Poštnina plačano v gotovini. Leto XXII. Posamezna itovOka Dia L— Št. 31» fcnaae Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana. Knafijeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani it. 10711. 4 w ^ 4 f Naročnina za tuzemstvos četrtletno 9, polletno 18, celo-I7n2lid,« mu je dejal Američan, »potrebujemo četrtega igralca za bakarat. Bodite tako dobri in rešite nas iz zadrege!* Čeprav Gastonu general ni bil prav pri srcu, je vendar sprejel njegov poziv, ker se je odločil, da bo počakal prijatelja Nointela. Razen tega je bil bodoči sodnik talko zadovoljen. da se je rešil Julije, da je pozabil na svoje sovraštvo do generala. Igralna miza ni bila daleč od salona in Gaston je lahko slišal skoraj vse, kar so tam govoril Tudi doktor Galmier se je pridružil možem ob kaminu v rdečem salonu. Ni minilo dolgo in v sobo je stopil debe-lušast, mlajši moški rdečih lic in razku-štranih las. Ker je kar pridirjal v sobo, je bil še zasopel. Ko so ga zagledali, so začeli vsi klicati: »Lolif. Lolif! Najbrž se je zgodil kakšen nov zločin in Lolifu je poverjena preiskava. Torej, Lolif, povejte, kje je mrlič?« »Le smejte se mi!« je dejal Lolif in si brisal pot s čela, »ako vam bom povedal, kaj sem rekel, se ne boste več smejali!« »Poslušajmo!« »Pripravite se na čudno novico!« »Torej!« »Poslušajte!« »Poslušamo! Začnite že vendar!« »Nocoj sem večerjal pri s;nu svoje tete« »To nas ne zanima. K predmetu!« itnaaittMTgŽCTir.rttar.i ,nm- fir^l Ugotovljeno je, da nam bo po zdajšnem stanju letine manjkalo okrog 3,500.000 ton živinske krme. Zato se je na posvetu nagla-šalo, da letos ne srne biti dovoljen izvoz živinske krme, ker bi bila sicer v nevarnosti naša živinoreja, ki je važna panoga narodnega gospodarstva. - Hmeljarstvo na Hrvatskem. Ban banovine Hrvatske je razširil hmeljarsko uredbo, ki je veljala za ostale dele države, tudi na hrvatsko ozemlje in sicer za okraje Ilok, Sid, Vukovar in Osijek. Ustanovljeno bo Hrvatsko hmeljarsko društvo, ki bo prirejalo hmelj ske sejme in vodilo statistiko sadilcev hmelja in površine, zasejane s hmeljem. Vsak hmeljar bo moral prispevati v društvo en odstotek od prodajne cene za hmelj. Površino s hmeljem zasejane zemlje bo mogoče povečati le v krajih, kjer so dani pogoji za uspevanje hmelja in kjer je hmeljarstvo že zdaj razširjeno. S hmeljsko trgovino se smejo baviti pridelovalske hmeljske zadruge in trgovci, ki imajo za to potrebno dovoljenje. ¥ I € G * Sokolska proslava kraljevega rojstnega dne. Po sklepu izvršnega odbora Zveze Sokolov kraljevine Jugoslavije bo jugosloven-sko sokolstvo posebno svečano proslavilo kraljev rojstni dan. Dne 6. septembra stopi namreč kralj Peter II. v leto svojega polno-letstva, sokolstvo pa v zaključno leto svoje Petrove petletke. Zveza Sokolov je izvolila poseben odbor, ki bo izdelal program kraljeve proslave za vse sokolske edinice. Istočasno se bo sokolstvo obrnilo za sodelovanje na vsa nacionalna združenja. Med drugim bodo 6. septembra iz vseh krajev, kjer so sokolske edinice, prispele v Beograd sokolske štafete, da prinesejo mlademu kralju čestitke in izraze vdanosti Ln ljubezni sokolstva in vsega naroda. * Kneginja Olga je obiskala počitniško kolonijo v Zg. Tuhinju. Kamniška občina je letos organizirala počitniško kolonijo v Zg. Tuhinju, kamor je poslala na oddih 50 fantov in deklet. Te dni pa je ta kolonija doživela visok obisk Prišla je namreč Nj. Vis. kneginja Olga. katero je spremljala dvorna dama. Množica ljudi in šolski otroci so visoko pokroviteljico navdušeno pozdravili. Kne- ginja Olga si je z zanimanjem ogledala do vseh podrobnosti ureditev kolonije. * Sokoli, nosite sokolski znak! Zveza Sokolov kraljevine Jugoslavije je znižala ceno članskim znakom na 5 din, za naraščaj-ske pa na 3 din. Ker je s tem omogočeno vsakemu članu in naraščajniku, da si nabavi sokolski znak, pričakuje zdaj sokolsko vodstvo, da bodo vsi Sokoli javno nosili svoje sokolske znake. Zdaj so časi, ko je bolj kakor kdaj prej- potrebno javno kazati pripadnost k sokolski organizaciji. ' * Sovjetski poslanik pri dr. Mačku. Sovjetski poslanik na našem dvoru Viktor An-drejevič Plotnikov je te dni popoldne obiskal podpredsednika vlade dr. Mačka. Razgovor je potekel v prisrčnem duhu in je trajal dolgo časa. * Prihod sovjetskega trgovinskega odposlanstva v Beograd. Pretekli teden je prispelo z brzovlakom iz Sofije v Beograd sovjetsko odposlanstvo, ki ga vodi Vorobijev. Na beograjski postaji so odposlanstvo pozdravili sovjetski poslanik Plotnikov in predstavniki našega zunanjega in trgovinskega ministrstva. ♦Varovati moramo, kar je naše. Patriarh Gavrilo je imel v Gučevem pred spomenikom padlim srbskim vojakom govor, v ka-teremd je rekel med drugim: »V današnjem času, ko je svet v vrtincu, se mnogo govori o pogodbah in o njenih izprememban. Ce pogledamo stvarnosti v oči, lahko spoznamo, da nam naših vrednot niso dale mirovne pogodbe, temveč so vzklile iz poldrugega milijona življenj naših sinov, ki so te vrednote za-cementirali s svojo krvjo. Zato pa ne smemo pozabiti svojih dolžnosti kot Srbi in kot Ju-gosloveni, ampak se moramo strniti okoli svojega mladega kralja, da obvarujemo, kar je našega v Evropi, ki se valja v krvi.« * Društvo prijateljev Sovjetske zveze v Ljubljani. Poseben pripravljalni odbor je te dni vložil pri banski upravi pravila Društva prijateljev Sovjetske zveze za dravsko banovino. Med predlagatelji so bivši senator Ivan Hribar, vseučiliška profesorja dr. France Kidrič in dr. Franc Šturm, docent dr. Fran Zwitter, skladatelja Lucijan Škerjanc in Slavko Osterc, književnika Vladimir Levstik in Fran Albreht, dramaturg narodnega gledališča Jože Vidmar in še vrsta drugih izobražencev. * Trboveljski rudarji zahtevajo zvišanje plač. Kolektivna pogodba za premogovnike Trboveljske premogokopne družbe ima do- ločbo, da sme vsaka izmed pogodbenih strank zahtevati pogajanja za spremembo, ako se draginjske razmere toliko spremene, da se indeks Narodne banke za cene na drobno v Ljubljani spremeni za 6 ali več točk, kakor je znašal na dan prvega aprila letos (indeks za marc). Indeks za marec je znašal 108.4, za junij pa znaša 116.2 točke. Porasel je torej za 7.8 točke. Na podlagi tega bo 12. avgusta mezdna razprava v prostorih Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani. * Ustavljen angleški tednik v Beogradu. V Beogradu je izhajal angleški tednik »Balkan Herald«. Nedavno pa so oblastva ta list ustavila, * V Julijski krajini je precej breskev. Zato cene niso ugodne. Najboljše in najlepše breskve ne dosežejo niti ene lire za kilogram. Povprečna cena je 60 stotink za kilogram. Kljub nizki ceni mora biti blago za izvoz zdravo in trpežno. Nekoliko blaga je zadne dni kupila Jugoslavija. * Okoli Gornje Radgone bo vinska letina dobra. V gornjeradgonskem okolišu obetajo gorice razmerno dobro vinsko letino. Po hudi zimi se je vinska trta precej popravila in vse kaže, da bo trgatev obilna, če ne bo nesreč zaradi neurij. * Meningitis na Dolenjskem. Te dni so pokopali na pokopališču v St. Juriju pri Grosupljem komaj 21 letno Primičevo Angelo iz Bičja. Dva dni prej je pričela tožiti, da io boli zadaj na tilniku. Domači so menili, da bo bolezen že prešla. Vendar se pa to ni zgodilo. Padla je v nezavest in umrla. Prav tak primer se je zgodil na Kobiljeku ob Ponovi vasi. 191etni posestnikov sin Brodnik Alojzij je začel tožiti, da ga boli glava in da mu je slabo. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima meningitido. * Smrt otroka v mlaki. V Rakovcih pri Sv. Tomažu pri Ormožu je padel v mlako in utonil sinko viničarja Martina Kosa 81etni Martinek. * Žaloigra zaradi nepremišljenosti. V Spodnjem Doliču pri Mislinju je bilo naprodaj posestvo Antona Kotnika, ki sedi v mariborski kaznilnici zaradi umora svoje žene. Za posestvo se je zanimalo mnogo kupcev. Ker je bilo zelo zadolženo, je šlo na dražbo. Vmes je takega upnika, misleč, da je edini, plačal kmet Ivan Grobelnik iz Sp. Doliča, ki bi bil posestvo rad kupil, ne da bi šel kaj gledat na sodišče, kdo je vse na posestvu vknjižen in za koliko. Komaj je bil plačan en upnik, je na Grobelnikovo veliko začudenje pognal »Ne motite me!« »O polnoči sem odšel in kadil smotko Ko pridem na Boulevard Malesherbes, zagledam vse polno ljudi pred neko palačo. Bilo je pred palačo Julije Orcivalove.« »Oho! Ali je morda tam gorelo'« »Kako gorelo! Policija je bila tam...« »Pa vendar Julija ni zapletena v kakšno zaroto proti vladi?« »V kakšno zaroto! Pred vrati je stalo šest policistov, dva sta bila v. veži in v prvem nadstropju, komisar pa je delal zapisnik.« Ta pogovor je tako zanimal Gastoaa, da je bil ves raztresen pri igri. »Vi mešate!« ga je opozoril general. »Da gospod,« je nadaljeval Lolif. »Komisar je bil tam. In kaj mislite, da je delal?« »Vrag ve!« »Prevzemal je nekega gospoda, ki se je malo prej končal v Orcivalkini palači.« »Iz ljubosumnega obupa? To je nekoliko čudno, ker Julija ni imela navade poganjati moške v obup.« »Cakgte!« je tedaj vzkliknil Lolif... In samomorilca vsi poznate: bil je grof Golimin!« »Nemogoče! Ljudje njegove vrste se zaradi žensk ne ubijajo!« »Hm, ne vem, ali ni ženska kriva. Golimin se je obesil v okenski vdolbini na koncu njene knjižnice.« »Kako? Ali ne mislite odgovarjati na barvo?« ie vzkliknil Darceyev soigralec. »Vi, general, ste pa odgovorili z damo na mojega dečka, čeprav 'mate še sedmico in osmico v roki,« je jezno dejal Simancasov tovariš. general, ki je bil še boljši, pa celo trikrat. »Ne vem, kaj mi je nocoj,« je dejal bodoči sodnik. »Nisem prav zbran. Prosim vas, oprostite mi, a da vas ne bom dalje nadlegoval, bom plačal. Tu imate devet zlatnikov, ki sem jih v zadnji igri izgubil. In tudi dva moja prijatelja, ki sem ju pričakoval, že prihajata.« »Soparno je, strašno soparno,« je zaječal general m vstal. Gaston je razumel generalovo nerazpolo-ženje. Stopil je h kaminu, da bi še kaj zvedel o Gohminu, ki je odšel iz Julijine palače davno pred njim. »Kaj b'i storili vi, gospodje, če bi bili namesto mene?« je vprašal Lolif. »Kajne, šli bi bili svojo pot. Jaz sem pa hotel vse natanko izvedeti...« »Ustvarjeni ste za časnikarja!« »Ne, ampak za preiskovalnega sodnika. Jutri bo ves Pariz govoril o tem. Informiral sem se pri samem komisarju. Skoraj vse poznam. Preiskava je končana in Julijina nedolžnost izpričana.« »Ali so njo sumili?« »Dragi moj, v takšnih primerih zmerom koga sumijo. Saj poznate tisto slavno načelo: Iščite za vsakim dejanjem žensko! Gospodična Orcivalova je izjavila, da je grof kar vdrl v hišo in povzročil tam neprijeten prizor, ker je zahteval, da gre Julija z njim v Ameriko ali kam. Nekoč je bil zaljubljen vanjo in...« Lolif je tedaj zagledal Gastona in zajec-ljal: »Oprostite, v prvi naglici vas nisem niti opazil.« nekoliko prisiljenim glasom. »Mene se vse to prav malo tiče. Včeraj sem z gospodično Orcivalovo končal___« »No, to me veseli. Drugače bi še vas utegnili zasliševati in to je zmerom nerodno ... No, kje sem že nehal? Da, da. rekel sem, da Golimin ni maral sam odpotovati. Julijina palača z njeno zbirko slik ga je tako omamila. Toda Julija ni bila tako lahkoverna, da bi zaradi Golimina prodala palačo in umetnine. Ko ga je spodila iz salona, je šel v sosedno knjižnico in se obesil.« »Čudno In kje je bila takrat Julijina slu-žinčad?« ■ »V hiši je bila samo Julijina sobarica, ki je tudi našla obešenega Golimina, ko je stopila v knjižnico. Julija je ob tej novici ostala zelo hladnokrvna. Poslala je po zdravnika in prijavila zadevo policiji.« »Zakaj ni prerezala vrvi?« »Gospod,« je nadaljeval Lolif, »tega pač ni storila. In čeprav bi bila storila, ne bi bilo nič pomagalo. Golimin je visel že debelo uro, ko ga je sobarica našla. To mi je povedal komisar.« »Debelo uro?« je pomislil Gaston. »Torej sem bil jaz še pri Juliji, ko se je obesil. Najbrž je imenovala tudi mene, ko j j je komisar zasliševal. Jutri bo v službenem obvestilu tudi moje ime. Lep začetek moje sodniške službe!« »Toda,« se je vmešal general, »grof je vendar pustil kakšno pismo, da pojasni svoj sklep, ker ...« ■ »Nič,« je odvrnil Lolif. »Ko je šel k Juliji, ni mislil na samomor. Končal se je šele po njenih besedah, da ...« Eosestvo na dražbo drugi. Zdaj se je šele Gro-elniku posvetilo, da posestvo še ni plačano in da je treba vendarle pogledati v zemljiško knjigo. Videl je, da je prezadolženo in da se mu ne splača kupovati in plačati vse dolgove z obrestmi vred. Začel je o zadevi razmišljati in tuhtati. Videl je, kam je v nepremišljenosti zagazil. Vse to mu je šlo toliko na živce, da se je pred kakima dvema mesecema poskušal dvakrat obesiti, vendar so ga domači vsakikrat pravočasno rešili. Nekaj časa je bil še precej miren, vendar so ljudje opažali, da ni z njim vse v redu. Posebno čuden je bil pred dnevi, ko se je spet obesil. Domači so ga pravočasno rešili. Čez nekaj časa je poskus samomora ponovil. Tudi drugič so ga rešili. Toda Grobelnik je v trenutku, ko niso pazili nanj, spet vzel vrv. Preden so ga domači pogrešili, je že izdihnil. * Eksplozija metana v rudniku v Aleksin-cu je terjala enajst mrtvih. V premogovniku v Alaksincu se je pripetila v nedavni noči strašna nesreča. V Aleksandrovem rovu, 2833 m globoko pod zemljo je bilo usodno noč zaposljenih 35 rudarjev pod vodstvom nadzornika Slovenca Ivana Strnada. Nenadno pa je nat^la zaradi vnetja plina metana strašna eksplozija. Vse je kazalo, da je nesreča terjala življenje vseh rudarjev v rovu. Šele po nekaj urah reševanj so dognali, da je bilo ubito 11 rudarjev, med njimi tudi 22 let stari Slovenec Anton Harinski. Strnad in še 24 ljudi se je le z največjo težavo rešilo iz rova. Oblastva so uvedla preiskavo. * Po nesreči je ustrelil dveletnega otroka. V Vipolžah v Brdih je neki mladenič preizkušal staro pištolo. Pri tem delu ga je opazovala gruča radovednežev. Fant je vtaknil v zastarelo orožje patrono in jo skušal izstreliti. Pri tem je bil neroden. Meril je sicer v tla, toda nesreča je hotela, da je zadel dveletnega Elka Goljevščka v ramo in že nekega 51 letnega moža v nogo. Mali Elko je kmalu nato izdihnil, obstreljenega moža pa so morali odpeljati v goriško bolnišnico. * Žalostna smrt starčka. Nedavno se je vrnil s kratkega sprehoda domov v svoje stanovanje v Gorici 73-letni Franc Zorzat. Bil je utrujen in se je hotel okrepčati s skodelico kave. Odprl je plinsko napeljavo na štedilniku in priložil lonček, da bi si segrel kavo. Pri tem ga je premagal spanec in je zadremal pri odprtem plinu. Ko ga je dobro uro pozneje prišel obiskat sorodnik, ga je našel nezavestnega ležati na tleh. Poklical je »Golimin je bil hudo nagel človek,« mu je spet segel Simancas v besedo. Poznal sem ga že v Ameriki in tu sem imel smolo, da sem vam ga predstavil. Šele ko sem o njem marsikaj zvedel, sem pretrgal vse zveze z njim.« »To je pa tudi preveč!« je vzkliknil Pre-bord. »Da se človek obesi zaradi Orcivalke. Vendar ga ima lepa Julija na duši.« »Če je to res, kar je Lolif povedal, je Julija nedolžna,« mu je o porekel Gaston. »Prav si povedal, Darcy,« je pritrdil častnik. »Ženska ne more vendar odgovarjati za moške neumnosti!« »Torej niso našli pri Goliminu nikakšnega papirja?« je spet vprašal general Simancas. »O, da, našli so,« je povedal Lolif. »Trideset tisočakov je bilo v njegovi listnici. To Še bolj potrjuje nedolžnost gospodične Or-civalove.« »Hm, še oropala naj bi ga bila!« je vzkliknil Prebord. »Tu bi pa jaz lahko zahteval svojih pet tisoč frankov!« je vzkliknil mladi bančnik. »Zahteval? Od koga? Od komisarja? Kje pa imate zadolžnico? Razen tega ima Golimin najbrž toliko upnikov, da ne bi na vsakega prišel niti zlatnik, če bi se vsi prijavili« »Toda grof je imel najbrž še kje drugje denar,« je dejal Lolif. »Oblačil se je kakor milijonar, Celo obesil se je v dragocenem kožuhu.« ' »Ali ste ga videli?« je vzkliknil Simancas. Ali zanesljivo veste, da je imel oblečen kožuh?« »Policisti so mi to povedali.« General ni več vpraševal. Vedel je že vse, kar ga je zanimalo. Poslovil se je in se pri- hitro pomoč, a bilo je prepozno. Stari mož je kmalu nato izdihnil. * Smrtna nesreča na postaji. Te dni je bil zaposljen na zagorski postaji kretničar Jure Jerič. Pri premikanju vagonov je hotel preskočiti progo in je padel pod kolesa, ki so mu na več mestih zdrobila desno nogo, levo pa zlomila na treh mestih.. Prvo pomoč mu je nudil tukajšnji zdravnik g. dr. Kajzelj. S prvim brzini vlakom so ponesrečenca prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je preminul. Rajnki zapušča pet otrok, starih od 12 do 22 let. Bil je priljubljen mož. Blag mu spomin! * Smrtna nesreča v rudniku. Te dni se je pripetila v rudniku Peklenici blizu Čakov-ča huda nesreča. 421etni rudar Franjo Cer-nec se je v rovu po nesreči dotaknil električne žice. Obležal je na mestu mrtev. * Dve smrtni žrtvi prometne nesreče. Na Malih Laznah v bližini Lokev na Trnovski planoti se je pripetila strašna nesreča. 26-letni šofer Venturini, doma iz Vidma, je naložil na motorno vozilo dva domača delavca in ju odpeljal na kratek sprehod. Nenadoma je vozilo treščilo v Skalnato steno ob cesti. Vozač si je zlomil levo ramo in si pretresel možgane, vendar je utskel smrti, njegova spremljevalca sta dobila tako hude poškodbe, da sta kmalu po padcu izdihnila. Četrta žrtev nesreče je postal še 10-letni deček, ki je prišel iz Vidma na Lokve na počitnice in se je nrudil v obližju nezgode. Njega in ranjenega šoferja so prepeljali v goriško bolnišnico. * Smrten padec s podstrešja. Na Janežov-skem vrhu je padel s podstrešja 181etni hlapec Anton Satler in obležal z razbito lobanjo mrtev. * Žrtev starega projektila. Na Goriškem se še vedno dogajajo nesreče zaradi streliva iz svetovne vojne. V Dolu pri Opatjem selu je pred dnevi Franc Spacal stikal za ostanki starega železja in streliva. Našel je še nerazstreljen projektil, po katerem je začel nepremišljeno tolči. Nevarna reč se je nepričakovano razpočila in nesrečneža razme-sarila. Komaj živega so pripeljali v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. * Sprejem mladeničev v strojno mornariško šolo v starosti od 15 in pol do 18 in pol leta, v strokovno mornariško šolo v starosti od 16 do 18 let in v bolničarsko podoficirsko šolo v Nišu v starosti 17 do 21 let. Rok za prijavo je do 31. avgusta. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno: Koncesio- družil doktorju Golmierju, ki je prav tedaj odhajal iz dvorane. Tudi Darcy je šel, ker je opazil stotnika Nointela, ki je željno čakal, da mu odkrije svoje srce. Spoznala sta se že davno in bila sta si prijatelja. Nointel je bil do nedavnega vojak, pa mu častniški poklic ni prijal in je zato šel v pokoj. Razen tega je podedoval majhno rento, da je lahko prav lepo živel. Gaston je imel dvakrat toliko denarja na mesec, pa se je še pritoževal, da ima premalo. Nointel je bil varčen možak, Darcy pa zapravljivec. Morda sta bila prav zaradi tega tako neraz-družna. . »Dragi moj, marsikaj ti moram povedati,« je dejal Gaston in odvedel Nointela k mizi v kotu. »Morda si se odločil, da boš nehal z Julijo?« »To je že urejeno!« »Od kdaj pa?« »Od snoči. Toda to še ni vse. Tisti grof se je obesil v njeni palači.« »To sta mi že na stopnicah povedala Simancas in Galmier. Ali boš hudo žaloval za njim?« »Niti malo ne. Toda, poslušaj, prosim te! To še ni vse. Prišel sem k Juliji ob desetih, da bi napravil konec z njo. In ko sem bil pri njej, je prišel tudi Golimin ...« »In ti si ga postavil pred vrata...« »Niti videl ga nisem. Julija me je pustila v svoji oblačilnici in šla v salon, da ga sprejme. Odpravila ga je s precej surovimi besedami. On pa ni šel iz hiše, ampak v njeno knjižnico in se je tam obesil. Jaz sem odšel in niti slutil nisem ničesar, šele tu sem nirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor je priložiti kolek za 10 din. * Brezplačno se pošlje vsakomur popularna knjižica o napotkih za preporod, duševni in telesni. Zahtevajte: Beograd, Masary-kova 9. * Usodna igra z orožjem. V Novi Gradi-ški se je zgodila v neki gostilni huda nesreča, ki jo je povzročila šala. Šofer Franjo Vrančič in brivski pomočnik Ivan Jušič sta se med seboj šalila. Vrančič je izvlekel svoj samokres, ga dal Jušiču in mu rekel: »Vzemi samokres in ustreli me!« Jušič je res vzel samokres in ga sprožil. Strel je zadel mestnega trošarinskega paznika Ivico Vujiča, ki je stal v gostilni in sploh ni bil v družbi z Vrančičem in Jušičem. Vujiča so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. Naslednji dan je umrl. * Pod vlak je padel. V vlakom, ki dospe okrog pol 14. v Ljubljano, se je vozil te dni 351etni Janez Potrpin iz Št. Jurija pod Ku-mom, ki se je z dopusta vračal v Ljubljano. Zaradi silne vročine je sedel kar na stopnice vagona. Ko je zapustil vlak jevniško postajo, je menda Potrpina prijel zaspanec. Nekaj minut kasneje je dospel vlak do Slap-nice in prav na tem ovinku je prihrumela iz ljubljanske smeri popoldanska rezerva. Na stopnicah dremajočega Potrpina je nenaden šum, ki ga je izzval prihajajoči vlak tako omotil, da ga je potegnilo s stopnic drvečega vlaka. Vlakovodja rezerve je opazil, kako je nesrečnik padel in se zakotalil pod kolesje njegovega vlaka. Ko se je vlak ustavil na postaji v Lazah, so o nesrečnem dogodku obvestili službujočega prometnika. Ta je poslal progovne delavce v Slapnico, kjer so našli nesrečnega popotnika vsega v krvi. Bil je nezavesten in pokrit z ranami. Nogo mu je v kolku domala odbilo in na glavi mu je zijala globoka rana. Nesrečnika so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je izdihnil. * Smrt mladega posestnika pod vlakom. V soteski v Penku blizu Šoštanja se je pripetila huda nesreča. V četrtek so vozili les iz Lokovice trije vozniki. Z natovorjenimi vozovi so privozili do Penka, kjer cesta v bližini Leskoška zapušča gozd in se po majhnem klancu spušča preko železnice in zavija nazaj proti Šoštanju. Prvi je vozil 321etni posestnik Martin Stropnik iz Topolšice, za njim pa v krajših presledkih posestnika Jur-jevec iz Skorna in Terče iz Florijana. V tem času je privozil iz Šoštanja tovorni vlak. vse zvedel. Neumni Lolif je slučajno vse izvohal in raztrosil po klubu. Saj še zdaj go-bezda.« »Ali On ve, da si bil pri Juliji?« »Ne ve še. Toda zvedel bo. Če bo molčala Julija, bo pa njena sobarica govorila.« »Vraga, to je pa nerodno! Drugače bi bilo, če se ti ne bi bil odločil, da pojdeš za sodnika. Tvoj stric, ki je sodnik, bo od jeze kar pobesnel. Upam, da si boš ljubice zdaj bolje izbiral.« »Nikari mi zdaj ne pridiguj. Najprej te prosim za nasvet, ko mi ga boš dal, me pa oštevaš, kolikor te je volja.« »Dobro. Dragi moj, svetujem ti, da vse priznaš svojemu stricu. Vesel bo, da si se Julije otresel in morda bo našel kakšen način, da te izvleče iz te afere.« »Tako je res najbolje. Takoj jutri zjutraj pojdem k njemu.« »In svetujem ti še, da se čimprej oženiš. Če se hočeš v bodoče ogniti raznim besedam, se oženi...« »Koga naj pa vzamem?« »Vraga! Gospo Cambryjevo. Vse je odvisno od tebe. Res je sicer vdova, toda vdova štiriindvajsetih let. Lepa je in šestdeset tisočakov ima obresti na leto. Najsrečnejši človek boš in poln koš otrok boš imel. Tvoje otroke bom učil jezdenja. Prirejal boš lahko razkošne zabave, če boš pa hotel ostati v službi, boš postal najmanj predsednik sodišča.« »To je vse lepo. Ne pozabi pa, da mi je do gospe, ki mi jo ponujaš, vražje malo.« »Ali si se mar zaljubil v kakšno drugo?« »Pozabil si, da sem pustil Julijo.« Jurjevec je baš zapustil s svojim vozom gozd, ko je zaslišal s proge krik in rezgetanje konj. V naslednjem trenutku pa je že videl razburljiv prizor: lokomotiva je potegnila pod kolesje Stropnika. Njega in voz je vlak vlekel nato še kakih 150 korakov dalje po progi. Levi konj je v zadnjem trenutku raztrgal vprego in zbežal, desnemu pa je kolesje polomilo vse noge. Ko se je vlak ustavil, so železniški uslužbenci takoj priskočili k ponesrečenemu Stropniku. Ko je prihitel iz Šoštanja zdravnik dr. Korun, je bil Stropnik že mrtev. Pokojnik zapušča ženo in štiri otročiče. * Za delo je prišel prosit, pa ga je doletela nesrečna smrt. V Kamnici pri Mariboru se je pripetila huda nesreča. Tam si zida posestnik Poropak novo hišo, pri kateri je zaposljeno večje število delavcev in zidarjev. Pred nekaj dnevi je prišel k Poropaku ubožno oblečen starejši moški, ki je dejal, da se piše Karel Pozibal in da je doma iz Št. Jurija ob Taboru. Prosil je za delo. Res ga je Poropak sprejel in Pozibal je delal z drugimi delavci. Ko je bil usodnega dne na kake tri metre visokem odru, pa je naenkrat omahnil in padel v globino. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. * Na dve vrvi se je obesil. V Gorici pri Framu se je obesil na dve vrvi 72Ietni delavec Ivan Kolar, po rodu iz občine Cestice-Križovljanov pri Varaždinu. Obupal je zaradi starosti in bolezni. * Požar v Št. Vidu pri Grobelnem. Nedavno noč se je vnel kozolec posestnika Antleja v Št. Vidu pri Grobelnem. V kozolcu je zgorelo nad 100 metrskih stotov sena, mnogo žita, gospodarsko orodje in več voz. Škoda je le delno poravnana z zavarovalnino. Med požarom, ko so ljudje gasili, se je nekdo splazil v hišo in ukradel iz sobe okrog 5200 din gotovine, uro in lovsko puško. Najbrž je zažgal prav tat, da je lahko nemoteno izvršil tatvino. * Patrona ga je razmesarila. V Protinski vasi pri Štorah se je lOletni posestnikov sin Maks Majoranc igral v kuhinji s patrono in tolkel po njej. Patrona je eksplodirala. Učinek je bil strašen. Majorancu je razmesari-lo levo stran prsi do pljuč in mu odtrgalo roko v zapestju. Dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je umrl. * Strela je ubila fanta ,konja in vola. Nedavno je ob nevihti treščilo v gospodarsko poslopje mesarja Kramariča blizu brežiške postaje. Strela je udarila naravnost v hlev in ga zažgala. Ko so domači vdrli v hlev, da bi spravili ven živino, se jim je nudil grozen prizor. Na zasilni postelji pri steni je ležal mrtev mesarski pomočnik, 181etni Jožef Av-želj, sredi hleva pa je strela ubila konja in vola. + Utopljenka v Savi. Te dni so kopalci blizu kopališča v Krškem zapazili v Savi utopljenko in jo potegnili iz vode. Orožniki so ugotovili, da je ponesrečenka 781etna vdova Jožefina Lipovšfeova, užitkarica iz Sevnice. Zenica se je prejšni večer vračala iz vinograda, pa ji je, kakor vse kaže, na obrežju Save spodrsnilo, da je padla v Savo ter utonila. * Pod vlak je skočila. Pod savinjski potniški vlak je skočila blizu Levca 541etna dni-narica Kodrinova iz Arje vasi. Lokomotiva je podrla žensko na tla. Kolesa so ji odrezala obe nogi in ji tudi močno poškodovala glavo. Grozno razmesarjeno žensko so takoj prenesli v vagon in jo odpeljali z vlakom v Celje, nato pa z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Vzrok, zakaj je šla pod vlak, ni znan. * V samotnem mlinu se je obesil. Ko je v nedeljo popoldne lovil Anton Rink iz Gušta-nja ob potoku Suhodolnici postrvi, je prišel do starega zapuščenega mlina. Silen smrad mu je udaril v nos. Stopil je biiže in v na pol razpadli stavbi opazil viseti na tramu človeško telo. Ribič je o svojem odkritju obvestil ljudi, ki so šli po orožnike. Ugotovilo se je, da ie obešenec 511etni drvar Anton Krevh iz Šmartna pri Slovenjem Gradcu. Zadnjič so ga videli ljudje pred dobrim tednom. Pri njem so našli nekaj denarja, a nobenega pisma in listin Krevh je bil oženjen. Rad je pil in je žalostno dejanje najbrž izvršil v vinjenosti. * Otrok se je poparil do smrti. Na Gubnem pri Pilštanju se je polila dveletna posestniko-va hčerka Marija Jazbinškova z vrelo črno kavo in se hudo poparila po hrbtu. Deklico so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je umrla. * V Dravi je utonil. Pri kopanju v Dravi v Breznu je utonil 281etni pred dnevi poročeni delavec Jože Melhar iz Ložnice pri Celju. Njegovo truplo so našli še te dni ob jezu na Fali. Pokojnega so prepeljali v Celje in ga položili na mestnem pokopališču k zadnjemu počitku. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin! * Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor , Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta iz-i gubliena čas in denar Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo Obrnite se le I na koncesionirano in strokovno preizkušeno EMIUO SALGARI 9 IZGNANC, Naša jetnika nista o netmanu Baunju ves čas slišala niti besedice. Gotovo še ni bil prispel s svojo novo kolono kaznjencev, gotovo je bil z njo še kje sredi zasnežene stepe Prav tako tudi nista dobila nikakega obvestila od polkovnikove sestre ali od tistega starega romarja. Enako inženjer ves čas ni ničesar več povedal o svojem načrtu. Polkovnik, ki je bil izredno močan, ni v tem času, čeprav je bil le štirikrat na vrhu zemlje, prav nič oslabel, ne telesno ne duševno. Kljub pomanjkanju zraka, napornemu delu in ponižajočemu postopku paznikov m tožil, le zaradi slabe hrane se je pritožil. Študent je sicer dnevno odstopil del svoje skromne porcije prijatelju, vendar je bilo za tako orjaškega moža še zmerom premalo. Ubogi Ivan pa je v tem času zelo shujšal. Bil je rumen kakor limona in je bil izgubil vso svojo prijetno dovtipnost. Zahrbtna vročica se ga je lotevala. Medtem ko je hiral, je sanjal dan in noč o svobodi. Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar je ves položaj spremenilo in do vedlo inženjer j a do tega, da je sklenil hitro izvršiti svoj načrt za beg. Jetniki so prišli v še nižji in temnejši rov, kjer so dobili enega izmed najkrvoločnejših paznikov. Knuta tega divjaka ni niti minuto počivala. Neprestano je sikala po ramah nesrečnikov. Doslej je možak polkovniku prizanašal. Ko pa je ta neko popoldne več minut počival, da si je obrisal pot, ki mu je kar lil s čela, in izmenjal nekaj besed z Ivanom, delajočim poleg njega, se je sirovež zadri: »Kaj čenčata namesto da bi delala! Dal vama bom okusiti knuto, tebi najprej, prevzeten velikan!« Oba tovariša sta se razburjala zaradi sirovega ravnanja z ostalimi kaznjenci. Zdaj pa je polkovnik besen vrgel cepin vstran, pokazal pazniku svoje krepke roke in zakričal z divjim glasom: »Samo poskusi!« »Kaj ti pade na um, zločinec! Na, tu imaš!« Zamah knute pa ni zadel Vasiljeva, temveč študenta, ki se je bil vrgel vmes in s svojimi golimi prsi prestregel udarec. To je polkovnika tako razburilo, da je zbe-snel. Pozabil je na vsako previdnost, pamet ga je čisto zapustila, ni več mislil na posledice upora, temveč se je vrgel na kozaka. Njegova pest je tako močno priletela v obraz poživinjenega človeka, da je ta omahnil in se zvrnil na tla. Bliskovito ga je Va-siljev zgrabil, ga povlekel po tleh za seboj in vrgel nato z vso silo na kup zemlje. »Prav je tako!« so kričali ostali kaznjenci v rovih, ko so videli, kaj je doletelo njih mu-čilca. »Naj živi polkovnik!« Te vzklike in krik paznika zavoljo bolečine so slišali v sosednih rovih. Štirje oboroženi pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljani Maistrova ulica 14), ki vam pove, ali je pro* šnja sploh izvedljiva ali ne. Ce je izvedljiva^ vam za malenkosten znesek vloži prošnjo iit uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite a zadevol Za odgovor priložite znamko za 0 dinariev * Brat po nesreči ustrelil sestrico. 121etnl Anton, sinko posestnika Jerneja Ločnikarj« v Skomarju, je stikal po žepih očetovega suknjiča. Pri tem je našel samokres in pri« tisnil na petelina. Samokres se je sprožil in krogla je zadela njegovo petletno sestrico M! trebuh. Deklica se je takoj zgrudila in kmalu izdihnila. * Velik vlom v zdravnikovo stanovanje« Stanovanje zdravnika dr. Alberta Trtnika na Aleksandrovi cesti v Ljubljani so nedavu no obiskali tatovi in odnesli biserno ogrlico z zlato zaponko ,platinasto verižico z obeskom in briljanti, več zlatih damskih prsta* nov z briljanti, več zlatih zapestnih ur z vdelanimi briljanti, dve srebrni uri, tri para zlatih uhanov, več zlatih broš in verižic, zlat poročni moški prstan z vgraviranim napisom v cirilici »Tatjana« in več drugih dragocenosti, cenjenih na 53.000 din. Kdo je vlomil, policija še ne ve. Občinstvo svarimo pred nakupom ukradenih dragocenosti. * Roparski umor zaradi nekaj stotakov. 63 let stari Bibil Markovič je bil v Rovtah na Logatcem razprodaj alec bureka in drugih srbskih slaščic, ki jih izdeluje slaščičar Alek-sič v Dol. Logatcu za vojaštvo in delavstvo, Blago so Markoviču dovažali vsako jutro V Rovte, da ga je z vozičkom razprodajal celo tja do Sv. Treh kraljev. Te dni pa se Markovič s svoje poti ni vrnil domov. Začeli so ga iskati in so ga našli umorjenega in oropa-nega blizu nove ceste med Smrečjem in Sv. Tremi kralji Zanimivo je, da je nesrečnež naoovedal svojo smrt že takoj ob prihodu v Logatec, kar je razbral iz dejstva, ker mu je iskra na vlaku zažgala srajco. Rajniki zapušča daleč doli v Južni Srbiji dva sina, ženo in mater, ki bo kmalu dosegla 90 let. Za doigo se blizu Logatca ni zgodil zločin, tako-ostuden pa še posebno ne, saj so zaradi nekaj stotakov umorili pridnega in mirnega človeka Ljudstvo je prepričano, da bodo oblastva zastavila vsi sile, da se izsledijo roparski morilci. * Ponarejeni kovanci po 10 din. Čeprav so novi lOdinarski kovanci šele kratek čas v prometu, so se že pojavili ponarejenci. Ponarejeni novci so zelo slabo izdelani. Nima- kozaki z višjim paznikom na čelu so pridrveli. Ko so videli ležati svojega tovariša s krvavim obrazom na tleh, so takoj razumeli, kaj se je zgodilo. »Upor! Primite moža!« Toda Sergej je bil zgrabil cepin. Vihtel ja težko železno orodje, kakor bi bil imel V! roki lahko kladivo. Krepki, poveljevanja vajeni oficir, je napravil tako silen vtisk, da so vojaki za trenutek obstali kakor prikovani. »Odložite cepin!« je zapovedal naposled višji paznik, bled od togote. »Nikar se ne dajte! Razbijte mu glavo!« so izpodbujali jetniki polkovnika. Vsi kaznjenci so pridrli na kraj dogodka, oboroženi s cepini in obstopili Vasiljeva, trdno odločeni, da ga branijo in se vržejo na vojake, če bi ti hoteli izvršiti napad na polkovnika. »Odložite cepine!« je kričal višji paznik, »ali pa bom dal streljati!« »Vdajte se!« je zašepetal inženjer polkovniku. »Vas bom že oprostil.« Sergej je vrgel cepin na tla. Z rokami prekrižanimi na. prsih se je brez strahu približal grozečim bajonetom kozakov. »Tu me imate! Storite z menoj, kar hočete!« »O tem bodo odločali višji!« je vzkliknil paznik. »Odvedite ga začasno v njegovo celico!« »Ne, aretirajte mene!« je zaklical zdaj Ivan. »Jaz sem zakrivil upor!« »Svojega dela se drži! Pozneje boš tudi ti občutil knuto.« jo zvoka in je že na prvi pogled opaziti, da so iz spojine s svincem. * Nevarna vlomilska družba za zapahi. Ze od meseca avgusta lanskega leta je vznemirjala kraje okoli Krškega vlomilska družba. Kljub vestnemu zasledovanju ji orožniki niso mogli priti prej do živega kakor šele zadnje dni. Aretirali so več članov te družbe in ugotovili, da vlomilci nakradenega blaga niso imeli doma, temveč zakopano v raznih krajih Največ vlomov so izvršili Omerza Jožef in Anton, oba po rodu iz Blance, bivajoča pa v Žadovinku pri Leskovcu, in Zakšek Jože iz Artič. Po doznajšnih ugotovitvah so izvršili na raznih krajih 42 vlomov. Glavni krivci so že vsi v rokah pravice * Zaradi roparskega umora dosmrtna robi-ja. Pred ljubljanskimi sodniki je bil na do-.smrtno robijo obsojen roparski morilec Ivan _Slopšak iz Stožic, rojen pa v Clevelandu v _ Ameriki, ker je izvabil nezgodnega invalida Antona Hribernika iz Ljubljane na samoten kraj v Klečah, češ da ima zanj saharin, in ga umoril. Ubitemu je vzel nad 4.800 din denarja. _ * 121eten vlomilec. V poslednjem času so .nekateri posestniki v Veliki Kostrevnici in drugod imeli v času, ko so bili na polju, vlomilskega gosta, ki je po večini odnašal ure. Prvi je bil vloma deležen posestnik Sušnik v Veliki Kostrevnici. Vlomilec je prišel skozi gornje odprto okno, do tja pa je prilezel po kurji lestvici. Sušniku je odnesel uro in 'nekaj denarja K posestnici Čoževi je dospel vlomilec prav tako skozi okno s pomočjo kurje lestvice. Pri Coževih je takisto pobral ure, srebrno verižico in še nekaj predmetov. Posestniku in kovaču Oroslavu Zupančiču je tat odnesel razno orodje, električno svetilko z dinamom, naočnike in nekaj vint za rezanje vijakov. Orožniška patrulja je pod vodstvom narednika g. Antona Škantlja začela vlomilca zasledovati. Sum je padel na nekega fantička iz okolice Primskovega. Fant je v poletnem času nabiral jagode in gobe, a ko jih je potem nosii prodajat v dolino, je med potjo kradel. Imel je silno strast do ur in podobn h reči. Če je prišel do denarja, ga je razdal med prijatelje, ud katerih je ure tudi kupoval. Nedavno je kar j cerkvi z nekim svojim prijateljem sklenil kupčijo za uro. Baje je dal zanjo le pet dinarjev. Fantiček je vlome priznal. Inženjer ga je potegnil nazaj. »Tiho! Vaša žrtev bi bila brez koristi!« Sergej je smehljaje se pozdravil študenta z roko, ko je obdan od vojakov izginil ob koncu hodnika. »Povejte mi, ali ga bodo umorili,« je vprašal Ivan inženjerja s plašnim glasom. »Tu kaznujejo upornike s knuto!« je rekel inženjer. »Toda naš polkovnik ne bo de-Ježen nikakega udarca s knuto. Vse je že .pripravljeno za beg.« »Kaj pa, če se beg ponesreči?« »Le pogum! Sicer pa je prijetnejša smrt kakor to peklo tukaj... « Od Sergej a poškodovanega paznika so prenesli v bolnišnico in na njegovo mesto po-, stavili drugega. Naposled se je vendar za ta dan končalo 'delo. Ko je Ivan s tesnim srcem stopil hkratu z drugimi kaznjenci v celico, je ležal Vasilijev na ležalnici. Imel je zvezane roke in noge, da se ni mogel ganiti. - »Koliko strahu sem prestal za vas!« je vzkliknil študent, a polkovnik ga je čisto mirno, celo smehljaje se pozdravil. - »Kakor vidite, dragi prijatelj, me niso ubili. Imam trdo kožo in bom zdržal udarce s knuto.« »To vam ne bo potrebno!« je rekel inženjer. »Se to noč bomo zbežali. Samo počakati moramo, da se pazniki odstranijo.« »Kaj pa je s pilami?« je vprašal Vasiljev. »Imam dve skriti za srajco.« »Kaj bomo napravili s stražami?« »V starem jašku ni nikakega stražnika.« »Kaj pa v rovu?« Popotnikova tor&o Smrt dobrega moža Majšperk, julija Pred dnevi je preminil v Sosteržah v starosti 66 let železničarski staroupokojenec g. Joško Šturm. Ze tretje leto je z vso vnemo vršil službo paznika v tvornici v Majšperku. Zaradi vsakodnevne naporne hoje je odpovedala narava sicer krepkega moža. Daleč naokrog priljubljeni Joška, ki je bil vedno pripravljen vsakemu z nasveti in tudi drugače pomagati, je spremljalo na zadnji poti mnogo prijateljev in znancev poleg lepega števila delavstva, ki se je z zastopstvom podjetja tudi udeležilo pogreba. Položili so na krsto lepe vence. Za skrbnim možem žalujeta žena Roza in brat Janez. Naj mu bo lahka zemlja, preostalim pa naše iskreno sožalje! tujem Smrt slovenskega slikarja Gregorja Pe-ruška. V Clevelandu je 7. julija umrl sloviti slovenski slikar Gregor Perušek. Prav ko je slikal novo delo, ga je zadela srčna kap. Slikar je štel 53 let, doma pa je bil iz Sodra-žice pri Ribnici. Zapustil je ženo, ki je Če-hinja po rodu, in hčerko Mariono, ki sta obe v Ameriki dobro znani slikarici. Zaslovel je Perušek približno pred 12 leti, ko je v Chi-cagu napravil nekaj odličnih slik. Prvo njegovo razstavo so priredili v Chicagu Slovenci in že ta razstava je Perušku v Ameriki prinesla sloves. Pokojnik je prebil v Ameriki 34 let, od tega 10 v Clevelandu. Mnogo je potoval po Zedinjenih državah in je v mnogih velikih ameriških mestih priredil razstave svojih del. Pred leti je obiskal tudi Slovenijo. V Clevelandu je več let vodil posebno šolo za slikarsko umetnost. V Ameriki ima razen žene in hečre še tri omožene sestre. Časten mu spomin! ZGOVORNA ŽENA A.: Ali tvoja žena res tako mnogo govori? B.: Da, govori ti za vso našo rodbino. Če bi postal naenkrat gluhonem, bi dognala to šele čez tedne. »iN a skrajnem koncu bo bržkone straža, vendar mislim, da nas ne bo slišala, če bomo prev.cui;. Dobro bi bilo, če malo spimo, dokler ne pride ugoden trenutek.« jetniki so legli, venaar m nihče mislil na spanje Razburljive m;sli, da bodo najbrž spet dosegli ziato svobodo, jim niso dale spati. Ko sta minili dve uri, ie Aleksej Storm tiho vstal, stooil k zamreženim vratom in prisluhnil. Prisluškoval je doigo in napeto. Veliki rudnik, v katerem je čez dan odmeval najrazličnejši hrušč, je bil zdaj tih ko grob Samo iz daljave se je slišal čudno godrnjajoči glas, ki je pač izviral od smrčanja jetnikov. »Vstanite!« je rekel Storm. Jetniki so počasi vstali. Bili so skrajno previdni. Držali so krepko verige, da niso žvenketale. Tedaj je dal Storm študentu pilo. »Osvobodite najprej polkovnika! Njegova telesna moč nam bo potrebna.« Z drugo pilo je Storm začel piliti široki železni obroč okoli svoje noge, kar je terjalo deset minut časa. Z nekim manjšim orodjem, ki je bilo podobno zakrivljenemu žeblju, se je nato spravil na železno mrežo v vratih. Delal je brez vsakega šuma. »Ali boste kmalu gotovi?« je vprašal. »Še tri verige,« je odgovoril Sergej, ki je po svoji oprostitvi z vnemo pilil nožne obročke svojih sotrpinov. »Moramo pohiteti! Mreža je že odprta!« Kmalu so bile prepiljene vse verige. »Sledite mi!« je zapoved al Storm. »Nikakega orožja za obrambo nimamo!« je pripomnil eden izmed kaznjencev. Ženski vestnik Praktični nasveti Varujte se mušjih pikov! V poletnem času beremo pogosto o nevarnih posledicah, ki jih imajo mušji piki. Zato se jih varujte. Če vam po piku teče kri, kar pustite, da malo odteče in z njo morda tudi strup. Če opazite, da vam ranica oteka ali pa vas zelo peče, pokličite nemudno zdravnika. Kavo shranjuj poleti na hladnem. V toplem letnem času kava nima tistega okusa in vonja kakor pozimi. Posebni vonj in okus kave nastane namreč po zaslugi majhne primesi eteričnega olja. Če kavine zaloge poleti ne obravnavamo pravilno, to olje po« vplivom toplote izpuhti. Zato je važno, da iiranimo kavna zrna poleti kolikor mogo*"> na hladnem in seveda v dobro zaprti posodi. Eterično olje v kavi se izgublja tudi tedaj, če kavo kuhamo, namesto da bi jo parili s kropom. Zdaj bo menda vsem gospodinjam jasno, zakaj kuhana kava nima pravega okusa. X Nevede je rešil svojega sina iz vode. To varniški delavec Petersen v okolici Kodanja se je šel s svojim bratom in z dvema sinovoma kopat na morje. Oba otroka je pustil na nekem plitvem mestu, z bratom oa sta odplavala precej daleč ven iz kopališča. Ko sta se vračala, je Petersen opazil, kako so na obali mahali z rokami in kričali. Iz njihovih klicev in kretenj je spoznal, da je v njegovi bližini nekdo izginil pod vodo. Petersen se je brez pomisleka potopil pod vodo in kmalu privlekel na dan dečka, ki je bil že v nezavesti in z njimi splaval na obalo. Tam so nezavestnega dečka takoj začeli z umetnim dihanjem buditi k življenju. Petersen je nato šel na kraj, kjer je pustil svoja sinova. Tu mu je starejši sin med jokom povedal, da je bratec kljub očetovi prepovedi splaval ven iz kopališča in da se doslej še ni vrnil. Oče je ves obupan začel iskati sina med številn-mi kopalci, dokler ni sledeč prispel tudi do prostora, kjer je pustil rešenega dečka. Rc-šenca so pravkar obudili k življenju. Petersen je rešenca dobro pogledal in videl, da je bil njegov sin. Nevede je torej rešil življe-riio svoiemu lastnemu sinu. n »Vzemimo cepine!« je rekel polkovnik. »Naprej!« Previdno so lezli skozi temni hodnik. Bili so bosi in so imeli obutev privezano od suknjičih. Prvi je šel inženjer Aleksej Storm, ki je izmed vseh najbolje poznal rudnik, zadni pa je bil polkovnik, da bi v primeru potrebe prevzel obrambo. Na koncu rova je gorela svetilka. Ob njej je stražil kozak, opirajoč se na puško. Te svetilke so se izognili. Držeči se leve strani so se splazili mimo več celic. Ko so napravili kakih stopetdeset korakov, je inženjer tiho zapovedal: »Obstoj te tiho!« Iz ozadja rova je bil zaslišal sumljiv šum. Jetniki so stali negibno z razbijajočimi srci in mrzel pot se jim je od strahu zbiral na čelih. Toda šum se ni več ponovil. »Ali je morda tu straža?« je vprašal Ivan. »Saj ni nobene svetilke.« »Najbrž se je udrlo malo zemlje!« jih je pomiril Sform. »Take reči se pogosto dogajajo v tem delu rudnika. Kar naprej!« Ko so šli spet kakih sto korakov v globoki temi, je inženjer znova obstal. »Krenili bomo na levo in globoko skloniti se moramo. Kmalu bomo morali lezti po vseh štirih.« »Kam nas vedete?« »V rov, ki ni več v obratu.« »Vzemimo še nekaj cepinov s seboj,« je vzkliknil eden izmed njih. »Tu jih leži več na levi in desni strani. Morda jih bomo potrebovali, da si bomo omogočili prehod.« DOMOVINA št. 31 STRAN 9 1 Visok© v zraku človek čisto oslabi Pri poskusih, da bi se povzpeli čim više v zrak, so se že večkrat zgodile letalcem usodne nesreče. V Nemčiji so kmalu spoznali to nevarnost in zato deluje tam zdravniška veda roko v roki z letalstvom. Nemški letalci zdaj vedo, kako učinkuje na človeško telo višina in kako naj se letalec obvaruje nevarnosti. Na vsakih 1000 metrov pade toplina približno za šest stopinj. Razen tega čuti letalec pomanjkanje kisika in posledice čedalje nižjega zračnega pritiska. Nižji zračni pritisk ohromi delovanje vseh udov. Posledice nenadnih izprememb v zračnem pritisku se pokažejo v obliki bolečin v ušesih in glavi. Najhujše je pa pomanjkanje kisika v zraku. Človeško telo porabi v miru okrog 200 kubičnih centimetrov kisika v minuti. Pri telesnem na- poru pa potrebuje desetkrat toliko in še več. Kri lahko vsrka na zalogo samo okrog 1000 kubičnih centimetrov kisika, tako da more zalagati z njim človeško telo le nekaj časa. Višina nad 4500 metrov, kar je nekakšna meja, na kateri nastanejo težave, je meja nevarnega pasu, kjer mišice odpovedo, tako da najmanjši trud povsem izčrpa letaka, ki bi ne mogel voditi letala, če bi ne imel v zalogi kisika. Najbolj je prizadeto osredno živčevje in prav to obvladuje delovanje mišic. Pa tudi drugo živčevje preneha delovati. Letalec je kakor omamljen, tako da ne more ne opazovati in ne misliti. Zato se letalci utrjujejo in prilagajo velikim višinam s tem, da hodijo po gorah. Blizu 90 letita ženska je na videz 20 letno dekle Iz Aten v Grčiji prihaja vest, s kakršnimi so nam doslej stregli le iz Amerike. V Atenah živi 871etna ženska, ki ima zunanjost 201etnega dekleta. Odkrili so jo takole: Pri neki sodni razpravi je sodnik poklical neko žensko za pričo. V dvorano je prišla mladenka. Ko jo je sodnik vprašal, koliko let šteje, je rekla, da 87. Sodnik jo je seveda posvaril, naj se nikar ne norčuje iz sodnikov, toda mladenka je vztrajala pri svoji trditvi. Predložila je svoje osebne listine, iz katerih je bilo razvidno, da ima prav. Pokazala je tudi črno na belem, da je že prababica. Nato je sodnik poklical dva sodna zdravnika, ki sta žensko preiskala. Zdravnika sta soglasno ugotovila, da mora biti ženska res tolika stara, čeprav ima videz 201etnega: dekleta ne samo po obrazu in laseh, temveč tudi po životu. Nenavadni primer je seveda zbudil veliko čudenje tako v javnosti kakor tudi v zdravniških vrstah. Žensko so preiskali' številni strokovnjaki, ki so vsi prišli do sk'epa, da je ta ženska nenavaden pojav. Kako je to mogoče, zdravniki še niso dognali. X Silno neurje v Čileju je terjalo več sto smrtnih žrtev. Severne pokrajine čilske republike je zadela silna prirodna nesreča, ki je terjala več sto človeških žrtev. Silno deževje je v zvezi s strahotnim viharjem in nenavadno visoko morsko plimo opustošilo obalne kraje severno in južno od Antofa-gaste. Nesreča je v dolgi vrsti naselij po- rušila bivališča tako, da -je na tisoče ljudi brez strehe. Oblastva so v prizadetih pokrajinah uredila zasilne bolnišnice v javnih poslopjih. Posebno hudo je bilo prizadeto mesto Barillas, kjer so morali za silo nastaniti prebivalstvo, ki je ostalo brez strehe. X Francosko vojaštvo v Angliji. Francoski general de Gaulle, ki v Angliji organizira 16. poglavje. ZAPUŠČENI JAŠEK. Kakor je bil inženjer rekel, je bil drugi hodnik, ki je spadal k že pred davnimi leti opuščenemu jašku, tako nizek, da begunci niso mogli hoditi pokoncu po njem. Svoje-časno je moral biti zadosti visok, da so lahko v njem delali ljudje in da so se lahko prevažali po njem vozički. Pozneje pa so ga vdori prsti in kamenja na mnogih mestih skoro zasuli. Zdaj korakajoči, zdaj plazeči se so hiteli jetniki naprej. Nihče jih ni mogel slišati, zakaj v vsakovrstnem šumu so se utapljali njihovi koraki in njihove besede. Podzemski izvirki so šumeli in nevidni slapovi so padali za skalnatimi stenami v zemljo. S stropa je kapljalo na begunce. Zdajci so začutili prepih, ki je prihajal iz ozadja tesnega hodnika. »Na cilju smo!« je rekel inženjer in si oddahnil. »Čisto pred nami je jašek!« Zdaj so šli hitro iz globine navzgor. Približali so se vrhu zemlje. Tu pa je bil jašek skoro čisto zasut. Skale in kruševine, ki so se vdrle vanj, so bežečim onemogočale prehod. Morali so prijeti za cepine. Kmalu so bili v okrogli jami, ki jo je razsvetljevala od zgoraj prihajajoča svetloba. »Poglejte navzgor!« je vzkliknil Storm z vzklikom olajšanja. V oddaljenosti kakih petindvajsetih metrov so zagledali okroglo odprtino, nad katero se je kazal košček neba z zvezdami. »Svoboda!« so vsi tiho zavriskali in začeli globoko vdihavati čisti, skozi odprtino prihajajoči zrak. taimkaj bivajoče francoske izseljence in francoske vojake, je posetil francoske vojake, bivajoče v taboriščih blizu Londona. Med njimi so, kakor poroča Reuter, tudi številni vojaki, ki so se rešili s potopljenega parnika »Meknesa« ter se priključili francoski vojaški legiji v Angliji. De Gaulle je imel na francoske vojake kratek nagovor, v katerem je naglasil trdno voljo slehernega Francoza, nadaljevati borbo za vzpostavitev svobodne Francije. Naposled je de Gaulle pozval francoske vojake, naj bodo pripravljeni. X Angleške letalske izgube. Po angleških podatkih, ki jih objavlja Reuter, je nemško letalstvo izgubilo od 18. junija do 17. julija 92 bombnikov in 41 letal, kar da skupaj 133 izgubljenih letal. Angleško letalstvo je v tem času izgubilo 69 bombnikov in 22 lovcev, torej skupaj 91 letal. Med angleškimi izgubami je všteto 13 bombnikov, ki so bili sestreljeni nad zasedenim francoskim ozemljem že po sklenjenem premirju, nadalje 9 letal, sestreljenih nad Skandinavijo, troje letal, ki so bila uničena ob priliki zadnjega napada na nemško vojno ladjo »Scharnhorst«. Všteta pa ni desetorica letal, ki so bila izgubljena na raznih izvidniških poletih, in nekaj lovskih letal, ki se niso vrnila z ofenzivnih poletov onkraj Rokavskega preliva. Tako angleško poročilo, a Nemci pravijo, da so uničili več angleških letal, kakor jih navajajo Angleži. X Francoska mesta so razdejana do Pariza. Kakor navajajo razna poročila, so francoska mesta, ki stoje severno od Somme hudo trpela zaradi vojne in tudi kraji na severovzhodu Pariza kažejo zelo vidne sledove vojne. Veliko škodo so povzročila letala z bombardiranjem. Mnogi kraji, ki so bili v svetovni vojni porušeni in potem nanovo pozidam, so danes spet v razvalinah. Edinole katedrale so ostale cele. Utrjeno mesto Longwy tik luksemburške meje je do polovice v ruševinah. Sedan je sama razvalina, Arras, ki je že v svetovni vojni dobil prilastek »muče-niškega mesta«, je to pot postal žrtev požarov. Charleville, kjer je med svetovno vojno imel giavni stan nemški prestolonaslednik, je porušen. Enako Vouziers, Rethel, glavno mesto v Ardenih, je porušeno do tal. Reimsu je bila to pot usoda milostna. Hitler se je baje osebno zavzel za to, da se ohrani. Nepoškodovane so tudi njegove kleti z zalogami šampanjca. Verdun se ni izkazal kakor v svetovni vojni, a njegove rane so danes podobne onim iz leta 1917. Spomenik padlih pri Dou- »Zdaj bomo morali še splezati gor!« je rekel voditelj. »Če je moje preračunavanje pravilno, je ustje jaška onstran vasi.« »Toda v vasi bivajo uradniki in popi!« je menil prestrašeno polkovnik. »Tam so gotovo straže.« »Ne verjamem. Pripovedovali so mi, da je ta jašek zasut zavoljo tega, da ne bi kdo poskusil skozenj pobegniti. No, zasut je bil hodnik, ki pa smo ga bili prekopali.« »Kako pa ste ta jašek odkrili?« »Po naključju. Nekoč sem za kupom kamenja naletel na skrito odprtino in od tedaj sem večkrat porabil odmor za skrivno raziskavanja. Tako sem po dolgem napornem prizadevanju dospel do tega mesta. To je trajalo mnogo, mnogo dni. Moral sem se pogosto vrniti, da sem si prehod dobro zapomnil, dokler naposled nisem tu odkril svetlobe. To je bil vzrok, da nismo mogli prej pobegniti.« »Toda ne vidim nikakih stopnic, po katerih bi mogli splezati na vrh,« je menil Ivan. »Moramo si pomagati brez njih!« je odvrnil Storm. »Če stopimo drug drugemu na rame, bomo skupno merili vsaj trinajst metrov.« »Razumem. Človeško lestvico moramo torej napraviti.« »A vi, gospod polkovnik, boste temelj te lestve. Vaša orjaška moč bo lahko nas nosila«. »Kako pa bodo prišli zadni ven?« »Z vrvjo, ki jo imam s seboj.« »Torej na delo!« je vzkliknil Vasiljev. Inženjer je privlekel izpod obleke močno vrv, ki jo je bil ovil okoli svojega telesa. Vrv je zdaj izročil zločincu. »Ti si najlažji, zato najgibčnejši,« je rekel Storm. »Zaradi tega boš po naši lestvi prvi splezal na vrh zemlje. Ko boš gori, pri-veži vrv h kakemu drevesu ali skali!« »To bom storil. Lahko se zanesete name!« je rekel kaznjenec. »Še nekaj! Kakor hitro bomo vsi gori, se moramo brez oklevanja razbežati v različne smeri. Moramo pustiti več sledov v snegu, da otežimo zasledovanje. Sestanemo se potem na obali Bajkalskega jezera, na koncu ceste, držeče v Haja Mursinsk. V gozdnatem, redko naseljenem gorovju se lahko skrijemo in pozneje poskusimo doseči kitajsko j mejo. Zdaj pa hitro! Čez tri ure bo vzšlo i sonce.« Morah so hiteti, da jih ne bi presenetile straže v okolici rudnika. Sergej je napel mišice in se naslonil na steno. Inženjer, ki je bil najtežji izmed vseh, se je zavihtel na njegove rame. Njemu so sledili Ivan in ostali trije politični jetniki. Naposled je splezal zločinec z opičjo gibčnostjo navzgor. »Ali si na vrhu?« »Ne, držite čvrsto!« Jašek je bil višji kakor so domnevali. Manjkalo je še več kakor meter do roba. Kaznjenec pa je pokazal tako odločnost, da se je ko -tiger pognal v višino in se oprijel roba jaška. »Zunaj sem!« je vzkliknil veselo. »Ali še lahko vzdrži te nekaj minut?« je vprašal inženjer polkovnika. »Če je treba, še pol ure!« je rekel Sergej* (Dalje) t STRAN 10 msaammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmnrM ttumontu je ostal. Soissons deloma stoji. V Compiegneu je porušen grad, ki ga je bil Napoleon dal zgraditi po vzorcu dunajskega Schonbruna. V Chantillyju, kjer je imel maršal Joffre v svetovni vojni svoj sedež, je razdejano letališče. Od Meauxa do Pariza so opustošenja manj opazna. Po padcu Pariza ni bilo večjih bitk in kraji niso bili toliko izpostavljeni, zato so ostali po večini nepoškodovani. X Nemški maršal Goring imenovan za državnega maršala. Ta naslov se je v nemški idržavi pojavil prvič. Državne generalfeld-maršale pa so Nemci imeli v starih časih. Ta naslov so imeli vrhovni vojaški poveljniku Princ Evgen je bil že takšen državni general-feldmaršal in po njem še nekateri avstrijski generali. V srednjem veku je Nemčija sicer poznala naslov državnega višjega maršala, toda ta naslov ni bil vojaškega, temveč dvornega značaja. X Varnostni ukrepi na angleški obali za- Iadi nemških letal. Ob vzhodni angleški oba-i so bili zaradi nemških letalskih napadov Izdani novi varnostni ukrepi. V pasu, širokem osem kilometrov, bo odslej ustavljen Ves promet od 19. ure pa do solnčnega vzho-tia. X Silna vročina v Zedinjenih državah traja že nekaj časa. V sedmih dneh je od polnčarice in od srčne kapi zaradi vročine jumrlo 2530 ljudi. X Črna jabolka so vzgojili. Nekemu sad-arju v Kanadi se je posrečilo, da je s kri-anjem vzgojil jablano, katere jabolka so zunaj povsem črna, meso pa je prepreženo s tenkimi rdečimi žilicami. Jabolka so silno okusna in jih Kanadčani zelo radi kupujejo. X Zamorci v Ameriki se množijo. Trinajst ' milijonov ameriških zamorcev živi mnogo slabše kakor ostalih 117 milijonov belokož-cev v Zedinjenih državah. Med zamorci so foolj razširjene razne bolezni in so sploh v ,vsakem pogledu na slabšem od belokožcev. V New Yorku živi 440.000 zamorcev, med katerimi vlada velika nezaposljenost. Jetika pobere vsako leto izmed 10.000 zamorcev do 250. Navzlic veliki umrljivosti se pa zamorci množe hitreje kakor belokožci, tako da računajo z 18 milijoni zamorcev v letu 1980. Če se bodo izboljšale zdravstvene razmere med zamorci, bo doseženo to število še prej. X Preseljevanje Nemcev iz Besarabije in Bukovine. Kakor javljajo nemški listi, je prispela v Moskvo z letalom posebna nem-iška komisija, ki bo razpravljala o izselitvi Nemcev iz Besarabije in Bukovine, ki ju je fcasedla Rusija. Po berlinskih vesteh bo izseljeno iz Besarabije v Nemčijo 80.000, iz Bu-Itovine pa 35.000 Nemcev. Večina teh izseljencev bo nastanjena na novih domovih, ki 6o bili evakuirani od Poljakov v Poznanju. X Oton Strasser ujet v Parizu. United press poroča, da so Nemci pri zasedbi Pari-fca ujeli Otona Strasserja, enega izmed največjih nasprotnikov narodnega socialima, voditelja Črne fronte, ki ga nemška policija Bolži, da je z angleškim denarjem pripravil fctentat na Hitlerja v Miinchenu. Oton Stras-jBer spada med ustanovitelje nemške narod-ihe socialistične stranke, a se je leta 1930. spri s Hitlerjem in potem vodil opozicijo proti njemu. Za bivšega predsednika senata v Gdansku, Rauschninga, ki je lani izdal V Parizu znano knjigo »Pogovori s Hitlerjem«, poroča isti vir, da se mu je pred zasedbo Pariza posrečilo pobegniti v London. X Najrazličnejši glasovi. V Nemčiji živi Jasebnik, ki zbira na gramofonske plošče vse gnogoče glasove in zvoke na svetu. Je to vra-Ipslavski inženjer Kari Stallechner, ki si je Iam zgradil poseben avto, s katerim se vozi 0 svetu in zbira različne glasove. Njegova birka šteje že nad 6000 gramofonskih plošč 1 iz seznama je videti, kako obsežno in te-Jeljito je bilo delo inženjerja na tem pod-pčju. Z njegovih plošč slišimo otožne za-)orske popevke in arabsko glasbo, poslušajo škripanje in pokanje ledu, ko si utira sko-enj pot ledolomilec, čujemo prasketanje plo-e in udarjanje strele ob nevihti, jok otrok aznih starosti, temno bučanje morja, tika-Ikanje ur v urarski delavnici, jezno rjovenje Lvjih zveri v naravi in druge glasove. Stal- lechner je nekoč po naročilu vratislavskega vseučilišča snemal na plošče bitja srca. Sploh je napravil že mnogo podobnih posnetkov po naročilu raznih znanstvenih zavodov. Kako visoko cenijo njegovo delo tudi na najvišjih mestih Nemčije, izpričuje to, da mu je bilo za časa nemško-poljske vojne kot zasebniku dovoljeno, da se je s svojo aparaturo udeleževal bojev in snemal na plošče najrazličnejše glasove in zvoke na bojiščih. Ni orožja sodobne vojne, da ne bi bil njegov zvok posnet v Stallechner j evi zbirki. Mnoga velika gledališča v Nemčiji se stalno obračajo nanj, da jim s svojimi ploščami pripomore do zaželenih slušnih učinkov. Samo gledališča v Bre-slavi uporabljajo nad 400 njegovih plošč. X Izraz za Nemčijo v raznih tujih jezikih. Od septembra lani se pojavljajo izrazi Nemčija in Nemci dan za dnem na naslovnih straneh listov vsega sveta. Zanimivo je, kako se glasita izraza Nemčija in Nemci v raznih jezikih. Japonci nazivajo Nemčijo Doi-tsu-koku. Prva dva zloga kažeta na deblo besede deutsch, koku pa pomeni v japonščini dežela. Kitajščina ima za nemščino izraz Dehkuo. Kuo pomeni v kitajščini dežela. Največkrat je pa nemščina izražena z izrazom, ki so ga poznali že' stari Rimljani, če so govorili o deželi onstran Alp. Italijanščina je prevzela latinsko besedo Germania neizpremenjeno, pač pa rabi za Nemce izraz tedeschi. Tudi v grščino in rumunščino je bil sprejet naziv Germania. Angleščina ima za Nemčijo izraz Germany, Holandščina Duitschland, švedščina, danščina in norve-ščina pa Tyskland. V drugih jezikih se izvaja naziv Nemčija iz starogermanskega plemena Alemanov, ki je svoj čas od Mainza in Dunaja udri preko srednega Rena v zdaj-šno Alzaško. Tako pravijo Francozi Nemčiji Allemagne, Španci Allemania, Portugalci Alemanha, Turki pa Alemanya. Jugosloveni rabijo izraz Nemčija, odnosna Nemačka (Nemška), Madžari Nemetorszag (orsag je dežela, Nemet pa kaže na deblo nemški). Rusi in Bolgari imajo za Nemčijo izraz Germania. V finščini se imenuje Nemčija Saksa, v estonščini je pa nastal iz tega izraz Saksa-maa ali doslovno Saška dežela. Nemčijo torej imenujejo po nemških Saksih. Naj na koncu pripomnimo, da se je včasih v nekaterih slovenskih krajih imenovala Nemčija Prajzovsko (po Prusih). X Kako dolgi so bliski. Strele dosežejo povprečno dolžino enega do dveh kilometrov. Bliski, ki se sprožijo med oblaki, so dolgi dva do tri kilometre, vendar so tu in tam opazovali že dosti daljše bliske. Lansko leto je opazovalnica v Potsdamu zabeležila blisk, ki je bil dolg najmanj sedem do osem kilometrov. X Dragocen ovratni okrasek na Salomon-skih otokih. Najdragocenejši ljubezenski dar, ki ga moški lahko da kakšni ženski na Sa-lomonskih otokih v Južnem Tihem morju, je ovratni okras, ki ga je sam izdelal. Ta okras je nekaj posebnega. Sestoji namreč iz osmih vrst nog posebna vrste hroščev, a vendar ne tehta več kakor en gram. Tisoče hroščev je treba ujeti, da se izdela en sam takšen okrasek. Po barvi je ta okras zelen, a iz tega zelenja žarijo proti luči svetli, rdeči in zlati odsevi. Hrošč, ki daje svoje noge za takšno dragocenost, ne daje prav za prav celih nog, temveč samo določen člen vsake noge, ki ni daljši od treh milimetrov. Te majhne delčke nanizajo na zelo tanko vlakno neke rastline. Otočan s Salomonških otokov mora biti pošteno zaljubljen, da se spravi na tako delo. X Glava mu neprestano rase. V Sarajevu biva bivši ruski brigadni general Vladimir Markov, kateremu glava zadnjih deset let neprestano rase. Pred desetimi leti je imel glavo z obsegom 53 cm, zdaj ima ta že 80 cm. General je bil pri neki eksploziji ranjen v glavo. Kmalu je opazil, da v glavi nekaj ni v redu, ker mu je začela nenavadno rasti, tako da je danes še enkrat večja od povprečne človeške glave. Mož ne more več na ulico, ker izgublja ravnotežje v hoji. Kadar sedi, mora biti vedno naslonjen. Ko so ljudje razdrobili, da je prodal svojo glavo po smrti za 50.000 din v znanstvene svrhe, je to novinarjem odločno zanikal. X Mnoge živali so zelo natančne, kar se tiče čistoče. Nekatere živali kažejo čud 3vit smisel za čistočo. To kažejo zlasti pri nrani, ki se jim zdi nečista ali pa zdravju škodljiva. Tako pripoveduje raziskovalec Pucheran, da se Hotentoti ne dotaknejo hrane, ki je neke vrste opica noče jesti. Dobro i amreč vedo, da je gotovo škodljiva, če je še opica ne mara. Ta raziskovalec pravi med drugim: Kadar so domačini hoteli zastrupiti takšne opice, ker so jim delale škodo, se jim je to le redkokdaj posrečilo. Tudi arabski hrt je zelo natančen. Ne je ali pije iz posode, če ni čista. Tako je natančen, da mleka, ki bi vanj kdo samo roko pomočil, noče piti. Nekateri konji so tako občutljivi, da se hrane, ki jo je druga žival samo povohala, ne marajo. Paragvajski jelen ne pokusi kruha, če ga je kdo že prej ugriznil. Znano je, da osel, tako zaničevana žival, zelo pazi na čistočo. Umazane vode ne pije. Voda je lahko slana ali grenka, toda čista mora biti. Celo kadar je hudo žejen, ne pije vode, ki so jo druge živali skalile. X Najdenka je postala milijonarka. Pred dvanajstimi leti je potrkal neki mož brez otrok na vrata napolijskiega samostana in prosil, da bi mu izročili kakšnega najdenč-ka, in samostanska najdenišnica je izročila prosilcu lepo, črnooko deklico, ki jo je ves srečen odnesel domov. Tini, kakor se je imenovala deklica, se je godilo pod varstvom rednika in njegove žene prav dobro. Mislila je vedno, da so njeni redniki njeni pravi starši, dokler se ni zgodilo nekaj, kar je danes štirinajstletno dekle in oba rednika velia lo že mnogo solz. V Napoliju je namreč neki bogat meščan, ki je pred kratkim umrl, dekletu, ki živi ta čas s svojima rednikoma v Trstu, v svoji oporoki zapustil milijonsko vsoto in poskrbel, da jo bodo vzgajali v prvorazredni napolijski šoli. Ta bogatin je bil kakor kaže, njen pravi oče, ki se je ob svoji smrtni uri spomnil, da ima dolžnosti do svojega otroka. Šele tako je Tina tudi zvedela, da njena rednika nista bila njena prava roditelja. X Najmanjša riba. Najmanjša riba, ki jo poznamo, je neke vrste morska mrena. Ta ribica je znana s filipinskega otoka Luzona, kjer živi v gorskem jezeru. Dolga je komaj dober centimeter, ko dorase. Samice so dolge 12 do 14 milimetrov, samci so pa še manjši. Tropi teh ribic delajo- vtisk, kakor da so šele nedavno izležene ribice, kakršne vidimo ob bregovih naših rek. Teh ribic je v jezeru na milijone. Ribiči jih pridno love, ker so zelo okusne. Kolikor jih ne gre v promet svežih, jih posuše in razpošiljajo po Filipinskih otokih. Nedavno so našli podobno ribico v morju. Ta je baje še manjša od ribice, živeče na filipinskem otoku Luzonu. Proti tej najmanjši ribici na svetu je pravi orjak največja znana riba, morski pes, ki doseže dolžino 16 m. DRUG DRUGEGA STA OKRADLA Boltežar in Gašper sta se sovražila, ker je Boltežar Gašperju ukradel uro, ta pa Bolte-žarju kozo. To dejanje sta drug drugemu neprestano očitala. Nekoč sta se srečala in Gašper je podražil Boltežarja: »Hej, koliko je ura?« »Ne vem,« mu je odvrnil hitro Boltežar. »Menim pa, da bo skoro čas, da ženeš kozo na pašo!« SODNI EKSEKUTOR Jaka: »Danes je bil pri nas sodni ekseku-tor in se je obnašal kakor otrok.« Miha: »Kako to?« Jaka: »Kar je videl, je hotel imeti.« RAZUMLJIVO JE Trgovec: »Čudno je, gospod ravnatelj, da ste tako dobro poučeni o cenah perutn.ne na kmetih.« Ravnatelj: »To ni nič čudnega, saj se vozim z avtomobilom.« Postani in ostani član Vodnikove dražbe? DOMOVINA št. 31. STRAN 11 Ljubljana od 4. do 11. avgusta Nedelja, 4. avgusta: 8: Jutrni pozdrav. — 8.15: Dvospevi (Marija Tuttova in Drago Burger, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Čajkovski: Uvertura 1812 (plošče). — 9.30: Prenos cerkvenih slovesnosti iz stolne cerkve sv. Nikolaja (10 letnica škofovanja dr. G. Rožma-na). — 11: Obisk pri Francu Schubertu (plošče). — 11.45: Akademski pevski kvintet — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13/02: Jožek in Ježek, vmes radijski orkester. — 16.30: Ubranost duha in telesa v mladini ZFO (dr. Franc Blatnik). — 17: Gospodarska in tržna poročila. — 17.30: Koncert radijskega orkestra, vmes bo pel Drago Žagar (pri klavirju prof. Lipovšek). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Prvo srbsko vojno posojilo in davek za oboroževanje leta 1804. (prof. Ristič). — 19.40: Objave. — 20: Za kratek čas (plošče). — 20.30: Sramel »Štirje fantje«, vmes bo pel Mirko Premelč. — 21.30: Balalajke igrajo (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Ponedeljek, 5. avgusta: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Pisan drobiž (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Sužnja Hanibala Li-ciča in glasbeno-dramska igra v Pagu (Anton Dobronič). — 19.40: Objave. — 20: Izseljenski kotičefk (Milko Pirih). — 20.10: Ljudsko zdravje v Sloveniji in j etika (dr.. Ivo Pire). — 20.30: Komorni trio: Francka Or-nikova, prof. Čenda Šedlhauer in prof. Marjan Lipovšek. — 21.15: Za oddih (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Torek, 6. avgusta: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Plesni zvoki (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 19: Napovedi,' poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Naše planine v bajki, v pripovedkah in pesmih — recitacije in petje (inž. Šalih Omanovič). — 19.40: Objave. — 20: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). — 20.10: Voditelj in masa (prof. Emil Hro-vat). — 20.30: Radijski orkester, vmes bo pel narodne pesmi Tone Petrovčič. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Šramli in citre (plošče). Sreda, 7. avgusta: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Orkestralni reproduciran koncert (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Same okrogle, same vesele (plošče). — 14: Poročila. — 18.30 Mladinska ura: Slovenski literarni zemljevid VIII. (prof Vodnik). — 18.45: Pesmice iz operete »Pri naši kočici« (plošče). 19: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura: Civilna mobilizacija vasi (St. Stamen-kovič). — 19.40: Objave. — 20.10: Tunis (Viktor Pirnat). — 20.30: Samospevi (Ksenija Ku-šejeva, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek). 21.15: Citraški trio »Vesna«. — 22: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert za klarinet solo (Franc Urbane, pri klavirju Marjan Lipovšek). Četrtek, 8. avgusta: 7: Jutmi pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Godalni kvintet Squire (plošče). — 12.30: Poročila, objave. 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 19: Napovedi. — poročila. 19.20: Nacionalna ura: Ideje Stje-pana Radiča o sedanjosti (Krešimir Dovčič). — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 20.30: Kmečki trio. — Z1.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Operetna glasba (radijski orkester). Petek, 9. avgusta: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Iz slovenskih krajev (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.10: Turistični pregled. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Predavanje ministrstva za telesno vzgojo naroda: — 19.40: Objave. — 22: Za planince. — 20.10: Ženska ura: Preskrba s hrano (Helena Kehlarjeva). — 20.30: Radijski orkester, vmes bo pela Samospeve Fra-nja Senegačnikova (pri klavirju prof. Marjan Lipovšek). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kitaro bo igral Stanko Piek. Sobota, 10. avgusta: 7. Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov 'plošče). — 12: Plošča za ploščo. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošča za ploščo. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: .MileN a Boltar-Ukmarjeva). — 17 o«>: Otroški svet (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. -— 18: Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.2(1: Nacionalna ura: Predavanje štaba pokrajinske zračne obrambe. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Za smeh in krajši čas! Pisana vrsta prizorov, ki jih bodo izvajali člani radijske igralske družine. Vmes nekaj plošč. — 22- Napovedi, poročila. 22.15i Radijski orkester. • Rusija Je največja pridelovalka sladkorja na svetu V Moskvi je bila te dni odprta velika razstava. En razstavni paviljon je zavzemala sladkorna pesa. Leta 1913. je imela Rusija s sladkorno peso zasejano samo 648.000 hektarov zemljišča, v začetku lanskega leta pa že 1,200.000 hektarov. Sladkorja pa je pridelala Sovjetska Rusija lani 26,000.000 metrskih stotov in stopila tako na prvo mesto med vsemi državami sveta s svojim sladkornim pridelkom. Paviljon, v katerem je razstavljena sladkorna pesa, nudi pregledno sliko o umnem obdelovanju pesnega polja. Rusko gospodarstvo sladkorne pese ima na razpolago 63.000 traktorjev m sejalnib strojev in 45.000 strojev za pospravljanje sladkorne pese. Lani so porabili za pognojitev pesnega polja 800.000 ton umetnega gnojila. Letina je vsako leto večja. Na Ukrajini pridelajo na en hektar 500 metrskih stotov sladkorne pese. V Moskvi razstavlja 100 kolektivnih (skupnih) gospodarstev, ki so dosegla pridelek 1.200 metrskih stotov na en hektar. V kirgižki republiki, kjer je pridobivanje sladkorne pese šele v razvoju, se pridela približno 300 metrskih stotov na hektar. Rusi so vzgojili novo vrsto sladkorne pese, ki ima 18.6 odstotka sladkorja, to je 3.4 odstotka več kakor običajne vrste. Iz sladkorne pese, pridelane na enem hektaru, pridelajo približno 45.2 metrska stota. akšne za Rusk acarica Katarina 1. ni nos.la nobena obieke dalje kakor pol dneva in nohtne obleke ni oblekla več kakor enkrat. Jm.č čudnega, da so po njeni smrti a&šli v več slo velikanskih omarah nad 30.0(>0 čisto CuvJi oblek, izmed katerih so bile nekatere vredne celo premoženje. Sorodnica cara Petra HI. knegtoja Elisabe-ta je prav tako imela velikansko število oblek. Po njeni smrti so nai.ii nad 15 000 oblek izmed katerih pa večine spioh ni nikdar oblekla, temveč so ji samo ležale v omarah. V dveh velikanskih skrinjah so našli nad 10 tisoč parov nogavic, po omarah pa še • 4000 parov čevljev in copat 17 sob je imela velika kneginja natrpanih z omarami, skrinjami m zaboji, polnimi samih oblačil. Neki madžarski plemič iz preteklega stoletja je porabil vsako leto več sto tisoč zlatih kron, da se je oblačil čim razkošneje. Gumbi na njegovih oblekah so bili iz dragocenih kamnov. Namesto gumbov za manšete je imel majhne ure. V svojem gradu je zmerom nosil steklene čevlje, tako da je vsakdo mogel videti, da nosi pod njimi zlate ali srebrne čevlje. Posebne vrste čudak je bil tudi varšavski bankir Gratz, ki je imel nekaj svojih oblek napravljenih iz vseh mogočih ostankov zgodovinskih oblek. Imel je obleko, ki je bila napravljena iz Napoleonovega plašča, srajco iz ruske zastave, ki so jo nosili ruski vojaki v bitki leta 1812, ovratno ruto lorda Palmer-stona, posteljno odejo znanega nemškega vojskovodje Moltkeja in še razne druge oblačilne kose znamenitih osebnosti. Seveda je za vse to porabil velikanske vsote denarja. Ko so po smrti slovite pevke Henriete Sonntagove prodajali na dražbi njene obleke, so našteli 2200 pariških damskih čevljev, 4000 ovratnih rut, nad 200 svilenih plaščev in nad 24.000 kosov raznega spodnega perila. Ko je avgusta leta 1926 umrl slavni ameri-šli filmski igralec Rodolfo Valentino, so prodajali na dražbi, ki so se je seveda udeležile ženske v velikanskem številu, njegova oblačila. Prodano je bilo nad 4000 kravat, nad i® imeli ; aemici ljudje .' rjo sra.-c. okoli ;00 oblek in na tucate plaščev. Večino kravat so igralcu poklonile njegove oboževalke in so bile nekatere kravate vtrrtre nrd 10.000 dinarjev. V zapuščini slavnega skladatelja Chopina so aaa.n naa lokavic. Bile so to najdražje in najfinejše rokavice tedanjega časa. Prav. gotovo bi predstavljale velikansko vrednost, ako ne bi imele vse od kraja popokanih šivov. Znano je, da je bil Chopin v nekih ozi-rih velik čudak in krožijo o njem številne zgodbe. Chopin je med drugim zelo skrbno pazil na -ojo zunanjost. Najboljše blago, naj finejše perilo in najdražji čevlji so mu bili komaj dovolj dobri. Vsake rokavice pa si je nataknil samo enkrat. Odkod torej toliko ro-r kavic s popokanimi šivi? Malokdo od Chopi-novih sodobnikov je vedel, da uporablja veliki umetnik rokavice za to, da nad njimi stresa svojo jezo in razburjenje. Kadar je bil Chopin slabe volje ali razburjen, zlasti pred kakšnim nastopom, je vzel v roke par rokavic in jih pričel počasi natikati na roke. Znano je, da so usnjate rokavice silno ozke, tako da se tesno oprimejo roke. Preden jih je dobro zvlekel na roke, je poteklo četrt ure. Ko so bile rokavice na rokah, je začel Chopin počasi širiti in napenjati prste na roki. Kakor vsi igralci na klavir, je imel tudi Chopin izredno močno in gibčno roko, čeprav je bila nežna in majhna kakor ženska roka. Chopin je toliko časa raztezal in napenjal prste, da je počil prvi šiv. To je nadaljeval tako dolgo, da so popokali prav vsi šivi na rokavicah. Trajalo je to navadno celo uro, potem pa je bil Chopin spet miren, ljubezniv in očarljiv gospod, kakršnega je pariško občinstvo ljubilo in oboževalo ... OTROŠKA Jožek (staremu očetu): »Povej mi, kdaj si postal stari očka.« Stari oče: »Ko si prišel ti na svet, Jožek.« Jožek: »Ce bi torej jaz ne Jbil prišel na svet, bi ti ne postal stari očka?« ^ Stari oče: »Ne, Jožek!« Jožek: »Kaj mi daš za to?« ,' ___ ZA SMEH IN KRATEK ČAS MODRIJAN IN NOREC Eden izmed učencev slavnega zdravnika za duševne bolezni Esquirola je vprašal nekoč mojstra, kje se konča razum in kje se začenja blaznost. Na mesto odgovora je Es-quirol povabil svojega učenca z dvema gospodoma na obed. En gospod je bil miren in se je lepo vedel, drugi pa je bil klepetavec. Po obedu, ko sta gosta šla, je rekel Esquirol svojemu učencu: »Pravkar ste obedovali z modrijanom in norcem. Kateri je bil norec in kateri modrijan?« »Odgovor na to vprašanje ni težak,« je odgovoril učenec. »Po mojem mnenju je bil mirni gost modrijan, klepetavega bi pa morali vtakniti v blaznico.« »Motite se,« je menil Esquirol. »Vaš modrijan misli, da je sam Bog in se vede tako, kaikor se po njegovem mnenju spodobi za Boga. Prišel je iz umobodnice. Oni drugi, ki ga smatrate za norca, je Honore de Balzac, naš slavni pisatelj.« NI GA ZMERJAL' Miha: »Kaj te je Gašper res zmerjal z Osloan?« Jože: »Ne, dejal je le, da smatra osla za jelo pametno žival, če pogleda mene...« MALI OGLASI Naslovi inserentov oglasov s šitrami ostaneio strogo tajni KOZOLEC, DOBRO OHRANJEN, s šestimi okni (štanti) ugodno naprodaj „ Vprašajte na občinski urad v Sevnici ,VSAK ČLOVEK IMA SVOJO USODO IN SVOJO BODOČNOST v svojih rokah in svojih dejanjih. Zato ne obupujte in se ne žalostite, ampak zahtevajte nemudno strokovno izdelano analizo svojega značaja in spoznali boste vse svoje pogreške, zaradi katerih ne dosežete smotra, po katerem hrepenite, in svoje vrline, po katerih lahko pridete do sreče in uspeha. Pošljite še danes svoje rojstne podatke, natančen naslov in 20 din za dopisovanje na Astro-psiho-grafološki biro, Maribor, Kneza Koclja ulica 24. Čudili se boste uspehu. AKO POTREBUJETE POSOJILO, ' ne odlagajte, temveč se zglasite čim prej pri zastopništvu za hranilna posojila »Moj dom«, Maribor, Aleksandrova cesta 64, vrata 7. Za odgovor 3 din v znamkah. ŠIVALNI STROJ, KOLO ALI OTROŠKI VOZIČEK najbolje kupite, prodate ali zamenjate v trgovini J. Uršič, Celje, Narodni dom. novosTi SAMO DIN 49.50 SI 62.300 Anker-ura pravi Švicarski stroj. Dobra kvaliteta, lep Kromlran okrov • pismeno ga/ranetjo Din 49.50 Stov. 62.301 Ista • osvetljenimi kaaalol ln številčnico (Radiom) Din 59.50 Zahtevajte cenik, ta i, -am ga pošlje aJ •Um} ln poštnin« prosto Ljubljana 6 kastna protokollrana tovarna ur ▼ SvlcL ŽALEC (Smrtna kosa). Po kratkem trpljenju je te dni umrla ga. Adela Kvedrova, soproga trgovca g. Kvedra. Pokojna,je bila odločno narodna žena, vzorna soproga in svojima dvema hčerkama in dvema sinovoma skrbna mati. Bodi ji ohranjen lep spomin! Svojcem naše iskreno sožalje! ZAGORJE (Smrtna kosa). Te dni je v 69. letu starosti preminil g. Martin Fink, rudniški nameščenec iz Novega mesta. V Zagorju je nepretrgano služboval od 1. 1898. vse do svoje upokojitve 1. 1932. V službi je bil vedno vesten. Kot delovodja je bil med podrejenimi zelo priljubljen. V Zagorju se je 1. 1900. poročil in je imel z go. Pavlo v vo&r-nem zakonu pet hčerk in sina, ki je Batov poslovodja v Murski Soboti. Ugledni družini naše iskreno sožalje, rajnkemu pa blag sipo-min! ŽABNICA PRI ŠKOFJI LOKI. Gasilska četa v Zabnici je zaradi slabega vremena preložila tombolo, ki bi se bila morala izvršiti v nedeljo 28 .julija, na nedeljo 4. avgusta. Glavni dobitek je motorno kolo. Ostali dobitki so: dve moški kolesi, dve ženski kolesi, stenska ura, kuhinjska oprema, štiri vreče moke in še 200 drugih lepih dobitkov. Pridite, ne bo vam žal! MED ŽIDI Abraham pride mimo Izaikiove trgovine. Izak stoji med vrati in Abraham vpraša: »Kako je kaj s kupčijo?« Izak položi prst na usta: »Pst, pst!« Abraham se začudi: »Zakaj?« Izak: »Pst, bolj tiho, kupčija spi!« MEINEL HEROL ž ah rt v a ffi>-'BRtlPL a c s Al. c/vvk. ■ šr€ ž p l aže /v v / 104 NOV REDILNI PRAŠEK s^SIfthr •JI"! J »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z majhnimi stro- .rrofli Q," it, r Zadostuje že 1 zavitek za bi. .iu 6 din, po pošti 17 din, 3 zav. po pošti 29 din, 4 zav. po pošti 35 din. Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja drogerija KANC, Ljubljana, židovska ul. MOSTOVA ESENCA „MOSTIN" Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhnimi stroški pripravi Izborno, obstojno ln zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 40.—, 2 steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice po pošti din 85.—. Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo s gornjo sliko ln ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, Židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekniurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. P ostani in ostani £ian Ciril Metodove družbe.' V LJUBLJANI OBIŠČITE JAVNO KUHINJO DELAVSKE ZBORNICE MIKLOŠIČEVA CESTA 22 ki Vam nudi za mal denar dobro in tečno domačo hrano. Izbira po jedilnem listu Kosilo od 4.— do 11.— din, večerja od 4.— do 7.— din. Abonenti dnevno din 2.— Kuhinja je odprta od %12. do Vž3. popoldne in od 6. do 8. ure zvečer. ceneje. Za vse žene in dekleta! •SJfSS Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10.— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigt okusno vsaka žena in dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. — Nakažite din 10.— na računPošt. hranilnice št. 14.259, ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov, in pošljem vam knjižico poštnine prosto. Deziderij Mizerit, Zidani most 7 1 NAJLEPŠE ČTIV0! Ravijen: Klabund: Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15 Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin Ravijen: £,„3 VO/fld Thompson: Majerjeva: Rudarska balada ZALOŽBA ..CESTA LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5