6
Znanost razkriva
Polona Kelava,
Andragoški center Slovenije
KOMUNIKACIJA IN PISNE SPRETNOSTI (L del)
Dostop do sredstev komunikacije kot ločnica med izobraženimi in neizobraženimi
POVZETEK
V prispevku iščemo vzporednice med posameznikovo stopnjo izobrazbe ¡n njegovo zmotnostjo učinkovite uporabe sredstev komunikacije. Oboje povratno vpliva tudi na pisne spre! nosi i. Podrobneje se posvetimo uporabi interne ta, ki je dovolj razširjeno sredstvo komunikacije in izobraževalno sredstvo, da lahko govorimo o njegovi množični uporabi, hkrati pa je zaradi nekaterih omejitev (cenovne nedostopnosti, zahtevanih spre most i, znanj za njegovo uporabo) mnogim nedosegljiva. Izkaže se, da je dostop do ime meta močno odvisen od stopnje izobrazbe, kar obstoječe razlike med višje in nižje izobraženimi dodatno povečuje.
Ključne besede: izobraževanje odraslih, sredstva komunikacije, stopnja izobrazbe, dostop do Interneta, digitalni razkorak.

Razlike v dostopu do sredstev komunikacije lahko pomenijo pomembno točko razhajanja med odraslimi, ki prevzemajo odgovornost za svoje življenje in delovanje, in tistimi, ki pasivno dovolijo zastarevanje svojih /.nanj in spretnosti. Uporaba ali neuporaba sredstev komunikacije se zato najneposredneje navezuje na obnavljanje in oplemenitenje vsebin, ki jih je nekomu približalo njegovo začetno izobraževanje, in vsebin, ki preprosto obogatijo vsakdanje življenje, ter na s tem povezano vključevanje v izobraževanje (formalno in neformalno) v odrasli dobi. Izobraževalna "kondicija", ki jo na splošno lahko povežemo v, višjimi doseženimi ravnmi v pismenosti in višjimi stopnjami izobrazbe, po/.ilivno vpliva tudi na trans fer znanja iz izobraževanja na uporabno raven. In obratno: večji kot je trans fer, bolj sc povečujejo ostale spretnosti sprejemanja ¡11 absorbiranja znanj
tudi iz drugih virov. Z razširjenostjo uporabe sredstev komunikacije in posebej z osvetlitvijo značilnosti uporabnikov in neuporabiiikov izbranega sredstva komunikacije bomo skušali pokazati, kako lahko dostop do njih predstavlja enega od poglavilnejših dejavnikov povečevanja ali zmanjševanja možnosti za izobraževanje.
Predvidevamo, da uporabo sredstev komunikacije (in drugih virov) v precejšnji men pogojuje stopnja izobrazbe. Osnovno orientacijo nam lahko dajo že podatki o razširjenosti posameznih sredstev, ki nas povezujejo, zbližujejo ali preprosto krajšajo razdalje. Nekaterih med njimi v osnovi ne moremo opredeliti kot komunikacijske, jih pa lahko na druge načine povežemo z izobraževanjem.
Število uporabnikov knjižnic se je do leta 1997 povzpelo malo nad petino. Število izvodov dnevnih časopisov se je s 15.15 na 100
4	Znanost razkriva

prebivalcev leta L990 v petih letih povzpelo na 20,75, nato pa do leta 1997 zopet padlo na 17,28. Muzeje v povprečju letno obišče vsaka oseba enkrat (podatek za leto 1996). Od leta 1990 do 1998 se je število naslovov izdanih knjig na 100.000 prebivalcev povečalo za enkrat (na 188,14). Število telefonov na 100 prebivalcev je z dobre petine leta 1990 naraslo na skoraj 40 odstotkov v letu 1999, Tudi število osebnih avtomobilov raste, tako je leta 1998 vsakih 100 prebivalcev razpolagalo S 40 avtomobili. (Poročilo ..., 2001, str. 127) Podobno narašča preskrbljen ost gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami. Televizor ali radijski sprejemnik so imela leta 2000 skoraj Vsa gospodinjstva. Glasbene hi-fi naprave ima dobrih 40 odstotkov gospodinjstev, osebni računalnik pa tretjina gospodinjstev (podatka veljata za leto 2000 111 sta pred tem dosegala bistveno manjše vrednosti). Klavir ali pianino je imelo leta 2000 4,5 odstotkov gospodinjstev, harmoniko pa 7 odstotkov, Z osebnim avtomobilom je razpolagalo 78 odstotkov gospodinjstev, s telefonom pa 91,7 odstotkov. (Statistični letopis ., ., 2001, tabela 14-04-01)
Za vse dobrine lahko ugotovimo, da se njihova uporaba povečuje. Vendar pa je veliko pomembnejši od njihovega števila oziroma deleža preskrbljenosli posameznikov ali gospodinjstev z njimi podatek, kdo jih uporablja in ali jih uporablja v izobraževalne namene. To je teže ugotovljivo. Na nek način se temu približa D. Findeisen (1998), ki govori o "usposobljenosti za kulturo" in o tem, kako bo v prihodnosti odločala o družbenem obstoju posameznika. Ta "kulturna kompelenca" je po našem mnenju kljub temu, da jo je praktično nemogoče definirati in se njena vsebina neprestano spreminja (prav tam), najtesneje povezana z zmožnostjo izrabe virov znanja in informacij v okolju, o kateri smo govorili, ter predvsem z načinom njihove uporabe oziroma z namenom, ki jim ga vsak posameznik določi.
Učinkovita izraba virov ni možna, če posameznik tako virov znanja kot potreb po znanju ne zna prepoznati sam. Usposobljenost za samoizobraževiinje (prim. Zidan, 1997) je zato ključnega pomena, vendar mnoge raziskave potrjujejo, da je vsakršno samoiniciativno vključevanje v najrazličnejše oblike izobraževanja močno odvisno od stopnje izobrazbe vsakega posameznika. V praksi se je na primer pokazalo, daje preko običajnih sredstev obveščanja želj eno ciljno skupino težko doseči, če je zanjo značilna nižja izobrazba od povprečne (Findeisen, 1999). To še dodatno kaže, da izobrazba pogojuje uporabo virov, ki so na voljo, s tem pa: se niže izobraženim zapira marsikatera možnost za učenje in nadgradnjo njihovih znanj.
Zgornje ugotovitve lahko še toliko zanesljiveje, kot veljajo za vključevanje v organizirane oblike izobraževanja, prenesemo na področje vsakodnevnega samoizobraževanja s pomočjo sredstev (komunikacije), ki so na
V raziskavi Pismenost odraslih in udeležba v izobraževanju odraslih, ki jo je izvedel Andragoški center Slovenije leta 1998, seje prav tako pokazalo, da so "slabše izobraženi odrasli zaradi neustreznih temeljnih spretnosti tudi manj sposobni izrabljati možnosti, ki so v izobraževanju odraslih" (Radovan, Vilic Klenovšek, 2001. str. 93). Celo več, tudi preference vsebine izobraževanja se glede na stopnjo dosežene izobrazbe precej razlikujejo. Odrasli, ki ima jo končano ali nedokončano osnovno šolo in eno- do triletne poklicne Šole, namreč izbirajo predvsem med strokovnimi vsebinami, odrasli z vsaj končano srednjo šolo pa se odločajo predvsem za splošno izobraževal ne vsebine (Mireeva, 2001, str. 145). Tako se poprejšnja izobrazba izkaže kot konsistenten dejavnik pri določanju prednostnih vsebin. Pri bolj izobraženih kategorijah prebivalstva je tako učna dejavnost pogosto sprejeta ne le kot sredstvo za ohranjanje dela in pogoj za napredovanje, temveč tudi kot način za doseganje boljše kakovosti izrabe prostega časa in postaja pomembna sestavina življenjskega sloga (prav tam, str. 145, 146).
Uporabo sredstev komunikacije pogojuje stopnja izobrazbe.
8
Znanost razkriva
"Usposobljenost za kulturo" bo odločala o družbenem obstoju posameznika.
J
voljo. Obenem lahko povežemo izbiro družboslovnih vsebin izobraževanja (Zidan, 1997) in stopnje izobrazbe.
S tem v zvezi, vendar nekoliko ožje, se omenja izraz "medijska pismenost", ki je nadgradnja siceršnje pismenosti in nuja današnjega vsakdana. "Medijsko pismen državljan ima dostop do medijev, zna analizirati, kritično ocenjevati in izdelovati raznovrstne komunikacijske oblike (tisk, televizija, internet itd.) ter aktivno participirati v družbenem življenju." (Erjavec, 1999a, str, 55) Medijska pismenost naj bi predstavljala tudi predpogoj za aktivno državljanstvo (ErjaVec, i999b), zato lahko za uresničevanje Obojega predpostavljamo pomen predhodne izobrazbe posameznika.
DOSTOP DO INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSK1H TEHNOLOGIJ
Na primeru internet a, ki najbolj brezkompromisno deli svoje uporabnike in neupo-rabnike, bomo pokazali, kako izobrazba pogojuje uporabo sredstev komunikacije. Internet je najnovejša oblika dvostranskega sredstva komunikacije, ki je dovolj razširjena, da lahko govorimo o njeni množični uporabi in vplivu na današnji vsakdan, hkrati pa s svojo nedostopnostjo, ki izvira tako iz cenovne nedosegljivosti kot tudi iz znanj iti spretnosti, ki so za učinkovito uporabo potrebni, pred mnoge postavlja nepremagljivo oviro.
Internet izpostavljamo ravno zato, ker je preko njega dostopnih ogromno izobraževalnih vsebin in ker dostop do njega pomeni dostop do morda največje knjižnice na svetu. Nastajal naj bi celo trg elektronskega učnega gradiva (Vrabič in Klobučar, 2001, str. 110), kar tistim z dostopom zagotavlja
dodatno in izredno pomembno prednost pred drugimi brez njega.
Vsebine se na inlernetu obnavljajo dnevno, tako se tudi na ta način poveČU|e zaostanek tistih, ki dostopa do njih nimajo. Zato lahko rečemo, da velja podobno kot za dostop do ostalega izobraževanja: z neuporabo/neudeležbo znanja zastarevajo, ne porajajo se nove potrebe po znanju, sposobnosti in pripravljenosti za aktivno vključevanje v družbo ni ali pa je minimalna, zmanjšana je možnost prepoznavanja drugih virov znanj v okolju. Razlike, ki med (poenostavljeno rečeno) dvema skupinama ljudi obstajajo, se na ta način povečujejo, saj se zaloga znanj pri eni neprestano obnavlja, pri drugi pa zastareva in se zmanjšuje; pri privilegiranih odraslih se spretnosti dovolj uspešno prilagajajo potrebam, pri drugih pa ostajajo nespremenjene ali o konj o.
V Sloveniji je imel Še v aprilu leta 1996 le en odstotek gospodinjstev dostop do interneta, v
S primerjalno študijo F.urydice je bilo ugotovljeno, da je na vseh stopnjah izobraževanja v državah, ki jih je raziskava zajela, mogoče opaziti podobne usmeritve; med njimi navaja tudi uporabo novih inlbrmacijskih in komunikacijskih tehnologij (Vseživljenjsko ..., 2002, str. 27). Pri tem lahko razlike med skupinami glede na stopnjo dostopa do interneta delno pripišemo cenam (dohodkom), delno pa ravnem pismenosti, (The dual digital divide - The information Highway in Canada. (2000). Ottawa: Human resources development Canada. V Education .... 2001, str. 87) Prav tako je z razširjenostjo uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij na delovnem mestu prišla do izraza nizka stopnja "tehnološke" pismenosti, ki predstavlja pomembno obliko družbenega izključevanja. (Education ..., 2001, str. 88)
9	Znanost razkriva

prvi polovici leta 1997 sta ga imela dva odstotka, do konca leta pa je delež gospodinjstev z dostopom naglo zrasel na devet odstotkov in se pri tej vrednosti zadrževal skoraj dve leti, V začetku leta 2000 je bila medmrežno povezana skoraj že šestina gospodinjstev, do konca leta pa 21 odstotkov, (Raba..., w w wjris .org/i n d i kato f}t/g osp 1099»btm l) Med posamezniki jih do leta 2000 kar 66 odstotkov še ni uporabilo internela, s tem da jih je slaba tretjina med njimi o tem razmišljala, dobri dve tretjini pa nista imeli tega namena. 14 odstotkov posameznikov je internet že uporabilo, vendar ga sicer ni uporabljalo, 5 odstotkov ga jc uporabljalo mesečno, 15 pa tedensko (prav tam).
Grafikon 1:
M
uporablja ■tedensko
uporablja
-it uporabil in j:	5%
#le ra arris S a	ne uporablja,
■ -46% Išii! II ; a
že uporabil 14%
še ni upopabil, vendar razmišlja 20%
Bolj od naraščajoče uporabe Interneta nas zanima struktura njegovih uporabnikov in njeno .spreminjanje s povečevanjem števila uporabnikov. Predpogoj za dostop do internem v gospodinjstvu je osebni računalnik, ki gaje tudi brez priključitve v tnedmrežje moč izkoristiti v izobraževalne namene, zato si bomo najprej pogledali nekatere značilnosti gospodinjstev z osebnim računalnikom. Razpolagamo s podatki za obdobje med letoma ¡996 in 2000. Osebni računalnik ima več gospodinjstev v "višji" izobrazbeni skupini, razlike pa se v petih spremljanih letih povečujejo. Leta 1996 je imela osebni računalnik skoraj polovica gospodinjstev v "visoki" izo-
brazbeni skupini, okrog 35 odstotkov v "srednji", 20 v "poklicni" in okrog 7 odstotkov v "osnovni". Do leta 2000 se je delež imetnikov osebnih računalnikov v vseh izobrazbenih skupinah povečal, povečale pa so se tudi razlike med njimi. Tako je imelo osebni računalnik več kot 70 odstotkov gospodinjstev v "visoki" izobrazbeni skupini, malo nad 60 odstotkov v "srednji", okrog 40 v "poklicni" m nekaj nad 20 odstotkov v "osnovni". (Raba..., www.ris.org/id/digital.ppt) Posedovanje osebnega računalnika se razlikuje tudi glede na družbeni sloj, ki mu gospodinjstva pripadajo; delež imetnikov v višjih slojih naglo raste, v nižjih pa mnogo počasneje. Za "višji srednji" sloj jc ta odstotek z dobre polovice v letu 1996 skočil skoraj na S5 odstotkov leta 2000, za "srednji" s 30 na 55 odstotkov, za "delavski" s 15 na 30 odstotkov in za "čisto spodnji" v štirih letih s 5 na približno 17 odstotkov. Izjema pri tem je le "zgornji", najvišji razred, kjer je iinelo Šc leta 1996 osebni računalnik več kot 70 odstotkov gospodinjstev, nato pa je delež nekoliko nihal in leta 2000 dosegal malo pod 60 odstotki, (Prav tam)
Veliko povedo tudi primerjave gospodinjstev z osebnim računalnikom glede na skupni mesečni dohodek gospodinjstva, saj je stopnja izobrazbe pogosto povezana tudi z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. V gospodinjstvih z najnižjim dohodkom je bilo že v začetku spremljanja malo osebnih računalnikov, ta odstotek pa se jc do leta 2000 komaj kaj popravil. Vsaka naslednja dohodkovna skupina je imela izhodiščno več osebnih računalnikov, v pelih letih pa je delež hitreje naraščal v vsaki "višji" skupini. V najnižji dohodkovni skupini gospodinjstev je bilo leta 1996 malo pod 10 odstotki osebnih računalnikov, leta 2000 pa okrog 15. V drugi dohodkovni skupini gospodinjstev je bilo leta
Internet je največja zakladnica izobraževalnih vsebin.
10	Znanost razkriva
1996 malo nad 10 odstotkov osebnih računalnikov, čez štiri leta pa skoraj 40 odstotkov. V tretji dohodkovni skupini je bilo v prvem letu merjenja okrog 25 odstotkov osebnih računalnikov, leta 2000 pa polovica. V najvišji dohodkovni skupini je že leta 1996 z osebnim računalnikom razpolagala skoraj polovica gospodinjstev, leta 2000 pa 75 odstotkov. (Prav tam)
Tako od izobrazbe kot od dohodka je odvisen
tudi delež posameznikov, ki uporabljajo internet. Leta 1997 v nobeni od izobrazbenih skupin do vključno dokončane poklicne šole uporabniki niso dosegali 5 odstotkov, med srednješolsko izobraženimi je bilo nekaj pod 10 odstotki uporabnikov, med višje izobraženimi malo pod 20 odstotki, med visoko izobraženimi pa okoli 25 odstotkov. Do leta 2000 se delež uporabnikov v najnižjih izobrazbenih skupinah m veliko povečal; po-
Grafikon 2:
150.000 in več
100.000^150.000
>

■§ 50.000 ^ 100.000 ™ 2% .c o D
pod 50.000
4% 3%
34%
0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40%
Odstotki
□ mesečni uporabniki	» dnevni uporabniki
8	Znanost razkriva
samezniki z nedokončano in dokončano osnovno šolo so le malo presegli 10 odstotkov, tisti s poklicno Šolo pa niti tega nc. Med osebami s srednjo šolo se je delež uporabnikov povzpel na skoraj 30 odstotkov, med osebami z višjo izobrazbo na 45 odstotkov. Internet je leta 2000 uporabljalo 70 odstotkov visoko izobraženih. (Prav tam) Vidimo, da raz like ne le obstajajo, temveč se iz leta v leto povečujejo (prim. Vehovar in Vukčevie, 2001, sir. 5, 56). Tudi glede na dohodek so med uporabniki interneta velike razlike. Med tistimi, ki mesečno razpolagajo z manj kot 50.000 tolarji, je mesečnih uporabnikov S odstotkov, dnevnih pa 3 odstotke. Manj, le 4 odstotke mesečno in 2 odstotka dnevno, uporabljajo internet osebe, ki imajo dohodke med 50.000 in 100.000 tolarji. Petina posameznikov, ki razpolagajo s sredstvi od 100.000 do 150.000 tolarjev, uporabljajo internet mesečno in 12 odstotkov dnevno, V medmrežje je vsaj enkrat mesečno povezanih tretjina oseb z najvišjimi dohodki (nad 150.000 tolarjev) in skoraj toliko tudi dnevno. (Vehovar in Kogovšek, RIS, 2000; V Poročilo .... 2001,
str. 21) Za primerjavo tudi drugod ugotavljajo, da je zaostanek naj resnejši pri 40 odstotkih najrevnejšega prebivalstva, med katerimi jih ima dostop do interneta manj kot desetina. (Education ,.., 2001, str. 86)
Povezava med dohodki in izobrazbo ni vprašljiva (glej Statistične intbrmaeije, 2002, in Statistični letopis ..., 2001, tabela 13-0501), dodatno pa se kaže v zmožnosti nakupa računalnika in priključitve na internet. Povedano se povezuje tudi z dostopom do interneta na delovnem mestu, saj so delovna mesta, kjer zaposleni imajo dostop, verjetno v povprečju bolje plačana od tistih, kjer zaposleni dostopa nimajo. (Prim. RIS ..., 2001, in Raba..., www.ris.ofg/si/ris200l/200105l5_2.lilml) V Sloveniji preučujejo uporabo i n formacij-sko-komunikacijskih tehnologij in ugotavljajo značilnosti njihovih uporabnikov strokovnjaki na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani s projektom Raba interneta v Sloveniji (RIS). Tudi oni potrjujejo, da so razlike med različnimi skupinami uporabnikov velike, Še posebej pa poudarjajo naraščanje teh razlik. Ugotavljajo, da "več kol tri četrtine uporabnikov interneta najdemo le
Grafikon 3: Uporabniki interneta v celotni populaciji v odstotkih
Čas
—♦— uporabljal Internet ■ v zadnjih 3 msseeih —*— uporablja mesečno —X— uporablja tedensko * skoraj vsak dan
12
Znanost razkriva
Kljub temu so strokovnjaki enotni, da naraščajoča uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij povzroča povečevanje novih neenakosti v dostopu do učenja in priložnosti za delo. Posamezniki brc/, dostopa do informacijskih iti komunikacijskih tehnologij in brez "informacij sko-komunikacijskih1' spretnosti postajajo vse manj zmožni .sodelovati v družbi znanja (knowledge-based society). (Education .... 2Q0U str. 84) Rezultat je tako imenovani "digitalni razkorak", Digitalnemu razkoraku se bomo nekoliko podrobneje posvetili, saj predstavlja eno redkih področij, ki se neposredno povezuje z izobrazbo posameznika ter tako enopomensko deli ljudi, s čimer poleg obstoječih predstavlja Še eno dimenzijo povečevanja razlik na podlagi izobrazbe.
v petini populacije, to je v segmentih, ki so opredeljeni z izobrazbo, starostjo, tipom krajevne skupnosti in dohodkom." (Vehovar in Vukčevič, 2001, str. 6,56)
~ ^ I ] I	Ob vseh teh podatkih ne
UlgltClUTl rOZKO- moremo mimo dejstva, da do-
Tdk" J(Ot 110Vel	stop do interneta Se vedno ni
i	j w	tudi zagotovilo, da ga bodo
mika družbenega : p0satftezniki izkoristili kot
razslojevanja,	sredstvo izobraževanja. Pa
vendar postavlja pri tem v slabši položaj (ali celo družbeno opredeljuje) liste, ki dostopa nimajo. Razlike obstajajo tudi med uporabniki samimi. Leta 1996 so med uporabniki vse kategorije (tedenski in mesečni uporabniki, tisti, ki so internet uporabili v zadnjih treh mesecih, in tisti, ki so ga sploh uporabili) dosegale vrednosti pod 5 odstotkov, dnevni uporabniki pa praktično še niso obstajali (Raba ..., www.ris.org/ indikatorji/osebe,litini), V šestih letih so se te vrednosti bistveno povečale, od januarja 2000
ki so internet vsaj že enkrat uporabili, so se povečala. Tudi če večina uporabnikov od vsega, kar ponuja internet, izkorišča le dodatno pot komuniciranja (elektronsko pošto), se s tem pojavljajo razlike.
DIGITALNI RAZKORAK
Opredelitve digitalnega razkoraka so različne, omenili bomo le njihove najpomembnejše elemente in tiste, ki zadevajo naše področje obravnave. Termin digitalni razkorak oziroma digitalna aH informacijska ločnica (digital divide) se nanaša na razlike med posamezniki, gospodinjstvi, podjetji in geografskimi območji glede možnosti dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe (Vehovar in VukeeviČ, 200I, str. 9). Digitalni razkorak torej predstavlja novo obliko družbenega razslojevanja in celo izključenost na podlagi neenakega dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij, posebej interneta. Obstaja odkrita zaskrbljenost, da digitalni razkorak izjemno hitro povečuje obstoječe socialne razlike. V literaturi, ki obravnava izobraževanje odraslih, tega tako neposredno ne zasledimo. Povezava izobraževanja oziroma dostopa do znanja in socialnih razlik sega z raziskavami "naraščajočega razkoraka znanja" (increasing knowledge gap) v sedemdeseta leta; pri množičnih medijih ugotavljajo, da segmenti populacije z višjim družbenim statusom več pridobijo z njihovo uporabo kot tisti z nižjim statusom (prav tam). Kasneje se je tako razločevanje uveljavilo tudi (ali celo predvsem) pri uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Raziskovanje dejavnikov za nastanek digitalnega razkoraka zastavlja vprašanje, "ali internet, namesto da bi zmanjševal obstoječe delitve v družbi, le-te morda poglablja" (prav lam, str. 10). in se s tem izrazito približa tudi problematiki vloge
13	Znanost razkriva
izobraževanja odraslih danes: ali izobraževanje pomaga zmanjševati družbene razlike ali prispeva k njihovemu razmahu. Digitalni razkorak ima torej korenine v Širših socialnih in ekonomskih problemih (Education ..., 2001, str. 89), pozornost pa se usmerja predvsem na vprašanje, ali razkorak povečuje obstoječe razlike v dohodkih in življenjski ravni (prav lam. str. 86). Tako kot drugje po svetu obstaja določen digitalni razkorak tudi v Sloveniji, kjer ima najmočnejši vpliv ravno izobrazba, sledita starost in dohodek (Vehovar in Vukčevič, 2001, str. 3). Določen vpliv na povečevanje digitalnega razkoraka imajo tudi delovni status, tip naselja ..., regija, kar je vse večinoma posledica dejavnikov dohodka, izobrazbe in starosti (prav tam). S tem se na ravni uporabe interneta pokaže, kako močno so med seboj povezani vsi dejavniki, po katerih lahko sodimo o socialni pravičnosti dostopa do izobraževanja. S slabim dostopom se tako ne soočajo le gospodinjstva, tudi šole
¡n druge izobraževalne ustanove so "razmeroma slabo opremljene z računalniki, predvsem pa je raba intemeta premalo integrirana v izobraževalni proces, zato šolajoče generacije boljšega dostopa v šolah niti ne pogrešajo" (prav tam, str. 6, 83-90). Razlike v posedovanju osebnih računalnikov in razlike v dostopu do internet a od doma, z delovnega mesta ali v šoli je moč opredeliti še malo drugače. Pri posedovanju osebnih računalnikov v gospodinjstvih je med dvema sosednjima izobrazbenima skupinama zaostanek 4 do 5 let, razlika deležev pa znaša 10 do 20 odstotkov. (Vehovar in Vukčevič, 2001, str. 4) Digitalni razkorak lahko merimo (in kronološko spremljamo njegovo dinamiko) tudi s preprostim izračunom razlike v odstotkih med različnimi skupinami uporabnikov. Tako spreminjanje digitalnega razkoraka računajo tudi v organizaciji OECD. (Prim. Education ..., 2001, str, 86) Iz podatkov, ki smo jih že interpretirali, tako vidimo, da je bila leta 1997 glede na raven
14
Znanost razkriva
izobrazbe razlika med posamezniki z nedokončano šolo in najvišje izobraženimi, ki so imeli dostop do interneta, 22 odstotkov, leta 2000 pa že 59 odstotkov. In če smo pokazali, da se razlike povečujejo, se bodo tudi te, merjene v lelilí zaostajanja ali razliki v odstotkih uporabnikov glede na njihovo izobrazbo, verjetno še povečevale, saj revnejši, manj izobraženi in osebe z nižjimi dohodki vse teže dohitevajo posameznike z vsemi temi privilegiji.
V povezavi s tem odrasli tudi navajajo ovire za uporabo interneta, kjer prevladujejo stroški (predvsem stroški opreme, deloma tudi tekoči stroški), pomanjkanje vsebin in predsodki. (Vehovar in VukeeviČ, 2001, str. 9) Med spremenljivkami, ki najbolj statistično ločijo uporabnike interneta (predvsem od doma), je najbolj vztrajna prav izobrazba (prav tam, str. 79, 81), ki je z verjetnostjo dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij premosorazmerno povezana, do česar pride predvsem posredno, zaradi povezanosti stopnje izobrazbe z dohodkom (prav tam, str. 15).
la "digitalno pismenost" potrebujemo denar!
SKLEP
Ugotavljamo, da višje stopnje izobrazbe pomenijo bistveno boljše izhodišče za uporabo sredstev komunikacije in izobraževalnih sredstev. Nižje izobraženi so ob tem potisnjeni v neenakopraven položaj, saj svoja pomanjkljiva znanja veliko težje nadgrajujejo. Razlike med višje in nižje izobraženimi se na ta način ne le vzdržujejo, temveč povečujejo.
V prvem delu prispevka smo govorili o dostopu do sredstev komunikacije, v drugem delu v naslednji številki bomo to povezali s stopnjo pismenosti (v smislu soodvisnosti), oboje pa je izrazito odvisno od značilnosti posameznika, kot so stopnja izobrazbe, motivacija za učenje in izobraževanje, njegov delovni položaj, življenjska raven, mesto bivališča in podobno, Nekateri avtorji tako kot posledico individualnih sposobnosti razumejo tudi digitalni razkorak (Nurmela, J., Vihera, M. L. (2000): Communication Capability is an Inlrinsic Determinant for the Information Society. Report. Helsinki. www.stepping-stones.de/frame_d.hlml, 15. februar 2001 ; po: Vehovar in VukeeviČ, 2001,
15	Znanost razkriva

str. 16), Individualne sposobnosti opredeljujejo kot "komunikacijsko zmožnost" (eorn-munication capabiiity), pri čemer naj bi bila komunikacijska zmožnost posameznikov "opredeljujoča lastnost" (intrinsic determinant) informacijske družbe. Zahtevani Standardi komunikacijske zmožnosti se namreč spreminjajo hkrati z razvojem tehnologije, marginalizacija kritičnih skupin pa poteka tako na področju dostopa do tehnologij kot tudi na področju razvoja komunikacijskih /možnosti posameznikov iz teh skupin.
S prikazom naraščajočih razlik med določenimi skupinami posameznikov, ki se tičejo njihove zmožnosti aktivnega sodelovanja v družbi, smo se dotaknili tudi področja pismenosti, ki dobiva nove vsebine, presega meje delovanja v lokalnem okolju in se s tem odpira v globalne razsežnosti. Na ta način šc bolj razlikuje med tistimi, ki jim njihova stopnja pismenosti služi, da se lažje znajdejo med zahtevami vsakdana, ter onimi, katerih pisne spretnosti so pomanjkljive in jih pri nemotenem vključevanju v družbo ovirajo.
V drugem delu se bomo podobno, kot smo prikazali vpliv stopnje izobrazbe na uporabo internen, tudi pri pismenosti zadržali bolj pri vidiku vpliva stopnje izobrazbe nanjo. Zanimalo nas bo, ali se razlike med višje in nižje izobraženimi povečujejo tudi na osnovi njihove ravni pismenosti, katere vse pomembnejša sestavina postaja tudi informacijsko-komunikacijska pismenost.
LITERATURA;
Education policy analysis, 2001, Education and skills (2001). Paris: Organisation for Economic Cooperation and Development, OECD. Erjavec, K. (1999a). Medijska pismenost. Kakšno /nanje potrebuje državljan v "medijski družbi"? AndragoSka spoznanj;). Letnik 5, št. 3, str. 55-60.
Erjavec, K. (1999b), Vzgoja /.a medije. Medijska pi-
smenost in aktivno državljanstvo. AndragoSka spoznanja. Letnik 5, št. 4, sir. 39-42, Eindeisen, D, (1998), O kulturi in izobraževanju odraslih. Usposobljenost za kulturo. AndragoSka spoznanja. Letnik 4, št. 1-2, str. 4-7.
Findeisen. D, (1999). So naše ciljno skupine res* nedosegljive? Priprava strategije odnosov z javnostmi v izobraževalni organizaciji. AndragoSka spoznanja. Letnik 5. št. 2, sir. K5-93. Kilava, P. (2003), Izobraževanje odraslih in socialno razsl oje vanje. Diplomsko delo. Ljubljana: .samozaložba,
Mirčeva.J. (2001). Vključenost odraslih v Sloveniji v programih izobraŽevanja v prihodnosti, V; Mohorčič Š pol ar, V. A. in sod. (ur.) Udeležba prebivalcev Slovenije v izobraževanju odraslih. Zbirka Študije in raziskave. Ljubljana: Andragoški centei1 Republike Slovenije, str. 142-173.
Poročilo o človekovem razvoju. Slovenija 2000-2001. (2001). Hanžek, M., Gregorčič, M. in sod, (ur,), Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj.
Raba Interneta v Sloveniji. w w w. c i s .o rg/i n d i k atorj i/o s ebe. h 11 n 1. w w w, ri s ,org/i n d i k alo r j j /gosp 1099.111 m L www.ris.org/si/ris20oi/200105l5_2.html, w w w. rls.org/ittA3ig_razko m k. h t m i n ww w. ri s.org/id/di gi ta 1 ,ppt,
Radovan, M„ Vilic Klenovšek, T (2001), Razlogi za izobraževanje in pomoč odraslim pri učenju. V Mohorčič Špolar, V. A. in sod. (tir.) Udeležba prebivalcev Slovenije v izobraŽevanju odraslih. Zbirka Študije in raziskave, Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije, str. 102-128, RIS 2000/2001 - Podjetja. Internet & informacijsko-komunikacijske tehnologije (2001). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Center za metodologijo in informatiko, Projekt RIS. www.ris.org/si/ris99/iiiternet%20iii%20iiiro%20tehn ologija.htm.
Statistične informacije. (2002). Št. 71. [(7) Trg dela. Št. 6.] 14. maree 2002. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije,
Statistični letopis 2000, (2001), Ljubljana: Statistični urad RS.
www,sigov.si/zrs/leioOI /12,
www.sigov.si/zrs/letoOI/13,
w w w, s i go v. s i/?.rs/l e to 01 /14. w, s igov. s i/z rs/1 ck>01 /15,
in www.sigov.si/7rs/letoOI/34.
Vehovar, V., VukČeviČ, K. (2001). Digitalni razkorak
- Slovenija 2001. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Cenler za metodologijo iti informatiko, Projekt RIS, w w w. ri s. org/pu bi i k ac ij e/H^d i g i t a ) rt i z kora k_2001 _ofctober200l.pdf.
YrabiÊ, G., Klobučar, T. (2001). Izmenjava učnega gradiva za potrebe e-izobraževanj a. Andnigoška spoznanja, Lelnik 7, št. 4, str. 110-113.
Vseživljenjsko učenje; prispevek izobraževalnih sistemov v državah Članicah Evropske unijo. (2002). Rezultati študije Eurydice, Ljubljana: Ministrstvo za Šolstvo, znanost in šport.
Židan, A. (1997). Razvoj ssBioizobra&valne kulture v družboslovju. Sprotno Spremljanje družboslovnih informacij. AndragoSka spoznanja. Letnik3, št, 2, str. >1—33.