njem; seveda ob uporabi zdravila po tak- šnih metodah, ki preprečujejo hiter nastanek odpornosti. Vsemu zgornjemu zagotovo ne ustrezajo nelegalne le- tvice, ki služijo kot nosilci na primer amitraza. Pomislite, kako zelo se pospeši razvoj odpornosti varoj proti amitrazu z uporabo teh paličic: varoje v panju so namreč neprekinje- no dlje časa izpostavljene nizkim odmerkom amitraza. Dolgoročna uporaba nelegalnih sredstev ima katastro- falne posledice, omogoča razvoj odpornosti varoj proti zdravilom, hkrati pa obstaja bojazen, da se v medu znajde nekaj, kar tja ne sodi in zaradi česar ga ne boste mogli pro- dati, lahko pa boste celo kaznovani. Preprečevanje odpornosti Najpreprostejši način je izmenična uporaba različnih sredstev. Na ta način se zmanjšuje pospeševanje specifične odpornosti, ki jo omogočajo določene mutacije. Vsekakor je treba imeti dovolj znanja in uporabljati zdravila z različ- nimi mehanizmi delovanja. Recimo fluvalinat in flumetrin imata enak mehanizem delovanja; če ste v svojem čebel- njaku uporabljali recimo fluvalinat in so varoje vaših čebel postale proti njemu odporne, je uporaba flumetrina nesmi- selna, ker ne bo učinkovit, razlog za to je tako imenovana navzkrižna odpornost. Drugi način je vsekakor uporaba sredstev, za katera, vsaj do sedaj, ni dokazano, da bi varoje ob njihovi uporabi razvi- le odpornost proti njim (mravljinčna kislina, oksalna kisli- na, timol, mlečna kislina …). Glavni način za preprečevanje pojava odpornosti varoj in uspešno zatiranje pa je izobraževanje, ki mora biti per- manentno in temeljiti na prebiranju najnovejše literature ter obisku strokovnih in znanstvenih predavanj. Ta znanja je treba ves čas obnavljati in nadgrajevati. Temelj boja proti varojam pa ostaja povsem preprost: 1) Zdravljenje začnite pravočasno, NIKAKOR ne zamudi- te. Če uporabljate tako imenovana sonaravna sredstva (ete- rična olja in organske kisline), je treba začeti vsaj okrog 15. julija, ne pozneje; če pa uporabljate konvencionalna zdra- vila, začnite zdravljenje najpozneje do 1. avgusta. Vsakršno zamujanje bo imelo za posledico več poškodovanih čebel s krajšo življenjsko dobo in slabšo vitalnostjo. 2) Uporabljajte izključno registrirana zdravila, katerih kakovost je redno nad- zorovama. Trenutno so v Srbiji registrirana samo naslednja zdravila: Check- mite, Apilifevar, Apigu- ard, Varotom in Furmi- tom. Vsa druga zdravila so nelegalna. Da bi dosegli stopnjo učinka zdravila, ki jo navaja proizvajalec, je treba natančno prebrati navodila in še natančneje preučiti literaturo ter izkušnje drugih, da bi si tako posku- šali ustvariti mnenje o teh sredstvih. 3) Med zdravljenjem čebel nadzorujte odpad varoj na te- stnem vložku, ki naj bo vstavljen pri vsaj 10 % družin. Rezul- tate primerjajte z odpadom varoj v bližnjih čebelnjakih. Pri čebelnjakih v bližini, posebej pri tistih, kjer čebele zdravimo na enak ali podoben način, je malo verjetna večja razlika v številu prisotnih varoj. Če pri vas ni odpada varoj, v sose- dnjem čebelnjaku pa je velik, to ne pomeni, da pri vas ni va- roj, temveč da zdravilo, ki ste ga uporabili, zaradi nečesa ne učinkuje. Tudi najboljše registrirano zdravilo lahko zataji, če je bilo recimo hranjeno v izložbi veterinarske lekarne na sončni svetlobi in pregreto ali pa v vašem avtu na visoki tem- peraturi, ki razgradi aktivno učinkovino zdravila. Eva Frey z inštituta v Hohenheimu v Nemčiji je dokazala, da je po učin- kovitem poletnem zdravljenju do konca jeseni mogoč vnos celo do 1000 varoj (reinvazija) iz sosednjih čebelnjakov (ča- sopis Pčelar, september 2012), tega ne smemo pozabiti. 4) Obvezno opravite zimsko zatiranje varoj, ki uniči do- volj varoj, najceneje z oksalno kislino, in tako spomladansko zatiranje ne bo potrebno. Tudi sicer je spomladansko zati- ranje škodljivo čebelam, ne glede na uporabljeno sredstvo. Vsako uporabljeno sredstvo namreč zmanjšuje število pole- ženih jajčec povprečno za 10 %, zaradi posledično 10 % šib- kejših družin v času glavne paše pa v teh spremenjenih pod- nebnih in okoljskih razmerah lahko ostanemo brez točenja. (Prevod: V. Fajdiga) Najcenejše je zimsko tretiranje z oksalno kislino. Rodoljub Živadinović, dr. med. predsednik SPOS-a, rodoljubz@mts.rs Z uporabo neregi­ striranih zdravil „na naravni osnovi“ brez zaščitnih sred­ stev lahko nevarno škodujete svojemu zdravju. 2/2017 letnik CXIX44 DELO ČEBELARJA Nizozemska Leta 1995 je bilo ustanovljeno mednarodno združenje za temno čebelo, imenovano SI- CAMM. Lani so v kraju Lunteren na Nizozem- skem organizirali mednarodni posvet o stanju na področju temne čebele. Udeležilo se ga je 63 čebelarjev in raziskoval- cev iz 17 držav od Norveške do južne Francije in od Irske do Rusije. Na sporedu je bilo 30 referatov na temo temne če- bele. Vsebina je zadevala podatke o današnji razširjenosti, praktičnih izkušnjah pri čebelarjenju, o zaščitenih obmo- čjih in genski analizi. Tako so ruski raziskovalci predstavili študijo o prilagoditvi temne čebele na lokalno pašo v Rusiji in o vzreji matic. Žal se tega posveta ni udeležil noben rejec temne čebe- le iz Avstrije. Po zadnjih podatkih je v Avstriji 1000 rasno čistih družin temne čebele, kar predstavlja 1 % avstrijske populacije čebeljih družin. V Nemčiji je bilo ustanovljeno združenje vzrejevalcev temne čebele leta 2013 in šteje 56 članov. Imajo po več kot 200 čistokrvnih družin temnih čebel, kar predstavlja 0,025 % nemške čebelje populacije. Pojavljajo pa se težave z zaščitenimi območji. Uporabljajo umetno osemenitev. Najbolje so se vzrejevalci organizirali v Švici, kjer je organiziranih šest zaščitenih območij v sku- pni izmeri 1000 km2. Redijo 15.000 čistokrvnih družin te- mne čebele, kar je od staleža družin v Švici 150.000 kar 10 %. Skupnost vzrejevalcev šteje 510 članov. 35 certificiranih vzrejevalcev skrbi na 5 linijskih in 27 rasnih vzrejališčih za letno vzrejo 5000 kakovostnih matic. Nadaljnji razvoj in obstoj temne čebele sta v Švici zagotovljena z več številčni- mi populacijami in genskimi analizami, hibridne matice pa dosledno izločajo. Na posvetu je v osje gnezdo dregnila poročevalka Gabri- ela Soland, ki je dejala, da mnoge čebelarske organizacije še danes iz cenovnih vzrokov uporabljajo 70 let stare me- tode morfometrije. »Morfološke raziskave vodijo dostikrat k napačnim ugotovitvam in današnjim zahtevam ne odgovarja- jo več.« Švicarska vzreja temne čebele temelji od leta 2006 na genetski analizi. Novice iz sveta Norbert Jedlovčnik Viri: Vollmer J. (2017): SICAMM-Konferenz 2016. Bienenaktuell, št. 1, januar, str. 9–10 Če pa pride lepo vreme Če pa bo prišlo do lepega vremena in izletnih dni, pa si bom kot drugi čebelarji vzel čas in si dobro ogledal njihov izlet ter prisluhnil njihovemu glasnemu brenčanju, kajti iz tega se da razbrati marsikatero stanje v panju. Predvsem pa bom dobro pregledal površino pred čebelnjaki, ki je bila prej očiščena, s tem bom preveril, kaj se dogaja po tleh s čebe- lami, ki lazijo. To je najlepše vidno približno dve uri po za- četku izleta na mestih za stalno opazovanje. Ta mesta imam odbrana stalno čez celo leto. So pa nekako od izletišča čebel proti soncu med deseto in enajsto uro dopoldne. Dobro si ogledam plazeče se čebele, jih naberem in doma z lupo s šti- rikratno povečavo pregledam problematične znake, poseb- no me zanimajo starost in druge nepravilnosti na njih. Ve- dno še pod mikroskopom pregledam napadenost z nosemo. Priprave na tekočo sezono V februarju pa je več priprav za tekočo sezono. Pri meni je februar zadnji čas za pripravo satnikov in voska za satni- ce za tekočo sezono. Vsako leto pripravim 11 novih satnic in en gradilnik za izdelavo, na eno gospodarsko družino. Zbijanje in žičenje satnikov Osemdeset odstotkov pripravljenih satnikov je vsako leto novih, dvajset odstotkov satnikov pa uporabim starih. Za nove satnike kupim samo letvice, in sicer na vogalih ro- gličene, zbijem jih s pištolo na zrak, za vsak spoj porabim eno sponko. Ko so satniki zbiti, jih zvrtam po daljši letvici, v vsako šest luknjic. Tako ima vsak satnik po šest žic napetih Februarja je dela pri čebelah še zelo malo ali skoraj nič. To naj bi bil še vedno zelo hladen mesec, zato se pri čebelah postori enako kot v januarju. Opazovanje in mir jim najbolj prijata. Zato ta mesec še ne bom stikal in motil njiho- vega miru. Čebelarjeva opravila v februarju 2/2017 letnik CXIX 45 DELO ČEBELARJA vertikalno. Uporabljam nerjavečo žico za napenjanje, zaradi vpliva kislin pri zdravljenju čebel in svetlosti voska. Pocin- kana bi namreč motila barvo voska ob taljenju. Žico nase- kam na dolžino, ki je potrebna za en satnik. Ko jo vstavljam v satnik, začnem pri tretji luknji na letvi in grem do konca. Potem satnik obrnem in grem spet do konca na drugo stran. Tako mi ni treba vleči vse žice čez celotni satnik, temveč samo polovico. Ko je žica napeljana skozi vseh 7200 luknjic vseh pripravljenih satnikov, jo samo malo napnem in na konceh pritrdim z žebljički. Taki satniki počakajo na nape- njanja s koleščkom za napenjanje, ki drži žico v cikcak polo- žaju do takrat, ko se vstavljajo satnice v satnike. To naredim na začetku meseca, v katerem bodo dani družinam. Ko sem začenjal uporabljati nerjavečo žico in nisem narebral na ta način, se mi je zgodilo, da se je sat med prevozi podrl. Razkuževanje starih satnikov za ponovno uporabo Stari, že uporabljeni, satniki, ki jih bom ponovno upora- bil, morajo zadostovati zelo strogim merilom. Staro satje čez leto talim v sončnem talilniku na dva sata. Čez leto gre to hitro, ni ravno najboljši izplen, ostanejo pa satniki z nape- ljano žico. Te satnike razkužim, in sicer v nerjavečem kotlu, v 3-% natrijevem lugu (lužni kamen). Po dvanajst satnikov zvežem skupaj, in ko raztopina vre na polno, jih potopim v vrelo lužino za deset minut. Po desetih minutah najprej z vodne površine posnamem nečistoče. Nato vzamem satni- ke ven in jih takoj temeljito operem z vodnim curkom pod visokim pritiskom. Oprane zložim enega na drugega, da se poravnajo. Zložene pustim zunaj na prepihu in soncu, da lepo pobelijo. Nekoč se mi je zgodilo, ko sem dal mokre v zaprt vlažen prostor in so zaradi vlage potemneli, ker me je vizualno motilo, da jih nisem uporabil, ampak sem jih sež- gal. Ko so popolnoma suhi in svetli, jih še enkrat preberem in dobre, če je treba, popravim. Satniki čakajo, da se žica napne in vpne satnica. Pri ponovno uporabljenih satni- kih me močno moti razkuževanje z natrijevim lugom, ker imam občutek, da se lug ne more popolnoma izprati. Tako sem razkuževal tudi gradilne satnike, in to nekaj let zapo- red, ter ugotovil, da so jih čebele vsako leto bolj premazale s propolisom, da so preprečile vpliv luga. Nisem registri- ran kot ekološki čebelar, vendar me močno moti vnos tujih stvari v panj, tudi čistila v les, zato razmišljam o opustitvi uporabe rabljenih satnikov ali pa da bi jih samo ostrgal. Priprava voska Priprava voska se izvaja čez celo leto. Sem čebelar iz časov pomanjkanja, ko je bil en kg voska enakovreden desetim kg medu, pa še dobiti se ga ni dalo. V kasnejših izboljšanih ča- sih si lahko kupil po deset satnic v Medexu ob enem obisku trgovine, vendar sem bil 100 km oddaljen od Ljubljane. In takrat smo zbirali vsako mrvico voska za zamenjavo za sat- nice. To delam še danes, in sicer tako, da imam dva sončna talilnika, v enem se tali vosek iz starega satja in prizidkov ob čiščenju panjev, in ta vosek se ne uporabi več pri mojih čebelah. V drugem talilniku pa talim vosek iz gradilnikov in pokrovcev ob točenju. Ta vosek potem zbiram, vsakega zase, in v zimskem času pretalim v nerjavečem kotlu ter sti- snem skozi stiskalnico, ki je talilnik za vosek, z vrečo iz jute. Najprej stalim vosek iz talilnika za čisti vosek. Ko je to končano, pa vosek iz starih satov, ki se uporabi za sveče ali za prodajo. Vosek iz talilnika teče v čiste emajlirane posode brez odrgnin v emajlu. V posodo dam pred polnjenjem za prst vroče vode in nato spustim vosek iz talilnika. Polne posode z voskom dam v toplejši prostor, da se začne počasi ohlajati. Preden se začne strjevati po zgornji površini, ga še nekajkrat na lahko premešam. Čim dlje se ohlaja, čistejši je, ker imajo majhne in počasne nečistoče, ki so ostale v njem, čas, da pa- dejo na dno. Čez dva ali tri dni, ko je popolnoma ohlajen in trd, posodo odnesem ven in obrnem tako, da gre ven. Voda odteče, vosek pa očistim tistih malih nečistoč, ki so ostale na spodnji strani koluta, z vodnim curkom pod visokim pri- tiskom. Koluti so lepi rumeni po celi površini, čeprav nisem uporabil nobene kisline ali žvepla, to je že zdavnaj preživelo. Tak kos voska damo lahko na sonce in bo s časom pobelil ter ne bo spremenil barve na temno, ker ni prišel v stik z navadno kovino, ali na bakreno rdeče, ker ni v njem kisline ali žvepla. Kuhanje voska konec prejšnjega tisočletja. Kotle še vedno uspešmo uporabljam. Priprava satnikov za gradnjo novih satov. Bolje je pripraviti 100 preveč kot 10 premalo. 2/2017 letnik CXIX46 DELO ČEBELARJA Jože Sever – Semič cebelarstvo.sever@gmail.com Učenci čebelarskega krožka na Drugi osnovni šoli v Slo- venj Gradcu so v tem šolskem letu zelo zgodaj začeli svoje delo. Že na drugi učni uri krožka so se odpravili k šolskemu čebelnjaku, ob katerem je bila zanje pripravljena greda za zasaditev vrta medovitih rastlin. Osnovna šola je sadike do- bila na javnem razpisu ČZS, prva naloga članov čebelarske- ga krožka pa je bila njihova zasaditev v gredo pri šolskem čebelnjaku. Na lep sončen dan je vsak mladi čebelar zasadil nekaj medovitih trajnic, tako da bodo že prihodnje leto s svojimi cvetovi vabile in razveseljevale čebele. Janez Bauer Šolski medoviti vrt Ko zberem tak čisti vosek iz gradilnikov in pokrovcev približno 100 kg, ga odnesem izdelovalcu satnic, ki mu za- res zaupam, da si bo vzel čas in tisti dan delal samo satnice zame iz mojega voska. Jaz uporabljam samo satnice iz svo- jega čistega voska, če mi jih zmanjka, pa kupim biološke s certifikatom. Pri tem se moramo čebelarji zavedati čistosti, kajti čebe- lja celica je svetinja čistoče, v njej raste čebelja žerka, v tistih najnežnejših dneh, ko se levi, in tam mora biti popolna či- stoča. Ko se bodo vsi čebelarji obnašali kot mlade mamice, ki pazijo na svojega dojenčka, da dobi v zgodnji mladosti vse čisto in sterilno, bodo tudi marsikatere okužbe zalege minile. Pred približno 25 leti sem dal izdelati satnice čebe- larju iz okolice Ljubljane, ki tudi čebelari z velikim številom družin. Ko sva naložila satnice v moj osebni avto, je nane- slo približno 1000 kosov. Nasmejal se mi je in rekel, da sem končno eden od pravih čebelarjev. Vprašal sem ga, kako to misli, in je rekel: »Poglej, satnice smo naložili v prtljažnik in na zadnji sedež avta, in si povsod podložil odejo in satnice zavil, da se ne bi umazale ali naprašile. Čuvaš jih kot mati plenice za otro- ka. Tega se zaveda malo čebelarjev.« Dodal bi še to, ko neseš ta čisti vosek v izdelavo izbranemu izdelovalcu satnic in ko razkladata kolute, dobro poglej v obraz tega partnerja, v nasmešku njegovega obraza vidiš čistost svojega voska. Za vzdrževanje čebeljih družin je nujna higiensko neo- porečna voda. Čebelja družina namreč v vsem letu porabi približno 30 l vode, ki jo čebele v svojih mednih želodčkih prinesejo v panj. Žal čebelarji vedno razmišljamo pred- vsem o hrani, ob tem pa pozabljamo, da je za čebele veli- ko nevarnejša žeja kot lakota. Neodgovornost čebelarja, ki čebelam ne zagotovi higiensko neoporečne vode, je po navadi kaznovana z manjšim donosom medu in oboleva- njem čebelje družine. Napajalnik za čebele namestimo nekje v zatišju, ob strani in vsaj pet metrov od čebelnjaka. Pripraviti ga mo- ramo dovolj zgodaj, najbolje takoj po prvem trebljenju. Če ob čebelnjaku oz. stojišču ne postavimo napajalnika ali pa z njegovo postavitvijo zamudimo, so čebele primo- rane iskati vodo v mlakah, gnojiščih ali kanalih. S tem v panj prinašajo nehigiensko vodo, onesnaženo z mikroor- ganizmi, nevarnimi za zdravje čebelje družine. V dodani vodi moramo raztopiti še morsko sol, in sicer 1 g na 10 litrov vode. Pri tem moramo biti previdni, kajti večje koncentra- cije soli v vodi krajšajo življenjsko dobo čebel. Največje količine vode čebele potrebuje- jo prav v času pomla- danskega razvoja, ko se površina zalege hi- tro povečuje in ko se porabljajo rezervne količine hrane v panju. Napajalnik je tudi odličen kazalec stanja trenutne paše. Če na napajalniku ni čebel ali jih je zelo malo, je to znak dobre paše. Zadnja leta imamo čebelarji v čebelar- skih trgovinah na razpolago kar nekaj različnih higien- skih napajalnikov. Priporočam vam nakup napajalnika, ki ga proizvaja hrvaško podjetje Fustis d. o. o. Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Čebele potrebujejo vodo – čebelarji, namestite higienski napajalnik Fo to : J an ez B au er 2/2017 letnik CXIX 47 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju je bilo ustano- vljeno leta 1921. Čebelarstvo je bilo prisotno na vsaki lovren- ški kmetiji že stoletja nazaj, saj je okolica kraja idealna za čebelarjenje, potrebe po strdi in vosku pa so prisotne že od prvih poselitev kraja, posebej pa od prihoda Benediktincev davnega leta 1091. Brez čebel ni bilo čebeljega voska, ki so ga potrebovali v cerkvah. Legenda pravi, da so se prebivalci Lovrenca in okoliških krajev ubranili s čebelami pred tur- škimi vpadi. S Falske peči so namreč valili na turško konje- nico, v ozkem prehodu med skalami in reko Dravo, čebelje panje iz izdolbenih debel in tako napadalce s pomočjo čebel pognali s konji vred v reko Dravo. Leta 1954 so najbolj zagnani čebelarji ustanovi- li plemenilno po- stajo za matice pri Lamprehtu pod Klopnim vrhom. Z obsežnejšo vzrejo matic so se takrat ukvarjali: dr. Loj- ze Tičar, Anton in Marija Oder, Roman Planinšič, Maks Kotnik, Jože Kajzer in Julijus Pokorny, ki je bil vodja te ekipe. V tistem času je vozil čebele k Hojniku na pašo tudi Kirar, znani velečebelar, ki ga še danes poznamo po malih in velikih Kirarjevih panjih. Ob praznovanju 900-letnice Lovrenca je društvo v Lo- vrencu organiziralo srečanje mladih čebelarjev Slovenije, pod vodstvom Mihe Šlausa. Druga prelomnica za društvo je bila leta 1996, ko je praznovalo 75-obletnico. Takrat je bil pod vodstvom takratne predsednice društva Margarete Kačič in predsednika gradbenega odbora Franca Javornika zgrajen in odprt čebelarski dom, ki nam je čebelarjem v velik po- nos. Vsa leta je bila velika želja čebelarjev, da si postavimo zavetnika čebelarjev sv. Ambroža. V času Jezernikovih dni smo ga leta 2015 s prostovoljnimi prispevki in prispevki do- natorjev postavili ter ga tudi blagoslovili. Sv. Ambroža nam je po promocijski ceni izdelal kipar g. Srečko Ornik iz Radi- zela. Člani društva se trudimo in skrbimo za dom z okolico, prejeli smo že več priznanj, posebno smo ponosni na zlate vrtnice, ki jih podeljuje Hortikulturno društvo Maribor. Čebelarsko društvo ima devetčlanski upravni odbor, ki je bil izvoljen na občnem zboru. Upravni odbor pripravi pro- gram dela za vsako leto, ki obsega izobraževanje čebelarjev, udeležbo na srečanju čebelarjev Slovenije, sodelujemo na ra- znih prireditvah, ki potekajo v kraju in v sosednjih občinah, povezujemo se z domačimi društvi. Radi se udeležimo vsake prireditve, kamor nas povabijo. Redno sodelujemo na prire- ditvi Jezernikovi dnevi z dnevom odprtih vrat in v jesenskem času pripravimo kostanjev piknik za svoje člane in krajane. Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju sodeluje s Čebelar- sko zvezo Slovenije in Čebelarsko zvezo društev Maribor. Ob dnevu slovenskega zajtrka v vrtcih in v šoli čebelar- ji prispevamo med za lovrenške otroke ter organiziramo srečanje z otroki v vrtcu in v šoli ali v čebelarskem domu. Na šoli deluje tudi krožek mladih čebelarjev, ki nas zasto- Predstavitev čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju Fo to : A rh iv Č D Lo vr en c n a P oh or ju Druženje čebelarjev ob kuhanju medene enolončnice Fo to : A rh iv Č D Lo vr en c n a P oh or ju Prejemniki priznanj leta 2015 Fo to : A rh iv Č D Lo vr en c n a P oh or ju Sveti Ambrož, zavetnik čebelarjevČebelarski dom Lovrenc na Pohorju Najstarejša čebelarka v čebelarskem društvu Jerica Pušnik (90 let) 2/2017 letnik CXIX48 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV pa vsako leto na tekmovanju mladih čebelarjev in dosega dobre rezultate. V mesecu decembru, ko praznuje naš za- vetnik sv. Ambrož, imamo sveto mašo in druženje v čebe- larskem domu. Čebelarji so dobri ljudje in prijetno je delati z njimi, zato sem sprejela drugi mandat njihovega zaupanja v moje in delo upravnega odbora. Voljni so delati in pomagati pri iz- vedbi zastavljenih nalog, ki nam ji ne zmanjka. V prihodnje nameravamo organizirati tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije in ob 100-letnici društva, leta 2021, si želimo or- ganizirati srečanje čebelarjev Slovenije v Lovrencu. Upam, da bo našo željo podprl župan in nam pomagal pri izvedbi srečanja. Veseli smo vsakega obiska v čebelarskem domu v Lovrencu, zato vse vabimo, da nas obiščete. Angela Obrulj, predsednica ČD Lovrenc na Pohorju Minilo je 20 let, odkar je Jože Rihar na predavanju o če- belarstvu na OŠ Dolenjske Toplice ČD Straža - Dolenjske Toplice obvestil, da je nastalo 29. aprila 1906, torej davno pred letom 1946, kot je bila prvotna letnica nastanka društva. Dokaze o častitljivi starosti društva je iz virov pri ČZS izbr- skal Andrej Hudoklin ter jih leta 1998 objavil v knjigi 90 let ČD Straža - Dolenjske Toplice. To je bil tudi čas, ko je društvo, katerega predsednik je bil Avgust Gril, prevzelo v najem goz- darsko hišo na Podstenicah, veliko 19 m × 10 m, in jo začelo preurejati v čebelarski dom za društveno dejavnost. V 16 letih je bilo v prenovo hiše vloženih 13.554 prostovoljnih delovnih ur. Zdaj so v njej urejeni velik društveni muzej in vsi prostori doma, obnovljena je drvarnica, ob domu sta postavljena ko- zolček in društveni čebelnjak, urejena pa je tudi njegova oko- lica. Dela potekajo glede na finančne zmožnosti. Dan pred prireditvijo je društvo na Podstenice povabilo dr. Janka Božiča, ki je v svojem predavanju predstavil zna- čilnosti zdajšnjega razvoja čebelarstva. Na akademiji ob 110-letnici društva 27. avgusta 2016 v Kulturno-kongresnem centru v Dolenjskih Toplicah je dru- štvo prikazalo svoje dejavnosti na številnih področjih. Raz- lični zgodovinski viri in zdajšnje dejavnosti društva so bili na prireditvi predstavljeni v PowerPointu. Akademije v počastitev 110-letnice društva so se udele- žili: predsednik ČZS g. Boštjan Noč, državna sekretarka in domačinka mag. Tanja Strniša, župan občine Straža g. Dušan Krštinc, v imenu župana občine Dolenjske Toplice direktor občinske uprave g. Rado Javornik, predsednik Re- gijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja g. Tone Koželj in predstavnik čebelarskega krožka, učenec Andraž Matoš. Delo društva v minulih 110 letih in še posebej v zadnjem desetletju je predstavil predsednik društva Tone Andrej- čič. Obe domicilni občini sta društvu podelili občinsko odlikovanje. V društvu smo se še posebej zahvalili 33 najdejavnejšim članom za njihov prispevek k društvenim dejavnostim ali promociji čebelarstva. Društvo je priznanje podelilo tudi OŠ Dolenjske Toplice za vsestransko uspešno sodelovanje na različnih področjih ter Inženiringu Topos, d. o. o. za ve- lik prispevek pri izdelavi načrta za društveni čebelnjak in pri legalizacijskih zapletih. Predstavitev je povezovala napovedovalka Barbara Pirh, na njej pa so nastopili Mešani pevski zbor Dolenjske Topli- ce, pevska skupina Rošča, operni pevec g. Jernej Žagar ter harmonikar krožkar Andraž Matoš. Začetek in konec so po- pestrili praporščaki Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja in društveni filmski vložek. V okviru prireditve je društvo pripravilo tudi razstavo zgodovinskih in sodobnih čebelarskih pripomočkov. Jav- nost si jo je lahko ogledala še v naslednjem tednu. ČD Straža - Dolenjske Toplice je praznovalo 110-letnico Fo to : M oj ca Ž ni da rš ič Direktor občinske uprave g. Rado Javornik podeljuje plaketo Občine Dolenj- ske Toplice. Fo to : M oj ca Ž ni da rš ič Predsednik ČZS podelil odličja Antona Janše II. stopnje. 2/2017 letnik CXIX 49 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Članstvo društva se je v minulih šestih letih več kot pod- vojilo, saj ima zdaj 77 članov. Še posebej smo veseli vedno več članic in tudi mladih čebelarjev. V društvo je vključe- nih 14 članic, 15 čebelarjev iz občine Straža, 33 čebelarjev iz občine Dolenjske Toplice in kar 29 članov, ki imajo pri nas čebele, živijo pa zunaj območja društva. To dokazuje, da je območje našega društva zelo ugodno in perspektivno za če- belarstvo, saj naše čebele nabirajo medičino predvsem na obsežnih neokrnjenih gozdnih območjih Kočevskega roga in Straže. Presenetljiv je tudi podatek, da je zdaj tu šestkrat več panjev kot leta 1968, poleg tega pa je ob izdatni paši na voljo še 33 stojišč za prevaževalce. Društvo je tako sklenilo svoj vsestranski razvoj v minu- lem obdobju in smelo zre v prihodnost. Tone Andrejčič, predsednik ČD Straža - Dolenjske Toplice Čebelarski dom Čebelarskega društva Straža - Dolenjske Toplice na Podste- nicah v Kočevskem rogu Fo to : B ra nk o B ab ić V Čebelarskem društvu Radovljica smo tudi novembra lani na Srednji gostinski in turistični šoli v Radovljici pri- pravili delavnico o kuhanju z medom. Ker smo jo pripravili že desetič, lahko rečemo, da je prireditev postala tradicio- nalna. Organiziramo jo Coolinariki in ČD Radovljica, stro- kovno pa jo vodi prof. Marija Arh. Udeleženke so po večini ženske iz Gorenjske, predvsem z Jesenic, Bleda, iz Bohinja, Radovljice, Tržiča in Kranja, med njimi pa so bile še kuha- nja željne gostje iz Primorske, Ljubljane, Hrvaške ter tri- krat tudi iz Velike Britanije. Nekatere udeleženke so stalne, pojavljajo pa se vedno novi obrazi. V vsakem pripravljenem obroku je poglavitna ali pomožna sestavina med iz Slove- nije, včasih samo kot začimba. To nam omogoča vrstna pe- strost pri nas pridelanega medu. Potreba po tovrstnem delovanju se je pokazala že nekaj let prej, kot je postalo kuhanje popularno na TV in v drugih medijih, saj smo želeli povečevati porabo medu. Kot zelo staro sladilo je namreč med del naše kulturne dediščine (lectovih srčkov, dražgoških medenih kruhkov, medenih pijač …) in nekaj, kar lahko pokažemo doma in na tujem. Delavnice oblikujemo tematsko po merilih domačnosti in geografskem izvoru, obroki so sestavljeni tako za vege- tarijance kot vsejede, včasih so tematski (ajda), včasih etno- loški, upoštevamo pa tudi želje slušateljev (baklave, grški božični kruh …). Vsakič poudarimo in izrabimo lastnosti medu, bodisi njegov preventivno zdravstveni učinek bodisi lepljivost, higroskopičnost oz. aromo hladnega, toplega ali pregretega medu. Vsem udeležencem zagotovimo recepte, ob koncu pa vse pripravljene jedi pojemo. Pri nastajanju jedi sodelujejo tudi dijaki – prihodnji ku- harji – ter na ta način spoznavajo lastnosti medu ob peče- nju, kuhanju ali mariniranju s pikantnimi oz. kislimi okusi priprave jedi. ČD Radovljica je soorganizator »Dneva medu v kulina- riki« v Lescah, ki v sodelovanju s ČZS po navadi poteka v drugi polovici septembra, saj v okviru društva delujemo čebelarji, ki se ukvarjamo s kulinariko. Dejavni smo v me- šanju koktajlov, peki in kuhanju z medom, poleg tega pa oglašujemo tudi pitje pijač, pripravljenih na podlagi medu. Društvo te dejavnosti podpira tudi finančno, tako da smo dosegli že kar nekaj uspehov. Na prvem državnem tekmo- vanju v Cerknici smo Coolinariki osvojili prvo mesto z me- deno enolončnico, na lanskem tekmovanju v Račah pa smo bili tretji. Na željo in prošnjo udeleženk lanske delavnice se že pojavljajo ideje za naprej in videti je, da nam dela ne bo zmanjkalo. Tega se po svoje veselimo, saj vidimo, da naše delo pušča sledi. Sandi Marolt Ob desetletnici prirejanja delavnic Kuhamo z medom: Coolinarika 2016 Fo to : S an di M ar ol t 2/2017 letnik CXIX50 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Po čebelarski sezoni, ki si jo bomo zapomnili po ne preveč dobri čebelar- ski beri, toliko bolj pa po uspehih in do- sežkih v našem društvu (razvitje prapo- ra, podpis listine o pobratenju, uspehi mladih čebelarjev na državnem tekmo- vanju, 5. slikarska kolonija »Svetovi če- bel«, odprtje razstave), smo se čebelarji ČD Slivnica pri Mariboru 22. oktobra 2016 že drugič odpravili na strokovno ekskurzijo. Po majski dvodnevni ek- skurziji v Bosno nas je pot tokrat vodila na Kozjansko in v Obsotelje k pobrateni Čebelarski družini Podčetrtek. Naša prva postaja je bila domačija čebelarja Jožeta Počivavška. Tam smo si pod odličnim vodstvom gospodarja ogledali muzej kmečke opreme, v ka- terem je svoj prostor našlo tudi nekaj kosov stare čebelarske opreme (koš iz šibja, stiskalnica za vosek, lesena posoda za med). Pot smo nadaljevali do minoritskega samostana v bližnjem Olimju, kjer domuje tretja najstarejša lekarna na evropskih tleh. Nad samostanskim vrtom zdravilnih zelišč ponosno stoji tipičen slovenski čebelnjak z naseljenimi AŽ-panji. Pravzaprav v ne- posredni bližini samostana kaj drugega kot čebeljnjaka in ze- liščnega vrta niti ni pričakovati. Med potjo nas je spremljal predsednik pobratene Čebe- larske družine Podčetrtek Janez Žan Ilek, ki je poskrbel, da nam na poti ni bilo dolgčas. Seveda ni šlo brez obiska bližnje čokoladnice in Jelenovega grebena. V trgovini na Jelenovem grebenu so med raznovrstno ponudbo našli svoje mesto tudi med in nekateri medeni izdelki. Od tod smo v smeri toka mej- ne reke Sotle prispeli do Bistrice ob Sotli, kjer smo si ogledali obnovljen čebelnjak upokojenega ravnatelja Jožeta Uršiča in čebelnjak njegovega zeta, ki stoji v neposredni bližini. Pri- sluhnili smo načinu čebelarjenja v trietažnih panjih. Potem nas je gospod Ilek pospremil na kosilo v vinogradniški Vir- štanj, v nekdanjo viteško in vinsko klet na Banovino, kjer se nam je za nekaj trenutkov pridružil še predsednik Slovenske turistične zveze g. Peter Misja, sicer župan občine Podčetrtek. Po kosilu smo se odpeljali do bližnje domačije Ilek, kjer nam je predsednik pobratene čebelarske družine v svoji vinski kle- ti pokazal in dokazal, da ni samo odličen čebelar, ampak tudi vinogradnik in kletar. Presenečeni smo bili nad tem, kako se čebelarji in drugi ponudniki vključujejo v zdraviliško in ro- marsko turistično ponudbo mikroregije, katere prepoznav- nost je že zdavnaj prestopila meje naše države. Vključenost lokalne čebelarske družine in čebelarstva na sploh v turistično ponudbo kraja je samo še dodana vrednost k že tako odlični in raznovrstni ponudbi. Vsekakor se ta primer dobre prakse splača posnemati. Škoda le, da je bil en dan premalo za vse, kar so nam želeli predstaviti čebelarji iz Podčetrtka. Kozjanskim in obsoteljskim stanovskim kolegom in pobratimom se prisrč- no in iskreno zahvaljujemo, da smo lahko en dan preživeli v njihovi družbi, vsem drugim pa obisk toplo priporočamo. Mihael Močnik ČD Slivnica na obisku pri pobrateni Čebelarski družini Podčetrtek Fo to : M ih ae l M oč ni k Fo to : M ih ae l M oč ni k Obisk sejma v Piacenzi V Piacenzi (Italija) bo od 3. do 5. marca potekal čebe- larski sejem. Agencija Aritours pripravlja program obi- ska sejma. Za več informacij obiščite spletno stran ČZS oz. pokličite na tel. št.: 02/229 83 60. ČZS 2/2017 letnik CXIX 51 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Narava je bila vedno vir navdiha za ustvarjanje, še prav po- sebej pa zaradi svoje organiziranosti vzbujajo čudenje čebele. Za svoj motiv jih izbral tudi Štefan Rozman z Raven v Bohinju, po poklicu kuhar, ki je zaposlen v hotelu Jezero v Ribčevem Lazu v Bohinju. Poklic kuharja opravlja že sedem let, od leta 2015 pa je tudi čebelar začetnik. Na Ravnah v Bohinju čebela- ri z dvema čebeljima družinama v nakladnih LR-panjih, pri čemer mu pomaga mentor. Že več let tekmuje tudi na različ- nih kulinaričnih tekmovanjih po Sloveniji. Prejel je že veliko priznanj, vendar njegova motivacija niso priznanja, temveč želja in veselje do sodelovanja. V okviru Gostinsko turistične- ga zbora Slovenije 2016 v Radencih se je predstavil s skulptu- ro kranjske čebele na satju. Skulptura je izdelana iz masla oz. slaščičarske margarine. Satnica je izdelana iz 0,7 mm debele aluminijaste pločevine, jedro je iz stirodura, noge in tipalke pa so iz žice. Oblikovanje masla poteka z ročnim glajenjem, pobiranjem in risanjem pri sobni temperaturi. Vir navdiha za skulpturo je bilo njegovo zanima- nje za čebelarjenje in ku- hanje. Tako je svoje delo združil s svojim hobijem. Skulptura ni narejena po sliki, temveč po nje- govi umetniški viziji. V izdelavo skulpture je bil vložen velikanski napor, saj je nastajala kar 80 ur, a je bil ves trud poplačan s srebrnim priznanjem ocenjevalne komisije. Ista skulptura je kasneje na mednarodnem tekmovanju v kulinarični artistiki v Bosni, novembra 2016, osvojila tudi zlato priznanje. MB Skulptura iz masla: Kranjska čebela na satju Štefan Rozman, avtor skulpture Kranjska čebela na satju Fo to : M B Puranji zvitki s sirom, suhimi paradižniki in medom Puranji zvitki bodo všeč vsakomur, ki ima rad nekoliko drugačne in intenzivne okuse. Zvitke lahko pripravite za vsakodnevno kosilo ali pa z njimi presenetite ob kaki posebni priložnosti, saj je kombinacija pre- kajeno-sladkega okusa pravo doživetje. Kot prilogo lahko postrežete različne pireje (iz muškatne buče s sirom maskarpone, iz korenčka ali klasičnega krompirjevega, ki mu lahko dodate nekoliko kozjega sira ali parmezana). Priprava zvitkov ni zahtevna, za pripravo jedi boste pora- bili približno 25 minut. Ob pripravi omake lahko kislo smetano zame- njate s smetano za kuhanje. Za izrazitejši okus zvitkov lahko mešanici sirov dodate še sir z močnejšim okusom, na primer trdi kozji sir. SESTAVINE Puranji zvitki: 5 srednje velikih pura- njih zrezkov, 80 g edamca ali drugega poltrdega ali trdega sira, 100 g preka- jenega sira, pest suhih paradižnikov v oljčnem olju, pest sesekljanega go- vejega pršuta, 2 žlici kisle smetane, 2 čajni žlički gustina (jedilnega škro- ba), 1 jajce, 1 žlica lipovega medu in pol žlice cvetličnega medu, česen v prahu, poper. Omaka: 7 žlic soka, v katerem se je peklo meso, 1,5 male kisle smetane, 1 žlica medu, pol čajne žličke česna v prahu, 1,5 dl jušne osnove, sol in po- per po okusu. PRIPRAVA Priprava mase: Jajce penasto stepemo ter mu dodamo dve žlici kisle smeta- ne in dve žlički jedilnega škroba. Vse dobro premešamo, da dobimo gladko zmes. Nato zmesi dodamo drobno na- riban sir in pršut ter drobno narezane suhe paradižnike. Na koncu dodamo med in dobro premešamo, da se vsi okusi dobro povežejo med seboj. Polnjenje: Zrezke dobro potolčemo, tako da so ti čim tanjši, vendar še ve- dno kompaktni. Na eni strani jih za- činimo s poprom in česnom v prahu ter jih obložimo s pripravljeno maso. Zrezke zvijemo kot rolado ter jih po- vežemo z vrvico ali zapremo z zobo- trebci. Zvitke premažemo z oljčnim oljem, v katerem so bili namočeni suhi paradižniki. Solimo jih neposre- dno pred tem, preden jih damo peči. V naoljeni ponvi jih pečemo približno 15–20 minut, odvisno od debeline zvitkov, oz. toliko časa, da so zlator- javo zapečeni. Priprava omake: Sok, v katerem se je peklo meso, zmešamo s kislo smetano in vse skupaj vlijemo v jušno osnovo. Dodamo začimbe ter kuhamo do vre- tja, nato pa temperaturo zmanjšamo ter dodamo med. Mešamo toliko časa, da se med raztopi. Avtorica recepta: Sara Metelko Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si Fo to : S ar a M et el ko 2/2017 letnik CXIX52 OBVESTILA ČZS 4. mednarodna konferenca čebelarskih organizacij v Sloveniji Letos ČZS pripravlja že 4. medna- rodno konferenco čebelarskih organi- zacij, ki bo potekala v petek, 10. mar- ca 2017, v prostorih Celjskega sejma z začetkom ob 13.30. Konferenca bo potekala dan pred začetkom 40. Api- Slovenije in bo zato zelo primeren uvod. Prisotnost na 4. mednarodni konferenci čebelarskih organizacij so nam že potrdili g. McCabe, predse- dnik Apimondie, ga. Mariya Gabriel, poslanka Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki delu- je na področju čebelarstva, dr. Andreja Barle Lakota, državna sekretarka Mi- nistrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, mag. Tanja Strniša, državna sekretarka Mi- nistrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, in prof. dr. Janko Božič, Biotehniška fakulteta. Ob tej priložnosti vljudno vabimo tudi vas čebelarje, da se udeležite 4. med- narodne konference čebelarskih orga- nizacij. Predavanja, ki bodo potekala v angleščini, bodo simultano prevajana v slovenščino. Prvo mednarodno konferenco če- belarskih organizacij je ČZS organi- zirala leta 2010 v Laškem. Na takratni konferenci je bil glavni dogodek pod- pis Deklaracije o zaščiti čebele, ki jo je podpisalo kar 17 čebelarskih zvez iz različnih držav. Mednarodne konfe- rence organiziramo vsako drugo leto z različnimi cilji reševanja težav v če- belarstvu. Tako smo na 2. konferenci, ki je potekala leta 2012 v Celju, govorili o problematiki in reševanju zdravstve- nega varstva čebel. V Sloveniji na po- budo Čebelarske zveze Slovenije že od leta 2007 poteka medeni zajtrk, ki smo ga leta 2014 na 3. mednarodni konfe- renci o delu z mladimi na področju čebelarstva predstavili tudi mednaro- dnim čebelarskim organizacijam. Ta- krat je bila s strani prisotnih predstav- nikov čebelarskih organizacij sprejeta skupna izjava konference, v kateri je bil poleg drugih sklepov sprejet pre- dlog o razglasitvi dneva evropskega medenega zajtrka. Sedaj po dobrih dveh letih lahko vidimo, da se medeni zajtrk izvaja ne samo v Sloveniji, am- pak tudi v drugih državah. Tokratna tema konference bo pre- nos čebelarskega znanja v prakso – do uporabnikov. Na področju čebe- larstva se izvaja veliko raziskovalnih projektov tako doma kot v svetu. Sku- pna težava vseh organizacij, ki takšne projekte izvajamo, je prenos izsledkov raziskav do uporabnikov – čebelarjev. Zato bi radi na tokratni konferenci spregovorili o načinih obveščanja če- belarjev o novih dognanjih, s kakšnimi težavami se pri prenosu znanja sreču- jemo in najpomembnejšem vprašanju, ali čebelarji to znanje uporabljamo pri svojem delu s čebelami. Skupni cilj konference je seznanitev z dobrimi praksami na področju prenosa znanja v čebelarstvo. Na konferenco smo povabili tudi Kmetijski inštitut Slovenije, Veteri- narsko fakulteto, Nacionalni veteri- narski inštitut Slovenije ter čebelarske organizacije iz tujine. Aleš Bozovičar, svetovalec JSSČ Mednarodni izobraževalni center za čebelarstvo V okviru prizadevanj za razglasi- tev svetovnega dneva čebel (SDČ) si je Slovenija med drugim zadala tudi cilj trženja znanja in kompetenc. Z name- nom uresničitve tega cilja sta ministra Dejan Židan in Maja Makovec Bren- čič decembra lani imenovala delovno skupino, ki bo pripravila predlog vzpo- stavitve mednarodnega izobraževal- nega centra za čebelarstvo ter katalog ponudbe izobraževanj na področju čebelarstva. Delovno skupino, ki se je januarja že prvič sestala, vodi državna sekretarka mag. Tanja Strniša (MKGP), namestnica pa je državna sekretarka dr. Andreja Barle Lakota (MIZŠ). V de- lovno skupino so bili kot člani imeno- vani: Borut Bajželj (MIZŠ), Lidija Lipič Berlec (MKGP), Elido Bandelj (CPI), Marko Borko (ČZS), dr. Andrej Simon- čič (KIS) in dr. Janko Božič (BF). MB Minister Židan o vzpostavitvi med- narodnega izobraževanega centra za čebelarstvo V času projekta SDČ seznanjamo tuje državnike in strokovno javnost s pomenom čebelarstva in znanjem, ki ga imamo v Sloveniji. Pojavlja se vedno večje povpraševanje posa- meznikov in organiziranih skupin iz tujine, ki bi želeli priti v Slovenijo za dan, dva ali daljše obdobje in prido- biti dodatna znanja in kompetence iz čebelarstva. Odločili smo se, da pripravimo poseben katalog po- nudbe izobraževanj, ki bodo omo- gočala tujcem, da za plačilo dobijo dodatna znanja. Pripraviti moramo tudi ustrezno organizacijsko obliko, tj. mednarodni izobraževani center za čebelarstvo, v kateri želimo zdru- žiti strokovno znanje in kompeten- ce različnih institucij in jih preko takšnega centra prodajati in preda- jati. Imel bo pomembno vlogo sti- čišča vsega znanja, ki ga v Sloveniji imamo. Kot država postajamo pre- poznavni, ker ima čebela posebno mesto in ker imamo kompetence za čebelarstvo, ker izdelujemo vrhun- sko čebelarsko opremo in vrhunske čebelje pridelke in izdelke. Vse to je naš izvozni produkt, zato se mora- mo pri takšnih projektih obnašati poslovno. Povečati želimo prodajo materiala, opreme in znanja. 2/2017 letnik CXIX 53 OBVESTILA ČZS Promocija shem kakovosti – priložnost za slovenskega čebelarja Čebelarska zveza Slovenije je v lanskem letu kandidirala na razpisu za promocijo kmetijskih proizvodov na notranjem trgu. S programom za promocijo shem kakovosti medu je pridobila evropska sredstva, name- njena promociji Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo, Koče- vskega gozdnega medu in Kraškega medu. Namen triletnega programa promocije so informiranje, ozavešča- nje in izobraževanje različnih ciljnih javnosti o pomenu shem višjih kako- vosti. Z močno medijsko podporo in pojavljanjem na televiziji, radiu, pla- katih, spletu bomo sledili glavnemu cilju, ta pa je zagotoviti večjo in širšo prepoznavnost ter seveda tudi porabo medu, vključenega v sheme kakovosti med kupci. Kupce, ki vedno bolj ceni- jo domačo, lokalno pridelano hrano in iščejo kakovostne izdelke, bomo ozaveščali o zelo dobri kakovosti, sle- dljivosti in znanem poreklu. Glede na dejavnosti, ki jih bomo izvajali v okvi- ru programa promocije, pričakujemo, da se bo povečalo povpraševanje po zelo kakovostnem medu, kar predsta- vlja priložnost za slovenske čebelarje. Zato vabimo slovenske čebelarje, da izkoristijo priložnost in se vključijo v sheme višje kakovosti. V naslednjih številkah Slovenskega čebelarja vas bomo podrobneje obveščali o dogod- kih in dejavnostih, ki jih bomo izvajali v okviru promocije shem kakovosti. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ OBVESTILO – Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Vse uporabnike, ki do sedaj še niste poslali letnega poročila o porabi prelepk in količini z njimi označenega medu, prosimo, da to storite nemudoma. Če ste aktivni uporabnik sistema in v letu 2016 niste uporabljali prelepk (slaba letina itd.), nam tudi to sporočite. Obrazec za poročanje (Obrazec 5) najdete na spletni strani ČZS. Čebelar uporabnik sistema SMGO se razume za aktivnega le, če v skladu z določili pravilnika SMGO (UO ČZS, 2015) daje vsako leto zaporedoma na tržišče med, označen s prelepko SMGO. SMGO š t e v e c Število novih članov SMGO novembra 2016 Število članov, ki so izstopili novembra 2016 Število vseh članov SMGO novembra 2016 6 0 312 Število novih članov SMGO decembra 2016 Število članov, ki so izstopili decembra 2016 Število vseh članov SMGO decembra 2016 8 0 320 Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e-naslovu: natasa.lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si pod rubriko SMGO. Prijava na izobraževanje s področja zdravstvenega varstva čebel VF NVI bo v programskem letu 2017 na podlagi Uredbe 2017−2019 iz- vedla skupno 200 ur izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel. Izobraževanje s poudarkom na zdra- vljenju in obvladovanju varoze čebel se bo izvajalo v naslednjih vsebinskih sklopih: prepoznavanje bolezenskih znakov bolezni pri čebeljih družinah, ugotavljanje in zdravljenje najpogo- stejših bolezni pri čebeljih družinah, ukrepi za zaščito zdravja čebel s po- dročja obvladovanja varoze, poznava- nje zdravil za zdravljenje bolezni pri čebeljih družinah, sledljivost nabave in uporabe zdravil, ustrezno shranje- vanje zdravil in neškodljivo odstranje- vanje neporabljenih zdravil, pravilna uporaba zdravil za zdravljenje bolezni pri čebeljih družinah, vodenje in hra- njenje evidenc, izobraževanje čebelar- jev začetnikov s področja zdravstvene- ga varstva čebel. Izobraževanja bodo predvidoma potekala od februarja do marca, naj- kasneje do junija 2017 na podlagi le- tnega načrta in informativnih prijav udeležencev čebelarjev ter druge zain- teresirane javnosti. Prijavite se lahko do 10. 3. 2017, osebno ali preko čebe- larskih društev. Lokacije in termini iz- obraževanj bodo določeni na podlagi informativnih prijav. Prijavo pošljite kontaktni osebi – območnemu veteri- narju VF NVI –, ki sprejema prijave za regijo, v kateri se želite udeležiti izo- braževanja. Naslovi kontaktnih oseb so navedeni na predzadnji strani Slo- venskega čebelarja (ovitek). Urnike izo- braževanj bomo objavljali na spletnih straneh Veterinarske fakultete, ČZS in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. VF NVI 2/2017 letnik CXIX54 OBVESTILA ČZS Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu – novo predavanje V čebelarstvu ni visokih donosov brez močnih čebeljih družin, ne gle- de na tehnologijo, ki jo uporabljamo v svojih čebelnjakih. Čeprav na razvoj in rast čebeljih družin vplivajo številni de- javniki, tako zunanji (podnebni, vege- tacijski) kot notranji (biološka sestava čebelje družine, fiziološka sestava čebel itd.), med osnovne in najpomembnejše dejavnike uspešnega čebelarjenja uvr- ščamo mlado matico, neoporečno satje in zadostno količino kakovostne hrane celo leto. O dejavnikih uspešnega čebe- larjenja bo govorilo novo predavanje: Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu, ki ga pripravlja strokovna skupina v se- stavi: Vlado Auguštin, Aleš Bozovičar, Andreja Kandolf Borovšak, Tomaž Sa- mec, Jure Justinek, Boštjan Noč, Štefan Šemen, Marko Hrastelj, Blaž Šircelj in Mitja Nakrst. Predavanja, ki jih bo letos 60, bodo potekala v mesecu aprilu in maju po celotni Sloveniji. O terminih in lokacijah boste obveščeni naknadno. Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Reševanje problematike zdravstvenega varstva čebel Dne 20. 12. 2016 je na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS zasedal Svet za čebelarstvo. Glavna tema sestanka je bila seznanitev članov in ministrstva z aktualnim zdravstve- nim stanjem čebel. Med drugim smo se dogovorili, da imenujemo delovno sku- pino, ki bo do naslednje seje pripravila podatke o izgubah čebel od zazimitve naprej ter predloge za izboljšavo v pri- hodnje. V tej smeri se je dne 10. 1. 2017 na ČZS sestala delovna skupina v sesta- vi: dr. Danilo Bevk, Aleš Gramc, Miha Metelko, Boris Seražin, Vlado Augu- štin, dr. Janko Prešern, dr. Maja Smo- diš Škerl, Alenka Jurič, dr. Metka Pislak Ocepek, mag. Mira Jenko Rogelj, mag. Andreja Kandolf Borovšak, Aleš Bozovi- čar, dr. Janko Božič, Matej Mandelj, Ro- bert Bali in moja malenkost. Seznanili smo se s pridobljenimi rezultati glede izgub čebeljih družin ter pripravili na- bor predlogov za izboljšanje zdravstve- nega stanja v prihodnje. Predloge smo predstavili in obravnavali na seji Sveta za čebelarstvo ob koncu meseca januar- ja. O zaključkih bomo poročali v nasle- dnji številki Slovenskega čebelarja. Dr. Peter Kozmus, predsednik Sveta za čebelarstvo Delo terenskih svetovalcev v čebelarstvu v letu 2017 Pomoč oz. terensko svetovanje v če- belarstvu je dostopno vsem čebelarjem, ki čebelarijo na območju Republike Slovenije. Delo terenskih svetovalcev v čebelarstvu je usmerjeno v svetovanje čebelarjem s področja izvajanja splo- šnih preventivnih ukrepov, pregle- dovanje čebeljih družin, ocenjevanje pravilnosti razvoja čebeljih družin ob različnih pogojih reje in ugotavljanje morebitnih sprememb v obnašanju če- bel, sprememb na zalegi, pripravo če- bel na prevoz ter izkoriščanje paše in druge naloge, potrebne za izboljšanje tehnološkega stanja v čebelarstvu. Terenski svetovalci v čebelarstvu so v pomoč tudi pri morfološki analizi čistosti kranjske čebele v Sloveniji. Po posameznih občinah zbirajo čebele, ki se jih v nadaljevanju analizira v labo- ratoriju na Čebelarski zvezi Slovenije. Letos bodo tako zbrali po en vzorec čebel na izbrani lokaciji posamezne občine. Poleg tega bodo terenski sve- tovalci tudi v pomoč čebelarjem pri zamenjavi matic. Sodelovali bodo tudi pri pregledih vzrejališč čebeljih matic. Prisotni bodo tudi na tečajih za če- belarje začetnike, na katerih bodo te- čajnikom predstavili delo, ki ga opra- vljajo na terenu. Tečajniki pa bodo tudi navezali prvi stik s terenskimi svetoval- ci, da jim bodo pomagali pri prvih ko- rakih na čebelarski poti. Čebelarjem na terenu bodo terenski svetovalci nudili tudi pomoč pri ugotavljanju zrelosti in električne prevodnosti medu. Na svojih območjih delovanja bodo izvajali tudi delavnice z aktualnimi vsebinami. Kontaktne podatke terenskih sve- tovalcev v čebelarstvu za posamezno območje lahko najdete na spletni strani ČZS v rubriki Svetovalna služba ali pa po- kličete na telefonsko številko 040/436 517. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Iščemo terenskega svetovalca za območje Primorske Javna svetovalna služba v če- belarstvu išče čebelarja – kandi- data za pokrivanje terenskega svetovanja za območje Primorske (Ajdovščina, Nova Gorica, Idrija, Tolmin) za leto 2017. Pogoji: • najmanj petletne izkušnje s področja čebelarstva in čebe- larjenje z najmanj 10 čebeljimi družinami; • najmanj srednješolska izobrazba; • terenski svetovalec si sam za- gotovi in organizira prevoz do lokacije, kjer svetuje. Druge informacije prejmete pri g. Tomažu Samcu: 040/436 517 ali tomaz.samec@czs.si. Josef Ulz februarja v Sloveniji o varojah Drugi tuji predavatelj – strokovnjak praktik –, ki bo obiskal Slovenijo in predaval na temo današnjega pristopa k zatiranju varoj v Avstriji, je inž. Jo- sef Ulz. Prvo predavanje bo v četrtek, 16. februarja, ob 16. uri v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici, drugo pa v petek, ¸17. februarja, ob 16. uri v Pohorski vili, Pivola 8, Hoče. Vlju- dno vabljeni, vstop prost! Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ 2/2017 letnik CXIX 55 OBVESTILA ČZS Tečaji za čebelarje začetnike v letu 2017 Čebelarska zveza Slovenije bo v letu 2017 pripravila več tečajev za čebelar- je začetnike (predvidoma en tečaj na regijo glede na prejete vloge). Točno število tečajev, njihove lokacije in na- vodilo za prijavo na tečaj bomo najka- sneje do 15. 2. 2017 objavili na spletni strani ČZS, v e-novicah ter aplikaciji eČebelarju (priporočamo, da se na slednje naročite oz. se registrirate kot uporabnik). ČZS Seminar o računovodstvu za čebelarska društva ČZS bo tudi letos organizirala se- minar o računovodstvu za čebelarska društva, ki bo zajemal informacije o novostih oz. spremembah s področja predpisov, pripravi letnih poročil in poročanju na AJPES/DURS. Poleg že omenjenega »ustaljenega« seminar- ja, ki ga enkrat letno organiziramo za čebelarska društva, bomo srečanje nadgradili še s predstavitvijo primera dobre prakse pridobivanja finančnih sredstev iz proračuna občine za delo- vanje čebelarskega društva. Na semi- nar so vabljena vodstva čebelarskih društev. Seminar bo potekal v Čebe- larskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici v četrtek, 9. 2. 2017. Prosimo vas, da se na seminar prijavite do 7. 2. 2017, in sicer pri ge. Barbari Dimc (barbara.dimc@czs.si, 041/370 409). Vljudno vabljeni! Program: 15.30−16.00: Primer dobre prakse pri- dobivanja finančnih sredstev iz proračuna občine za delovanje čebelarskega društva (Leopold Pogačar, župan občine Ži- rovnica, in Petra Žvan, svetovalka), 16.00−19.15: Seminar o računovodstvu za čebelarska društva (Majda Gominšek, Svetovalna hiša Gominšek). Lidija Senič, vodja služb ČZS Obisk krožkarjev na ApiSloveniji 2017 Približuje se ApiSlovenija 2017. Le- tos bo prireditev v soboto, 11., in v ne- deljo, 12. marca 2017, v prostorih Celj- skega sejma v Celju. Letošnji strokovni posvet bo vsebinsko izjemno bogat, ta- kšna pa bo tudi mednarodna prodajna razstava čebelarske opreme in pripo- močkov za čebelarjenje. Želimo, da se strokovnega posveta v Celju tudi letos udeležijo mladi člani čebelarskih krož- kov, ki jih tako zavzeto vodijo mentorji in mentorice. Skupaj s Celjskim sej- mom smo se odločili, da mladim če- belarjem omogočimo BREZPLAČNO UDELEŽBO na enem dnevu posveta. Zaradi organizacije obiska vas prosi- mo, da nam do torka, 28. 2. 2017, na e-naslov: info@czs.si pisno sporočite: • ime vašega čebelarskega krožka, • število mladih čebelarjev, ki obi- skujejo krožek in ki se bodo ude- ležili čebelarskega strokovnega posveta, • dan udeležbe na posvetu (izbe- rete lahko bodisi soboto bodisi nedeljo), • ime in priimek mentorice oz. men- torja, ki bo krožkarje spremljal na čebelarski posvet in ki bo zanje prevzel brezplačne vstopnice. Na podlagi prejetih podatkov boste mentorice oz. mentorji mladih čebe- larjev, ki se bodo udeležili posveta, na blagajni ob vhodu v Celjski sejem pre- vzeli sporočeno število brezplačnih vstopnic. Tajništvo ČZS Obleka naredi … čebelarja v svetu Je že tako, da obleka naredi človeka. Pa tudi čebelarja. Živimo v svetu, kjer je pač pomembno, kakšen prvi vtis na- redimo na druge. Še pomembneje pa je, da znamo že z obleko sporočiti, kdo smo in komu pripadamo. Čebelarji se tega že dolgo zavedamo, saj na prire- ditvah izstopamo s svečanimi oblačili, svojimi stanovskimi uniformami. Po novem pa se lahko oblečemo po čebe- larsko tudi na udoben, moden in spro- ščen način. Čebelarska zveza Slovenije je lansko leto izbrala linijo oblačil za prosti čas, s pomočjo katere lahko tudi čebelarji stopamo ob bok našim športnim repre- zentancam in se ponosno predstavimo tako rekoč kjer koli. Komisija je izbrala ponudnika, ki je zagotovil posrečeno kombinacijo materialov in barv, v ka- terih lahko zastopamo svoje barve tako na domačih dogodkih kot po svetu. In kako je linija sestavljena? Tako ženska kot moška kolekcija zajemata polo ma- jico, majico, vetrovko in kapo. Glede cene in pogojev naročila se lahko obr- nete na go. Dimc, 041/370 409. Predlagamo vam, da se odločite za nakup oblačil za prosti čas. Nosili jih boste lahko na izletu, na društvenem srečanju, na potovanjih in na vseh drugih dogodkih, kjer bi vas običajna moška obleka ali ženski kostim ute- snjeval, vi pa bi vseeno z veseljem po- kazali, kako slovensko je biti čebelar. Več kot nas bo nosilo ta oblačila, pre- poznavnejši bomo! Karolina Vrtačnik Da ne govorimo kar na pamet, da je linija res dobro izbrana, priča posnetek dr. Petra Kozmusa, ki je takole oblečen zastopal naše vrste. Fo to : P et er K oz m us 2/2017 letnik CXIX56 OBVESTILA ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 1. feb. 16.00 Predstavitev rezultatov aplikativnih raziskav ČZS mag. Andreja Kandolf Borovšak in Nataša Lilek OŠ Leskovec pri Krškem, Pionirska cesta 4, Leskovec pri Krškem g. Šiško 051/671 763 1. feb. 16.00 Označevanje in tehnologija pridelave propolisa Tomaž Samec OŠ Blaža Kocena, Ponikva 29a, Ponikva g. Špur 041/351 788 1. feb. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Hotel Benda Mozirje, Loke 33, Mozirje g. Čopar 041/665 178 2. feb. 16.00 Označevanje in tehnologija pridelave propolisa Tomaž Samec Modra dvorana, Jakličev dom, Videm Dobrepolje 34 g. Cimerman 031/780 533 2. feb. 18.00 Predstavitev rezultatov aplikativnih raziskav ČZS mag. Andreja Kandolf Borovšak in Nataša Lilek ČRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce ga. Ambrožič 031/628 499 2. feb. 18.00 Čebelarjenje v AŽ-panju skozi leto s poudarkom na prekinitvi zalaganja – boljše izkoriščanje čebelje paše in enostavnejši obračun z varojo* Boštjan Noč Slivnica pri CELJU, Čebelarski dom na Slivnici, Slivnica 12, Gorica pri Slivnici g. Mastnak 041/736 197 6. feb. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV mag. Andreja Kandolf Borovšak Okrepčevalnica Šprajcar, Britof 338, Britof g. Tiringer 041/971 121 6. feb. 16.00 Apitehnični ukrepi Aleš Bozovičar Knjižnica Cirila Kosmača, Tumov drevored 6, Tolmin g. Podgornik 040/800 402 6. feb. 16.00 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Nataša Klemenčič Štrukelj Kulturni dom Vojnik, Celjska cesta 23 a, Vojnik g. Babnik 041/211 296 6. feb. 17.45 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Nataša Klemenčič Štrukelj Kulturni dom Vojnik, Celjska cesta 23 a, Vojnik g. Babnik 041/211 296 7. feb. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Tomaž Samec Felicijanova dvorana, Sevniški grad, Sevnica g. Metelko 040/570 933 7. feb. 16.00 Pridelava in predelava voska Vlado Auguštin Društveni prostori ČD Krka in Zagradec, Krka 1b, Krka g. Mandelj 031/813 823 9. feb. 16.00 Čebelje paše v Sloveniji Jure Justinek KS Notranje Gorice, Podpeška c. 380, Notranje Gorice g. Suhadolnik 041/389 729 9. feb. 17.30 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele dr. Peter Kozmus Dom kulture Skaručna, Skaručna g. Gosar 041/767 595 Urnik usposabljanj v februarju Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obve- zno prinesti izkaznico ČZS! Iz objek- tivnih razlogov bo urnik lahko nakna- dno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Na uspo- sabljanja o Apitehničnih ukrepih, Smernicah dobrih higienskih navad (osnovne in obnovitvene) s seboj ob- vezno prinesite veterinarski dnevnik. Nadomestne volitve za čla- na Upravnega odbora ČZS celjskega volilnega okoliša UO ČZS je na svoji 2. pisni seji z dne 25. 1. 2017 na podlagi 21. in 22. člena Pra- vil ČZS sprejel sklep o razpisu nadome- stnih volitev v celjskem volilnem okolišu za enega člana UO ČZS in sklicu delnega volilnega občnega zbora ČZS za enega člana UO ČZS, ki v njem zastopa intere- se celjskega volilnega okoliša. Dne 10. 1. 2017 smo namreč prejeli dopis člana UO ČZS g. Žana Podbregarja, v katerem na- vaja, da odstopa z mesta člana UO ČZS. Volilne upravičence celjskega volilnega okoliša bomo s sprejetim sklepom UO ČZS ter postopkom izvedbe nadome- stnih volitev seznanili pisno. Matej Mandelj, tajnik ČZS Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic S spremembo zasnove Slovenskega čebelarja v A4 je delovna skupina pred- videla tudi spremembo pri navajanju mednarodne barvne kode za označe- vanje čebeljih matic. Z naslovnice gla- sila, kjer je bilo ime »Slovenski čebelar« vsako leto obarvano s takšno barvo, kot so se tisto leto označevale matice, se je navajanje barve matic v obliki grafič- nega prikaza prestavilo v kolofon (za uvodnikom poleg kazala). V novi za- snovi nobena barva na naslovnici nima več povezave z označevanjem matic. Uredništvo 2/2017 letnik CXIX 57 OBVESTILA ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 9. feb. 18.00 Čebelarjenje v AŽ-panju skozi leto s poudarkom na prekinitvi zalaganja – boljše izkoriščanje čebelje paše in enostavnejši obračun z varojo* Boštjan Noč OŠ Mengeš, Šolska ulica 11, Mengeš g. Boštjančič 041/622 579 13. feb. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV mag. Andreja Kandolf Borovšak Center Ig, Banija 4, Ig g. Šteblaj 041/395 861 13. feb. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Tomaž Samec Restavracija Gastro, Rajšpova ulica 12, Ptuj g. Repič 031/484 527 13. feb. 17.00 Označevanje in tehnologija pridelave cvetnega prahu Nataša Lilek Kulturno promocijski center Sv. Jurij ob Ščavnici, Ulica Bratka Krefta 14, Sveti Jurij ob Ščavnici g. Žinkovič 031/524 792 13. feb. 19.00 Čebelarjenje v AŽ-panju skozi letom s poudarkom na prekinitvi zalaganja – boljše izkoriščanje čebelje paše in enostavnejši obračun z varojo Boštjan Noč ČRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce ga. Ambrožič 031/628 499 14. feb. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Tomaž Samec OŠ Selca, Selca g. Čenčič 031/741 371 14. feb. 16.30 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV mag. Andreja Kandolf Borovšak Večnamenski center Cerkno, Bevkova 22, Cerkno g. Likar 031/876 189 14. feb. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Nataša Lilek OŠ Kostanjevica na Krki, Gorjanska cesta 2, Kostanjevica na Krki g. Punčuh 070/862 544 14. feb. 17.00 Apitehnični ukrepi Aleš Bozovičar Gasilski dom Ravenska vas g. Veteršek 041/545 677 14. feb. 17.00 Izbrana poglavja iz biologije čebel* Franc Podrižnik Razvojni center narave Poljčane g. Rojs 041/826 690 15. feb. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Tomaž Samec II. Osnovna šola, Šolska ulica 5, Slovenska Bistrica g. Prah 041/768 351 15. feb. 16.00 Delavnica o uporabi spletnih aplikacij (vnos in registracija stojišč, SIRIS, GERK) za upravljalce pašnih redov Aleš Bozovičar Čebelarski dom, Neblo 1a, Dobrovo v Brdih g. Štucin 041/450 240 15. feb. 16.00 Oskrba čebeljih družin med letom* Marija Sivec Dom upokojencev Slovenj Gradec, Šolska cesta 10a, Slovenj Gradec g. Jelen 041/522 230 15. feb. 16.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Tanja Magdič Čebelarski dom Lovrenc na Pohorju ga. Obrulj 070/867 344 15. feb. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Pohorska vila, Pivola 8, Hoče g. Vogrinec 041/818 705 15. feb. 17.00 Čebelje paše v Sloveniji Jure Justinek Čebelarski dom Slivnica, Mariborska 10, Orehova vas g. Lipnik 041/760 567 15. feb. 19.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Tanja Magdič Pohorska vila, Pivola 8, Hoče g. Vogrinec 041/818 705 16. feb. 17.00 Označevanje in tehnologija pridelave cvetnega prahu Nataša Lilek Zavod za gluhe in naglušne, Vojkova 74, Ljubljana g. Nikoloski 041/521 525 16. feb. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Tomaž Samec Pri Atelšku, Povir 52, Sežana g. Atelšek 041/649 142 16. feb. 17.00 Pridobivanje matičnega mlečka* Milan Meglič Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica ga. Urh 031/423 322 16. feb. 18.00 Čebelarjenje v AŽ-panju skozi leto s poudarkom na prekinitvi zalaganja – boljše izkoriščanje čebelje paše in enostavnejši obračun z varojo* Boštjan Noč Gostišče pri Vidrgarju, Vidrga 4, Vače ga. Dolinšek 031/881 999 17. feb. 17.00 Med v kulinariki* Marija Arh Ivanšek Fašunova hiša na Ljubnem g. Podrižnik 041/420 821 17. feb. 17.00 Oskrba čebeljih družin med letom* Marija Sivec Dom čebelarjev ČD Škofja Loka, Brode 37, Škofja Loka g. Novak 041/590 166 2/2017 letnik CXIX58 OGLASI Matični mleček – čebelji kruhek Matični mleček: 100 g – 40 EUR, 500 g – 160 EUR, 1000 g – 280 EUR Izkopanec: 50 g – 6 EUR, 100 g – 10 EUR, 500 g – 45 EUR Ti odlični čebelji proizvodi bodo na voljo na sejmu ApiSlovenija 11. in 12. marca 2017 na celjskem sejmišču (dvorana D). Balazs Kiss, Colibri Alba Kft, Székesfehérvár 41 str., 8000 Krasznai, Madžarska, balazs.kiss@upcmail.hu Izdelujemo kakovostne 10-satne AŽ-panje iz su{enega smrekovega lesa z izjemno trdnim spojem. Pitalnik ima prostornino 2 l. Satniki so lepljeni, cinkani in vrtani iz lipovega lesa. Planina pri Cerknem 49 5282 CERKNO GSM: 031/304 118 tel. in faks: 05/372 40 60 e-po{ta: stane.selak€gmail.com MIZARSTVO SELAK, d. o. o. Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 20. feb. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Tomaž Samec Dom upokojencev, Šolska ulica 10 a, Slovenj Gradec g. Jelen 041/522 230 21. feb. 16.00 Označevanje in tehnologija pridelave cvetnega prahu Nataša Lilek Čebelarski dom ČD Šmarje pri Jelšah g. Pušnik 031/518 411 21. feb. 17.00 Čebelarjenje v AŽ-panju skozi leto s poudarkom na prekinitvi zalaganja – boljše izkoriščanje čebelje paše in enostavnejši obračun z varojo* Boštjan Noč Čebelarski dom Slivnica, Mariborska 10, Orehova vas g. Lipnik 041/760 567 22. feb. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Tomaž Samec Pohorska vila, Pivola 8, Hoče g. Vogrinec 041/818 705 22. feb. 16.00 Delavnica o uporabi spletnih aplikacij (vnos in registracija stojišč, SIRIS, GERK) za upravljalce pašnih redov Aleš Bozovičar KGZS Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 40, Murska Sobota g. Časar 041/471 088 22. feb. 16.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Tanja Magdič Gasilski dom Unec g. Meden 031/344 147 22. feb. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin OŠ Krmelj, Krmelj 104, Krmelj g. Kolenc 041/342 070 22. feb. 17.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Nataša Klemenčič Štrukelj nekdanja Srednja šola Metlika, Partizanski trg 4, Metlika ga. Kokot 031/393 818 22. feb. 17.00 Pridobivanje matičnega mlečka* Milan Meglič Gasilski dom Velike Lašče g. Borštnik 031/336 905 22. feb. 19.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Tanja Magdič ČRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce g. Stušek 041/762 651 27. feb. 16.00 Označevanje in tehnologija pridelave propolisa Tomaž Samec Gostišče Žabjek, Žižki 78, Črenšovci g. Tratnjek 041/886 652 1. mar. 16.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Park vojaške zgodovine, Kolodvorska 51, Pivka g. Smrdelj 041/645 470 1. mar. 16.00 Predstavitev rezultatov aplikativnih raziskav ČZS mag. Andreja Kandolf Borovšak in Nataša Lilek Zavarovalnica Triglav Murska Sobota, Lendavska ulica 5, Murska Sobota g. Časar 041/471 088 2. mar. 18.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele dr. Peter Kozmus Kulturni dom Vojnik, Celjska cesta 23 a, Vojnik g. Babnik 041/211 295 * Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva 2/2017 letnik CXIX 59 OGLASI Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 PRODAM Cvetni prah, zamrznjen ali posušen, tel.: 041/985 605. Cvetni prah iz neokrnjenje narave, dnevno pregledan in očiščen ter sproti zamrznjen, tel.: 051/610 398. Cvetni prah, pakiran po 5 kg, zamrznjen ter TAM 4500 atestiran, s 35 naseljenimi AŽ-panji ter 25 nenaseljenimi, tel.: 041/990 360. Cvetni prah osmukanec, lanski, pridelan v Beli krajini, količinski popust, možna do- stava na dom, tel.: 040/845 113. Propolis, 4360 g, tel.: 041/858 736. Kakovostni propolis in vosek, tel.: 031/615 927. Akacijev med, tel.: 031/882 295. Akacijev, cvetlični in ajdov med, večjo količino, tel.: 041/298 199. Akacijev, cvetlični, lipov in ajdov med, lastne pridelave, možna dostava medu po vsej Sloveniji, tel.: 040/217 542. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta- njev in gozdni med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Cvetlični med, lanski, kako- vosten (SMGO), tel.: 070/869 248. Akacijev, lipov, gozdni in ho- jev med, kakovosten, nabran v neokrnjeni naravi Vipavske doline in doline reke Idrijce, tel.: 041/558 384. Akacijev, kostanjev in gozdni med ter čebelje družine na AŽ- in DB-satih, s panji ali brez, tel.: 031/787 235. Cvetlični med, tel.: 02/528 11 57. Cvetlični med, lanski, večjo količino, tel.: 051/225 916. Cvetlični med, lastne pridela- ve, tekoč ali kristaliziran, v so- dih, pakiran po 40 kg ali manj, z dostavo, tel.: 041/366 161. Cvetlični med, za večje količine možna dostava, tel.: 031/354 100. Cvetlični med in vrtalnik za satnike na 6 lukenj, tel.: 041/731 287. Cvetlični in lipov med, pri- delan v Beli krajini, možna do- stava v Ljubljano, tel.: 051/440 338. Cvetlični in lipov med ter čebelje družine na AŽ-satih, s panji ali brez, tel.: 041/881 830. Cvetlični in kostanjev med la- stne pridelave, možna dostava do Ljubljane, cena po dogovo- ru, tel.: 041/252 695. Cvetlični in hojev med, tel.: 05/753 02 21 (zvečer). Lipov in gozdni med, tel.: 070/492 593. Lipov, kostanjev in gozdni med, tel.: 031/796 931. Hojev med, lanski, pakiran v kozarce po 900 g ali v sodih, cena po dogovoru (Cerknica), tel.: 041/840 357. Deset čebeljih družin z lanskimi maticami na mladih AŽ-satih ter deset na LR-sa- tih, konec marca ali začetek aprila, tel.: 031/556 244. Več čebeljih družin na 6, 7, 9 ali 11 satih od 1. 4. 2017 dalje (Kočevje), tel.: 031/345 731. Čebelje družine na 10 AŽ- -satih in pet novih lipovih AŽ-panjev, 10-satnih, (okolica Rogaške Slatine), tel.: 041/822 366. AŽ-satnike, lipove, sestavlje- ne, lepljene, vrtane na 6 lukenj in trisatno ročno inox točilo za med ter gozdni in kosta- njev med, tel.: 041/835 668. AŽ-satnike, kakovostne, lipove, lepljene, vrtane na šest lukenj, zbite ali nezbite, ugodno, tel.: 031/753 345. Nekaj AŽ-satnikov, lipovih, zbitih, lepljenih in vrtanih, tel.: 031/776 075. Lipove AŽ-satnike, 6-krat vrtane, kakovostne, lahko tudi zažičene, ugodno, tel.: 031/753 345. Zažičene AŽ-, LR-, DB- in Zander satnike ter če- belje družine na petih satih(Kobarid), tel.: 031/870 709. 10-satne AŽ-panje, nove, ka- kovostne, iz smrekovega lesa, tel.: 070/254 201. 10 LR-podnic, 10-satnih, 20 novih 2/3-naklad, 10-satnih, in pribl. 900 pokončnih letvic LR 2/3-satnika, tel.: 041/772 399. Nove panje iz stirodurja, 7-sa- tarje, kakovostne, primerne za razvoj narejencev in ometen- cev, dostava na dom, tel.: 040 845 113 10-satne AŽ-panje, kakovo- stne, iz sušenega smrekovega lesa, pitalnik (2-litrski), AŽ-sa- tniki so lepljeni, vrtani, lipovi, tel.: 031/304 118. AŽ-panje 10-satarje, prirejene za krmljenje na kantico (5 l), tel.: 040/972 650. Nove 7- in 10-satne AŽ-panje, tudi 3-etažne, možna menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Več 10-satnih AŽ-panjev, v kompletu s testno rešetko, tel.: 041/805 179. Prikolico s 25 naseljenimi AŽ- -panji, s tehtnico ter akacijev in kostanjev med, tel.: 041/991 261. Tovorno vozilo za prevoz če- bel TAM 130 T 11, tel.: 041/586 508. Kranjski čebelnjak, krit s slamo, z 10 troetažnimi panji 10-satarji možna menjava za čebelje družine (Dolenjska), tel.: 041/348 828. Kompletno opremo za ročno izdelavo (vlivanje) satnic, tel.: 041/466 447 ali 031/880 356. Mali oglasi 2/2017 letnik CXIX60 OGLASI Trietažni panj AŽ 10 satni standard s kontrolo varoe, cena: 1 ,00 €79 Komora za dekristalizacijo medu cena: 1. €100 LR panj iz polistirena cena: 74,50 € Pogače in sladkor za krmljenje čebel - ugodno Ostalo čebelarsko opremo si lahko ogledate na naši spletni strani: www.belokranjski-hram.si Delovni as: pon-pet 09:00-13:00 in 16:00-19:00, sob 08:00-12:00č Panj AŽ 10 satni standard s kontrolo varoe cena: 115,00 € Za lane ZS nudimo 7% popust pri nakupu ebelarske opreme v vrednosti nad 50 EUR. Pri nakupu sladkorja v koli ini ve ji od 200 kg pa 11% popust na vso opremo . č Č č č č prejmete Lyson Belokranjski hram d.o.o., Ulica Staneta Rozmana 16, 8340 rnomelj, M: +386 40 745 750, +386 40 748 588, +386 31 695 485 www.belokranjski-hram.si, facebook-belokranjski hram, E: info.belokranjski-hram@t-2.si Č *v se c en e vs eb u je jo D D V Zaščitni kombinezon več vrst že za 32 00, € Točilo 6 kaset kombinirano za AŽ in LR, avtomatsko samoobračalno cena: 1.620 16, € Točilo 4 satno univerzalni koš, motorni pogon cena: 5 7 004 , € Inox sončni topilnik - mali cena: 184,46 € Satnice LR in AŽ cena: 1 15, € PONI RANČ OGRIZEK D.O.O.,PE Podčetrtek Mala Rudnica 6, 3254 Podčetrtek NOVA LOKACIJA TRGOVINE V PODČETRTKU Zimski delovni čas: Pon. do čet. od 9.00 do 12.00 ure Pet. od 9.00 do 17.00 ure Sobota, nedelje in praznike zaprto. E-pošta:poniranc.trgovina@gmail.com Mob.: 031 611 093 2/2017 letnik CXIX 61 OGLASI IX. DRŽAVNI ČEBELARSKI SEJEM 4.-5. marec 2017 HALA 2 BEOGRAJSKEGA SEJMAZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV SRBIJE www.spos.info V orgаnizаciji SPOS bo 4. in 5. marca 2017 v Beogrаdu potekal Deveti držаvni čebelаrski sejem z mednarodno udeležbo, s pestro prodajno, razstavno, izobraževalno, promocijsko, gospodarsko in turistično vsebino. Lani je sejem obiskalo skoraj 10.000 čebelarjev. Dodatne informacije poiščite na spletni strani: www.spos.info/deveti-drzavni-pcelarski-sajam 2/2017 letnik CXIX62 OGLASI Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Prekuhava voščin brez medu in cvetnega prahu v zaprtih plastičnih vrečah. Sati morajo biti prešteti, sicer menjava ne bo mogoča. Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,19 EUR/kg. Vosek steriliziramo pri 125 oC. Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo naročila. Prodamo čebelje družine na AŽ- in 2/3 LR-satih (Farrar). Sprejemamo naročila. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,19 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STIMI KOLIČINSKI POPUST za več kot 100 oz. 200 KG STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ ŽICA ZA SATNIKE 250 g RSF – 4,8 EUR 250 g CINKANE – 2,9 EUR GRELNIKI ZA MED 187 EUR KAKOVOSTNA RSF- TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 9.00–12.00 16.00–18.00 Februarja bo trgovina ob sobotah zaprta. ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. apis.md@siol.net Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 NAKLADNI AŽ-PANJ w w w .m ed ex .s i • za čiščenje in vlaženje nosne votline • 100% naravno • brez konzervansov in barvil • brez potisnih plinov NOVO Z MORSKO VODO IN PROPOLISOM pršilo za nos z aplikatorjem za odrasle za otroke od enega leta dalje PE LUKOVICA, BRDO 8, 1225 LUKOVICA ( (01) 729 61 30, e-mail: cebelarna.lukovica@gmail.com INVERTNE POGAČE 30% VEČJA STIMULACIJA PE LUKOVICA pon-pet 9 00-13 00 13 30-17 00 sob ZAPRTO BATUJE pon-pet 8 00-11.30 12.30-16 00 sob ZAPRTO 2/2017 letnik CXIX 63 OGLASI 娀 椀渀栀愀氀愀挀椀樀猀欀椀洀椀 猀攀攀 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 䤀Ⰰ 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 䤀䤀 椀渀 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 倀氀甀猀 氀愀栀欀漀 椀稀瘀愀樀愀琀攀 椀渀栀愀氀愀挀椀樀猀欀漀 愀攀爀漀猀漀氀渀漀 愀瀀椀琀攀爀愀瀀椀樀漀 椀稀 瀀愀渀樀愀⸀ 䤀稀戀椀爀愀琀攀 氀愀栀欀漀 洀攀搀 猀攀攀 稀 渀愀爀愀瘀渀椀洀 瘀氀攀欀漀洀 椀渀 猀攀攀 猀 瀀爀椀猀椀氀渀椀洀 瘀氀攀欀漀洀⸀ 娀愀 瀀漀搀瀀漀爀漀 椀洀甀渀猀欀攀洀甀 猀椀猀琀攀洀甀 瀀爀椀洀攀愁愀樀琀攀 洀攀搀甀 渀愀愁攀 欀愀欀漀瘀漀猀琀渀攀 欀漀渀挀攀渀琀爀愀琀攀㨀 欀漀渀挀攀渀琀爀愀琀 椀稀 愀洀攀爀椀愁欀攀最愀 猀氀愀洀渀椀欀愀Ⰰ 欀漀渀挀攀渀琀爀愀琀 椀稀 猀洀爀攀欀漀瘀椀栀 瘀爀愁椀ഁ欀漀瘀 椀渀 欀漀渀挀攀渀琀爀椀爀愀渀 猀漀欀 椀稀 爀搀攀ഁ攀 瀀攀猀攀⸀ Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi vašega voska! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. Vse za čebelarje in ljubitelje medenih dobrot. www.cebelarski-center.eu info@cebelarski-center.eu ČEBELARSKI CENTER LENART 041 474 897 031 752 626 Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 2/2017 letnik CXIX64 V SPOMIN Zapustili so nas FRANC LEŠNJAK 1930–2016 Postojnski čebelarji smo se septembra lani poslovili od nekdanjega predsednika na- šega društva in predsednika nadzornega sveta. Kot mlad strokovnjak strojništva se je zaposlil v Novem Travniku v Bosni. Tam si je kupil prvi bosanski panj, iz katerega je čebele pozneje preselil v AŽ- -panj, ki ga je dobil iz Ljublja- ne. V Bosni je srečal znanega čebelarja Franja Tomazina, ki je postal njegov mentor. Čebe- larstvo je širil vse do leta 1961, ko se je z družino preselil v Slovenijo in si postavil čebel- njak. V zadnjem obdobju je na svoji domačiji v Stranah uspe- šno čebelaril z več kot 30 AŽ- -panji. Prejel je vsa tri odličja Antona Janše. Čebelarstvo bo nasledil njegov sin Mirko. Če- belarji ČD Postojna se Francu zahvaljujemo za vse, kar je storil dobrega. ČD Postojna ZDRAVKO KACAFURA - VALENTIN 1924–2016 Pokojni Valentin se je rodil na Selih pri Volčah v kmečki družini z devetimi otroki. Leta 1949 se je poročil in z ženo Ma- rijo sta si družino ustvarila v Hudajužni. Zaposlen je bil na Jesenicah. Za svoje čebele, za katere je vzorno skrbel, je po- stavil čebelnjak na domačem dvorišču. Svoje znanje in izku- šnje je rad delil tudi z drugimi čebelarji. Za delo na področju čebelarstva je prejel odličji An- tona Janše III. in II. stopnje, leta 1987 pa tudi posebno pri- znanje za razvoj čebelarstva v Baški grapi. Član ČD Tolmin in ČZS je bil več kot 50 let, od leta 2008 pa je bil tudi častni član našega društva. Njegovo delo zdaj nadaljuje vnukinja Simona. ČD Tolmin EVGEN TRINKO 1944–2016 Evgen Trinko je za rojstno hišo v Volčah postavil svoj prvi čebelnjak, ko je bil star komaj 12 let. Član ČZS je postal pri 18 letih. Z leti se je povečeva- lo tako njegovo čebelarsko znanje kot tudi število panjev. Na Tolminskem je bil med prvimi, ki so začeli čebelariti z LR-panji. Pri delu s stotimi panji mu je pomagala njegova družina. Imeli smo ga radi, saj je vsakomur rad svetoval in pomagal. ČD Tolmin IVAN BOŠTJANČIČ - IBRO 1943–2016 V 73. letu starosti nas je zapu- stil spoštovani in priljubljeni čebelar Ivan Boštjančič - Ibro. Na čebelarsko pot ga je leta 1970 privedla radovednost. V domači vasici Jablanica si je postavil čebelnjak s 40 čebe- ljimi družinami v AŽ-panjih. Čebele so bile njegove življenj- ske sopotnice, saj je čebelaril več desetletij in nam pokazal, kako je treba skrbeti za našo kranjsko sivko. Njegova naj- večja odlika je bil odnos do drugih čebelarjev, saj je svoje znanje in bogate izkušnje z veseljem delil z mladimi in s starejšimi čebelarji, vsem pa je bil pripravljen pomagati tako s teoretičnim znanjem kot tudi s praktičnim prikazom v svojih panjih. Za svoje delo je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje ter priznanji ob 90- in 100-letnici delovanja društva. S pokojnikom smo izgubili do- brega prijatelja in čebelarja. ČD Anton Žnideršič Ilirska Bistrica VLADIMIR TUMPEJ 1930–2016 Vlado je bil naš nepogrešljiv član, poln izkušenj in življenj- skih modrosti. Nikakor ni bil čebelar, ki bi ga lahko povozil čas, zato smo ga radi spraše- vali za nasvete in mnenja. Go- voril nam je tako o čebelarje- nju izpred desetletij kot tudi o najnovejših strokovnih član- kih, domačih in tujih, ki jih je prebiral vse do zadnjega. Že kot dijak je z očetom, ki je bil železničar, prevažal čebele po Jugoslaviji. Čebelaril je od leta 1945. Začel je z AŽ-panji, nadaljeval pa z nakladnimi LR-panji s tremi visokimi nakladami. Dva mandata je bil predsednik ZČD Ptuj, si- cer pa je bil član UO ČD Maj- šperk. Za svoje 70-letno delo s svojimi muhami, kot jih je rad hudomušno imenoval, je pre- jel vsa tri odličja Antona Janše Hvala vam, naš dragi Čebelar! ČD Majšperk ŠTEFAN MAUČEC 1959–2015 Naše vrste je veliko prezgo- daj zapustil Štefan Maučec iz Turnišča. Čebelariti je začel leta 1980 v družini s čebelar- sko tradicijo. Najprej je s 40 čebeljimi družinami čebelaril v stacionarnem čebelnjaku, potem pa je kupil tovornjak in čebele prevažal na pohor- ske paše. Udeleževal se je številnih društvenih dejav- nosti, z nasveti pa je tudi rad pomagal mlajšim čebelarjem. Bil je eden izmed prvih čebe- larskih preglednikov v našem društvu, zelo dejaven pa je bil tudi v drugih društvih. Za svoje delo na različnih podro- čjih je prejel več uglednih pri- znanj. Čebelarji ČD Beltinci ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Beltinci ALOJZ ÜLEN 1948–2016 Na začetku minulega leta je naše vrste veliko prezgodaj za- pustil tudi Alojz Ülen iz Lipov- cev. Čebelarjem se je pridružil leta 1997. Čebelaril je za svoje zdravje in veselje. Bil je ljubi- telj narave. Udeleževal se je društvenih dejavnosti ter nam rad pomagal z nasveti. Za svo- je delo je prejel odličje Antona Janše III. stopnje. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Beltinci KONTAKTNI PODATKI ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure.justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Aleš Bozovičar: 01/729 61 12, 030/604 015, ales.bozovicar@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Matej Mandelj, tajnik: 041/337 854, matej.mandelj@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 13. in 17. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure na izpostavah JSSČ: • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. KONTAKTNI PODATKI VETERINARSKE FAKULTETE – NACIONALNEGA VETERINARSKEGA INŠTITUTA: Enota Murska Sobota, Noršinska cesta 35, 9000 Murska Sobota: Lidija Matavž, 02/521 19 91, 031/622 730, lidija.matavz@vf.uni-lj.si, Mojca Nushol, 02/521 19 91, 041/363 754, mojca.nushol@vf.uni-lj.si Enota Maribor - Ptuj, Šentiljska cesta 109, 2000 Maribor: Vida Lešnik, 02/228 37 38, 041/645 792, vida.lesnik@vf.uni-lj.si Enota Celje, Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje: Alenka Jurić, 03/428 16 35, 041/900 005, alenka.juric@vf.uni-lj.si Enota Novo mesto, Šmarješka cesta 2, 8000 Novo mesto: Anita Vraničar Novak, 07/332 51 17, 041/649 495, anita.vranicar@vf.uni-lj.si, Martina Žagar, 07/332 51 17, 041/807 740, martina.zagar@vf.uni-lj.si Enota Ljubljana, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana: Martina Škof, 01/477 93 71, 041/650 158, martina.skof@vf.uni-lj.si Enota Kranj, Kranjska cesta 16, 4202 Naklo: Mira Jenko Rogelj, 04/277 06 20, 041/645 769, mira.jenkorogelj@vf.uni-lj.si Enota Nova Gorica (pisarna Sežana), Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica: Suzana Skerbiš, 05/936 67 70, 041/645 763, suzana.skerbis@vf.uni-lj.si Enota Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica: Ivo Planinc, 05/338 37 00, 041/740 805, ivo.planinc@vf.uni-lj.si ApiSlovenija 40. dnevi čebelarstva v Celju Celje, Celjski sejem, 11.–12. marec 2017 Največje, že 40. srečanje čebelarjev in vseh ljubiteljev čebel v regiji! Na njem boste lahko: • izmenjali izkušnje in znanja s čebelarskimi kolegi, • predstavili najnovejše izdelke, pripomočke in opremo za čebelarjenje ter • izrabili možnost ugodnih nakupov na mednarodni prodajni razstavi. V soboto, 11. marca 2017, bo osrednja strokovna tema »Kako do zdravih in močnih čebeljih družin«, v nedeljo, 12. marca 2017, pa bo osrednja strokovna tema namenjena dobrim čebelarskim praksam. PROGRAM: SOBOTA, 11. MAREC 9.00–18.00: Prodajna razstava (sejemska dvorana D in E) 10.00–10.30: ODPRTJE POSVETOVANJA IN POZDRAVNI NAGOVORI 10.30–14.00: OSREDNJA TEMA: KAKO DO ZDRAVIH IN MOČNIH ČEBELJIH DRUŽIN • Philip McCabe, predsednik Apimondie – Usmeritve svetovne čebelarske organizacije Apomondia • Mariya Gabriel, evropska poslanka iz Bolgarije – Delo na področju čebelarstva v okviru odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja • Dr. Antonio Nanetti, CRA – Svet za raziskave in eksperimente v kmetijstvu, Raziskovalna enota za čebelarstvo in svilogojstvo – Zdrave čebele – prvi pogoj za močne čebelje družine • Boštjan Noč, predsednik ČZS – Moje izkušnje s prekinitvijo zaleganja, predvsem vpliv na živalnost družin jeseni, pozimi in spomladi ter vpliv na donos medu • Werner G. Hohl, BeeVital – Predstavitev NOVEGA zdravila proti varozi Varromed NEDELJA, 12. MAREC 9.00–18.00: Prodajna razstava (sejemska dvorana D in E) 9.45–10.00: Razglasitev zmagovalcev mednarodnega natečaja čebelarske fotografije ČZS 2016 10.00–13.00 OSREDNJA TEMA: DOBRA ČEBELARSKA PRAKSA • Jernej Majcen – Pridobivanje matičnega mlečka • Tomaž Samec – Kako do kakovostnega propolisa v AŽ-panju • Franc Kobe – Pridobivanje medu v deviškem satju • Franc Gosar – Moj način vzreje rezervnih družin • Tone Kumer in sodelavci na plemenilni postaji Lučka Bela – Moj način čebelarjenja v AŽ- panju ter pomembnost selekcijskega dela • Žan Podbregar – Moj način čebelarjenja v LR-panju • Danilo Bedek – Kako čebelariti s 300 in več čebeljimi družinami • Roman Košale – Moj način trženja čebeljih pridelkov • Walter Haefeker – Pot do idealnega zdravljenja varoze Vsako predavanje bo trajalo približno 20 min. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. Informacije: Nina Ermenc Pangerl, tel.: 03/543 32 00 nina.ermenc@ce-sejem.si, www.czs.si, www.ce-sejem.si