MDA SO PRED NAMI Kadrovsko, vsebinsko in organizacijsko bo potrebno pro-stovoljno delo vključiti kot stalno obliko dela Osnovnih or-ganizacij Zveze socialistične mladine. Ljubljanska mladina naj bi v letošnjem letu poslala na zvezne in republiške mladinske delovne akcije približno 800 udeležencev. Uddežimo se lahko sledečih zveznfli delovnfli akcij: 1. Kozara 2. Sava 3. Sava 4. Sava 5. Sutjeska 6. Partizanski put 7. Morava 11.7.- 8.8. 45 brigadirjev 13.6.-11.7. 35 brigadirjev 11.7- 8.8. 70 brigadirjev 8.8.- 5.9. 35 brigadirjev 11.7.— 8.8. 45 brigadirjev 13.6.-11.7. 50 brigadirjev 11.7.— 8.8. 15 brigadirjev Republi&e mladinske delovne akcije, na katerih lahko sode-luje ljubljanska mladina, pa so: 1-Kozjansko 16.5.- 6.6. 2. Brkini 6. 6.-27.. 6. 3. Brkini 27.6.-18.7. 4. Slovenske gorice 27.6.-18.7. 5. Slovenske gorice 8. 8.-29. 8. 6. Suha krajina 6.6.-27.6. 7. Suha krajina 18. 7.- 8. 8. 8. Kožbana 6. 6.-27. 6. 9. Kožbana 18. 7.- 8. 8. 10. Kožbana 8. 8.-29. 8. 55 brigadirjev 55 brigadirjev 55 brigadirjev 55 brjgadirjev 55 brigadirjev 65 brigadirjev 65 brigadirjev 40 brigadirjev 40 brigadirjev 40 brigadirjev V Ljubljani pa bosta dve večji mladinski delovni akciji. 1.. Aleja spominov in tovarištva 4.7.-25.7. 400 brigadirjev 2. Pugled 12.7.-17.7. 100 brigadirjev MOSCANINAAST197S Lokalne delovne akcije: Ob 30. obletnici mladinskih delovnih akcij v svobodni Jigoslaviji naj v tem letu vsaka Osnovna organizacija ZSMS orgarazira eno-dnevno Lokalno delovno akcijo!!! Pozivamo vse mlade, ki so zainteresirani za udeležbo na katerikoli od naštetih mladinskih delovnih akcij,da se pove-žejo s svojo Osnovno organizacijo ZSMS in uredijo vse po-trebno v zvezi odhoda v brigado. Želimo, da nam do 15. .aprila sporočite vašo pripravljenost za udeležbo na MDA. S tem v zvezi se javljajte na naslov: OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje, Ob Ljubljanici 42(tel.: 41-035)!!! OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje je letos nosilec mladinske delovne akcije Sava 76, druga izmena (od 11. 7. do 8. 8.) ter mladinske delovne akcije Slovenske gorice od 27. 6. do 18. 7. Smo pa tudi organizatorji lokalne mladinske delovne akcije Pugled 76 od 12. 7. do Mlade iz delovnih arganizacij spominjamo na 13. čkn Sindikalne liste za leto 1976, ki govori o nadomestilu osebnega dohodka za delo v času udeležbe na mladinskih delovnih akcijah. NEKAJ AKTUALNIH NALOG V naslednjih tednih in mesecih moramo uresničiti neka-tere družbenoekonomske, politične in sploh pomembnejše naloge, pomembnejše ne le za našo mladinsko organizacijo, temveč za celotno družbo. Nekatere naloge so ponovljene na osnovi evidentnega popuščanja naše aktivnosti na posamez-nih področjih dela. Nujno je, da te slabosti presežemo in da naše napore prav tu močno, močno pojačamo. Prenekatere naloge moramo učinkovito in vzomo uresni-čevati znotraj SZDL in Sindlkatov, kar seveda ne zmanjšuje naše odgovomosti, temveč jo celo povečuje, saj se moramo prav znotraj SZDL in Sindikatov bolj ustvarjalno obnašati. 1. K nalogam na področju priprav na novo, enotno man-datno obdobje v ZSMS moranio pristopiti dobro pripravljeni in usposobljeni za vodenje tako organizacijskih kot vsebinskih zadev. Rokovnik je bil objavljen tudi v februarski številki Naše skupnosti ter razdeljen vsem predsednikom OO ZSMS. 2. Za vse organe v ZSMS in ZSMJ moramo evidentirati naj-sposobnejše mlade ljudi po že obstoječih kriterijih o kadrov-ski politiki ZSMS in DPO na-sploh, (evidentiranje do 30. 5. 1976). 3. Čas je, da kritično pre-gledamo dosedanje delovamje in predvsem uresničevanje akcij-skih programov Osnovnih orga-nizacij ZSM ter zavzamemo stališča za realizacijo vseh nalog iz teh programov. 4. V akciji ,,Najboljša os-novna organizacija ZSMS" in ,,Najboljši mladi samouprav-ljalec" morajo biti vse OO ZSMS bolj vključene. Zaklju-ček teh dveh akcij bo 25. maja, torej je opozorilo kar pravo-časno in ga upoštevajte! 5. Trenutno ie v ospredju spet akcija za stabilizacijo, kajti ta je dejansko v zadnjih dveh mesecih nekoliko zaostala Potrebno bo videti, kako se zdaj uresničujejo predvidevanja, kako se sprejeta načela kon-kretno odražajo v dbgovoirih in sporazumih, kako se skrratka, uveljavlja samoupravna pott raz-reševanja problemov, uressniče- vanja tekočih gospodarskih nalog in načrtovanja prihod-njega razvoja. 6. Začeli smo z razpravami o zaključnih računih. Politično se moramo mladi tu močno anga-žirati! Predvsem na področju dejansko problemske razprave o bilanci gospodarjenja v minu-lem obdobju. Usmeriti (zapi-čiti) se bo treba v vsa vprašanja, ki najbolj vplivajo na gospodar-jenje ali poslovanje, slabijo njuno uspešnost ter terjajo učinkovito razreševanje! 7. Akcija podpisovanja samoupravnih sporazumov za gradnjo dijaških in študentskih domov ter o financiranju dejav-nosti krajevnih skupnosti je še kako aktualna! Prav tako tudi podpisovanje samoupravnih sporazumov o pokrivanju iz-pada dohodkov v Elektrogospo-darstvu in na Železnici. Poli-tično moramo doseči, da bo akcija uspešna, da bomo tudi mladi vedeli, o čem odločamo in za kaj odločamo. Obravna-vajte delovanje delegatskega sistema in uveljavljanje delegat-skih odnosov v vaši sredini in sploh v Skupščini občine Lj. Moste-Polje. 8. Pripravljeni moramo biti za temeljito vključitev v raz-pravo o družbenem dogovom o družbeni samozaščiti. 9. Cim prej je potrebno evidentirati mlade za mladinske delovne akcije! Srednje šole naj bi letos dale v brigade najmanj 10 % svojih dijakov. 10. Evidentirajte tudi prostovoljce v enote Terito-rialne obrambe, kajti prvi rok vključite v enote TO je vsc bližje (27. april 1976). Zainte-resirani mladinci se povežite s predsedniki OO ZSMS ali pa se oglasite na OK ZSMS Lj. Moste-Polje. 11. V mesecu maju je prav, da vse Osnovne organizacije ZSMS sprejmejo več novih čla-nov ZSMS in tudi kvalitetno povečajo sprejem v Zvezo komunistov. S tem v zvezi je treba izdelati akcijski program in ga v maju na najboljši možni način realizirati. 12. K formitanju krajevniR svetov Osnovnih organizacij ZSMS naj se pristopa z večjo zavzetostjo, saj morajo ti kra-jevni sveti Osnovnih organizacij ZSMS postati šola delegatskih odnosov v smislu konferenc delegacij Osnovnih organizacij ZSMS na nivoju KS. To delegat-sko in povezovalno formiranje krajevnih svetov OO ZSMS predstavlja naš bistveni dopri-nos v ustaftiem preobiikovanju krajevnih skupnosti... (Izvleček iz dopisa OK ZSMS Lj. Moste-Polje, ki je bil poslan 2. 3. 1976 vsem predsednikom OO ZSMS) POZIV V letošnjem jubilejne:m letu mladinskih delovnih akcij želi OK ZSMS Lj. Moste-PJolje zbrati precej gradiva o udeležbi Moščanov v zveznih, re;publiških in lokalnih delovnih akci-jah. Zanima nas tudi, kcaj vse in kje vse se je v naši občini gradilo s prostovoljnim delom občanov. S tem v zvezi pozi-vamo vse ,,stare brigadirjje", da nam sporočijo: — kje in kdaj so sodelovali v povojnih delovnih akcijah ter kaj so delali — približna vrednost opravljenih del in vrednost zgrajenih objektov — kdo je posamezno :mladinsko delovno akcijo organiziral oziroma vodil ter kakšnai je bila struktura udeležencev — fotografije, priznamja, značke, izkaznice, prapori itd. Veseli bi tudi bili, če: bi se brigadirji veterani osebno ogla- sili na OK ZSMS ter mam sporočili še druge Moščane, za katere vedo, da so sodeelovali na delovnih akcijah. Radi bi tudi, da brigaditji vetersani zapišejo svoje spomine o sodelo-vanju na MDA. Zanima nas tudi, če ti brigadirji veterani še želijo in so še zainteresiirani za sode'ovanje na tekočih delov-nih akcijah. Obstoja na.mreč možnost, da organiziramo bri-gado veteranov, ki bi sodelovala v redni brigadi ali pa se udeleževala enodnevnih ali dvodnevnih udarniških akcij. Z brigadirji veterani bi radi tudi organizirali tovariško srečanje. Radi pa bi tudi, da v pripravah na letošnje brigade s svojimi bogatimi izkušnjami brigadirji veterani aktivno sodelujejo. Mladinec, mladinka! Če tvoj oče ali mati ne bereta DIM (tudi verjetno) - ti pa veš, da sta pred leti bila brigadirja, poprosi ju, da se na ta poziv odzoveta, ali pa nam sporoči, da pridemo mi k njima in zabeležimo njune brigadirske spo-mine .. DEŽURSTVA POSAMEZNIH KONFERENC IN KOMISIJ Piedsedniki in sekretarji posameznih konferenc in komisij pri OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje opravljajo poleg svoje dnevne aktivnosti tudi točno razporejena dežurstva na se-dežu OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje, Ob Ljubljanici 42, soba 19. Da bi mladi, ki v dopoldanskem času ne morejo priti na OK ZSMS, našli od predsednikov in sekretarjev pod-ročnih konferenc in komisij - vsaj enega tudi popoldan, so dežurstva temu prilagojena: a) Konferenca mladih delavcev - ob četrtih od 12. do 14.30 b) Konferenca mladih iz KS - ob ponedeljkih od 14.30 do 16.30 c) Konferenca mladih v vzgoji in lzobraževanju — ob sredah od 13. do 15. ure d) Komisija za IPD - ob sredah od 10. do 14.30 e) Kadrovska komisija - ob sredah od 14.30 do 16.30 in vsak dan dopoldne f) Komisija za LO in DS - ob torkih od 14.30 do 16.30 g) Komisijazainformiranje - ob sredah od 16. do 18. ure h) Komisija za kulturo - ob četrtkih od 14. do 16. ure i) Komisija za socialno delo - ob ponedeljkih od 14.30 do 16.30 j) Komisija za družbene organizaeije in društva - ob četrtkih od 16. do 18. ure k) Maiicsistični center - ob sredah od 10. do 14.30 PREDSEDNIK TITO JE DEJAL - član ZK raora J------* pomen svoje vloge, vedi kaj kot komunist sme nc sme, kaj je navzkiiž . lana ZK. ni ZK moraio svoje na-pake popravl; >kxitiko, Viiti mnrajo La...wn.... .v-lli. Kajtj ka je - Leninova pol uspeha, močno redstvo v oblikovanju novega cloveka in samoupravne družbe. — V vsej državi se je Široko razmahnilo mrksistično izobra- ževanje. Seveda že nisem zadovoljen s tem, kar smo doslej dosegli, kajti v Zvezi komunistov Jugoslavije so še člani, o katerih ni mogoče reči, da so komunisti in da jim gre mesto v tej organizaciji. — Zveza komunistov se mora odločneje bojevati proti malomeščanski psihologiji potrošniške družbe, ki odtujuje, dchumanizira in razvrednoti človeka in močno škoduje Zvezi komunistov ter razvoju naše samoupravne družbe; to se je razpaslo, zlasti po mestih. — Drago smo plačali naš sistem zunanje trgovine, ki je bil v rokah raznih špekulantov, ti pn -^ - -----j-i-— —~-----¦; na to, kako je treba krasti. — Lahko bi dejali, d« .. btorili smo toliko, kolikor se je ?n pa še dievale, JV- — Novinarji se morajo vel -hno učiti, njihovemu šolar vetiti ustrezno pozornost, pa tudi marksi-stiči, unju. —• Socialistična zveza mora biti aktivna, čutitt joje treba na vseh področjih in v vseh plasteh naše družbe. — Ljudi moramo spremljati pri njihovem delu, zasledovati njihovo delo in življenje, da bi lahko ob vsakem času za-nesljivo vedeli, kdo je kdo in kakšen je. Brez tega hiti ne more biti pravilne kadrovske politike. ... v intervjuju urednici zagrebškega Vjesnika OBVESTILO V soboto, 3. aprila bo ob 8. uri izpred Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1, v pohodni obliki kre-nila na Pugled delegacija OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje, z namenom — počastiti spomin štiriintridesetih let, na bitko v Zadvorških hribih med Italijani in borci II. štajerskega bata-ljona! Delegacija bo izpred Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje krenila po Zaloški cesti, preko Fužinskega mosta do Litijske ceste, skozi Bizovik in Zadvor ... na Pugled! Pozivamo, da se lahko občani in predvsem mladi, priklju-čijo tej delegaciji, bodisi pred Skupščino občine ali pa med potjo!!! MDA Pugled 1976 - V času od 12. 7. do 17. 7. bo na Pugledu tnladinska delovna akcija, na kateri bo 100 mladih urejalo poti in postavljalo spominska obeležja. UPORABNOST IDEJNOPOLITIČNEGA ZNANJA V PRAKSI O naa zadnji politični šoli, ki sta jo pripravili komisija za idejno politično dejavnost in Konferenca mladih delavcev smo že večkrat pisali. Z (Mganiziranjem mladinske politične šole za mlade delavce smo skušali v slušateljih sprožiti predvsem iniciative za njihovo nadaljnjo individualno usposabljanje, zbuditi v njih zavest o pomem in vlogi Zveze socialistične mladine Slovenije in ostalih družbenopolitičnih organizacij d»es, o vlogi boja za samoupravne socialistične odnose v naši družbi in nakazati nekatera podiočja, kjer se moramo mladi še posebej angažirati. V zakJjučnem testu so mladi delavd teoretično znanje, ki so ga pridobili, primerjali z odnosi v svoji sredini, skušali so nam nakazati svoje misli o vlogi mla-dinske organizacije v boju za dosego večje stabilizacije. Kri-tično so pisali o delu in vlogi mladinskih organizacij v Te-meljnih organizacijah zdru-ženega dela, kjer delajo. Vse njihove misli so se ste-kale v želji, da bi pridobljeno znanje čim bolje uporabili v svoji sredini. Povzemamo nekaj teh misli: GAL Jože, laborant, Papir-nica Vevče: ,,Lahko rečem, da je naš kolektiv Jugoslavija v ma-lem. Različne narodnosti - raz-lični interesi. Nočem kritizirati prejšnjih vodstev zaradi ne-aktivnosti, ker mislim, da so po-skusili vse, da bi mlade pri-tegnili v naše delo. Vendar pa niso imeli dovolj velike idejno-politične izobrazbe. Priznam, da sem si tudi sam še pred enim tednom vse delo naše organi-zacije predstavljal popolnoma drugače. Šele zdaj, po vseh pre-davanjih sem spoznal pravo vrednost in moč ZSMS. Prepričan sem, da če mi uspe prenesti le del mojega novega znanja v prakso, da bom potem tudi pri nas mladinska orga-nizacija bolj zaživela ..." JAGODlC Janez, elektrikar, Perutnina Zalog: ,,Ogromno sem pridobil. Upam, da bom to svoje znanje uspel prenesti tudi na moje sodelavce. Mladinska organizacija pri nas še ni zaži-vela. Mislim, da če bi uspeli idejnopolitično izobraževanje približati vsem, da bi bilo tudi pri nas hitro bolje . . ." VOLK Alma, vzgojiteljica WZ Angele Ocepek: ,,Mislim, da idejnopolitičnemu izobra-ževanju, pa ne samo za nas mla-de, za vse dehvce posvečamo premalo pozornosti. S tem pro-blemom bi se morali spoprijeti predvsem v šolskih ustanovah. Me, vzgojiteljice, bi morale biti v tem smislu najbolj izobražene, kajti le tako, bomo lahko otro-ke, ki so nam dodeljeni v var-stvo pravilno vzgojile ..." MEDIČ Tihomir, disponent, Interevropa: ,,Delavci v našem podjetju se vse premalo sre-čujemo tudi v prostem času. Vidimo se vsak dan na delov-nem mestu, tako da pride pred-vsem samo do odnosov na re-laciji ,,podrejeni — nadrejeni". Mislim, da bi se morali delavci večkrat srečevati tudi drugače, se pogovoriti o težavah, pro-blemih našega podjetja in naše družbe. Prav tu vidim tudi vlo-go mladinske organizacije -krepitev tovariških, prijateljskih odnosov med sodelavci, kre-pitev delavne zavesti in odgo-vornosti itd. Tako bo tudi de-lovni učinek večji.." AVBELJ Janez, tehnik, Pa-pirnica Vevče: ,,Vse premalo smo pozorni do novih delavcev, kateri pridejo v naš kolektiv. Mlad delavec ali delavka, ki se zaposli pri nas, se zelo hitro se-znani z organizacijo tehno- loškega postopka, s svojim de-lovnim mestom in nalogami. Potem pa ga prepustimo sa-memu sebi. Zelo dolgo traja, preden ga mladinska orga-nizacija opazi. Kadar pa se de-lajo analize, pa vsi tarnamo, da mladi niso aktivni. Mislim, da bi se morala mladinska orga-nizacija boriti za vsakega mla-dega, ga vključiti v svoje delo, mu dati zadolžitve. Lahko re-čem, da mladi nismo zainte-resirani za delo v družbeno-političnih organizacijah, vendar pa bi morale 00 ZSMS narediti prvi korak ..." PENIČ Ana, pletilja, Velana: ,,Midim, da smo v naši organi-zaciji premalo dosledni in od-ločni o odločitvah katere sprej-memo. Sebi moramo vzgojiti poleg ostalega tudi čut za od-govornost. Vsi si želimo nove socialistične družbe vendar do-stikrat ne živimo tako kot govo-rimo. Pravi mladinec se mora za svoje ideale boriti ne samo na sestankih, ampak tudi v živ-ljenju . .." BATIC Dalibor, Kolinska: ,,Starejša generacija mladine največkrat ne jemlje resno. Mi-slim, da je vzrok v tem, ker sta-rejši ne poznajo dela naše orga-nizacije. Spominjam se časov, ko so še sami delali v mladinski organizaciji, zdaj pa ne morejo razumeti, da smo tudi mi lahko aktivni. Večkrat imam ob-čutek, da nekako-s posmehom gledajo na nas. V letošnjem letu smo imeli pri nas tri delovne akcije. No, in ko so nas nekateri delavci, ki so odhajali domov, videli kako garamo tudi po dru-gi uri, so se nam posmehovali, češ kaj pa boste imeli od tega, kdo pa vam bo plačal. Mislim, da moramo preseči to pod-jetniško miselnost in se začeti zavedati, da v naši družbi ne more biti vse samo denar .. ." ERJAVEC Lidija, admini-strativni referent, ŽGCD Vzdrževanje in popravila loko-motiv: ,,Člani ZSMS so že res zastopani v samoupravnih orga-nih, vendar se mora naša orga-nizacija še vedno boriti za ena-kopravno mesto z ostalimi družbenopolitičnimi organi-zacijami. Nekateri si še vedno predstavljajo, da se naša orga-nizacija ukvarja samo s športom in kulturo, pri tem pa pozab-ljajo na vlogo in pomen IX. kongresa ZSMS, po katerem naša organizacija dobiva po-vsem novo vlogo ..." DOKIČ Ljuba, delavka, Sa-turnus: ,,Mladi, predvsem tisti iz drugih republik dostikrat na-letimo na težave ob svoji prvi zaposlitvi. ZSMS bi se morala boriti za to, da bi bile te težave čim manjše, boriti bi se morala za bolj tovariške odnose ..." VUKIČ Niko, avtomehanik, Sap: ,,Pri boju za sta-bilizacijo se moramo zavzemati tudi za to, da čimbolj odprav-ljamo neopravičene izostanke. Ljudje bi se morali zavedati, da takrat, ko izostanejo doma po nepotrebnem, delajo podjetju veliko škodo. Tudi v naši orga-nizaciji bi se morali pogovoriti tudi o tem ..." LEHKI Buro, mehanik, Slo-venija ceste: ,,Stroj, ki pride iz remonta po več dni stoji na dvorišču, medtem pa ga na gradbišču rabimo. Bolj smotrno bi morali uporabljati naše stro-je, z golimi rokami se z veliko truda naredi manj Tudi tu se moramo boriti za stabiliza-cijo .. ." BOLTA Ivan, strojni ključav-ničar, Izolirka: ,,Smo tovarna izolacijskega materiala. Imamo problem s surovinami za proiz-vodnjo stiropora, ki jih nabav-ljamo na več tržiščih. Te suro-vine so različne kvalitete, tako da se moramo posluževati raz-ličnih tehnoloških postopkov, končni produkt paje dražji. Če bi to uskladili, bi lahko precej pripomogli k stabilizaciji ..." Povzetek misli zbral DUŠAN DOLAMIC SKRITA KAMERA NA DELOVNEM MESTU Vestna, tovariška in odgovorna sodelavka Zvonka Selič, tehnični sekretar — tajnica pri OK ZSMS Lj. Moste-Polje. Pred tem je bila predsednica 00 ZSMS Zdravstveni dom Lj. Moste. MPŠ ZA MLADE DELAVCE V tednu od 22. do 27. marca organiziramo mladin-sko politično šolo za mlade delavce. Šolo je pripravila komisija za idejnopolitično dejavnost pri OK ZSMS. Ne-kaj obravnavanih tem: - Usmeritev in organizira-nost ZSMS - Pomen idcjnopolitičnega izobraževanja - ZSMS o problemih kul-ture - KadiovskapolitikavZSMS - Družbene organizacijj in društva - Družbeni vidiki angažira-nja mladih na mladuiskih delovnih akcijah - Mednarodno delavsko gi-banje - Razvoj slovenskega nacio-nalnega vprašanja z ele-menti maiksistidne teori-je - Problemi samoupravne in politične odgovornostt - Politika neuvrščenosti -pot za preseganje proti-slovij v sodobnih medna-rodnih odnosih - Vključevanje mJadih v ZK - Uveljavljanje delegatskega sistema v občini - Uresničevanje ustave in uveljavljanje samouprav-nih družbenoekonomskih odnosov - Družbena samozaščita - Vključevanje mladih v enote Teritorialne obram-be - Religija in oe^kev OSNOVE DELA MARKSISTIČNEGA CENTRA Osnova idejnopolitičnega usposabljanja v Zvezi sociali-stične mladine - kot družbeno-politične organizacije mladih, ki je hkrati tudi vzgojna organi-zacija, mora biti marksizem — teorija in revolucionama praksa delavskega razreda. Najbolj pri-merna oblika podajanja in spoznavanja marksistične misel-nosti so MARKSISTICNI KROŽKI. Mladi, člani marksi-stičiih krožkov, naj bi pri svojem delu spoznavali ne samo marksistično teorijo, ampak tudi aktualne dogodke v svetu, svoje probleme — prob-leme rnlade generacije nasploh (seveda na marksistični osnovi!). Velika pomoč pri doseganju tega cilja naj bi bil marksistični center pri OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje. Ta center naj bi v prvi fazi svojega delovanja funk-cioniral predvsem kot nekakšen servis, ki bo vzpodbujal usta-navljanje marksističnih krožkov po šolah in KS, oziroma klubov samoupravljavcev v združenem delu, ter ustvarjal idejna jedra za ustanavljanje le-teh. Marksi-stični center bo skušal z razši-ritvijo Aktiva mladih preda-vateljev, ureditvijo marksistične knjižnice pri OK ZSMS, poma-gati pri delu teh krožkov. Delo v marksističnem krožku je posebna interesna dejavnost mladih, zato naj v njem sodelu-iejo predvsem tisti mladinci, katerim je indejnopolitično izobraževanje resnično njihovo interesno področje. Delovanje krožka naj bi bilo usmerjeno predvsem v izobraževanje samih članov: - individualno izobraže-vanje članov (marksistična knjižnica) - organiziranje predavanj oziroma razgovorov o aktualnih problemih v svetu, zgodovini delavskega gibanja, zgodovini marksistične teorije - izdelava seminarske naloge (tema, ki naj jo člani krožka obravnavajo skozi svoje celoletno delovanje). Posebna oblika delovanja marksističnih krožkov je orga-niziranje javnih tribun, okroglih miz, problemskih konferenc o morebitnih trenutnih proble-mih Osnovne organizacije ali problemih mladih na splošno. Javne tribune in podobno, so namenjene vsemu članstvu Osnovne organizacije ZSM, pri-pravljajo pa naj jih predvsem člani krožka, kot mladinci, ki že imajo neko idejnopolitično znanje. NATALIJA HUSU MLADI V MlZ-u V povezavi z OO ZK in sindi-kalno organizacijo smo imeli 30. 1. 1976 ustanovno konferenco mladih v Mesni industriji Zalog. Na predlog pripravljalnega odbora smo izvolili novo predsedstvo OO ZSMS in podelili nove članske izkaznice. Sprejeli smo tudi program dela, ki je zelo pester, saj ptedvideva nekaj delovnih akcij, razna preda-vanja, izlete, plese, udejstvovanja v mladinskih političnih šolah in na sploh veliko angažiranost mladih. Konference so se udeležili tudi predstavniki OK ZSMS v občini Moste-Polje, ki so bili z našim pro-gramom dela zadovoljni in so nam obljubiJi pomoč pri njegovem izvaja-nju. Spoprijeti se bomo moiali s prob-lemi, kot so: premajhna zavzetost mladih za razne akcije, pomanjkanje lastnih prostorov in zadnje čase premajhno aktivnostjo mladinske organizacije. V okrepljeni povezavi z OK ZSMS Moste-Polje, 00 ZK v MIZ in sindikalno organizacijo vidimo porok, da bomo konec leta sklenili z zavestjo, da je v MIZ Osnovna orga-nizacija ZSMS spet zaživela. MIROSLAV PREGELJ HALO, 41-035 „00 ZSMS Indosje lmela 19. 2. 1976 razširjeno sejo sekretariata. Na seji smo ocenili letošnje delovanje organizacije, obravnavali tekoče zadeve in probleme v OZD: priprava za prvenstvo podjetja v šahu, pri-prave za izvedbo enotedenskega seminarja za člane raznih komisij in delegate, poročila članov raznih komisij, prestavitev strokovne ekskurzije na kasnejši čas. . . Predstavnik OO ZKnamje obraz-ložil pomen samoupravnega spora-zuma o kritju primanjkljaja v elek-trogospodaistvu SRS in o izpadu transportnih dohodkov ŽTP Ljub-ljana. Po razpravi smo z večino glasov potrdili predlog za podpis (efc^ sporazumov, kateri je bil čez nekaj dni sprejet na Zboru delovnih ljudi. Na koncu pa smo čestitali novo sprejetim članom ZSMS in jim izro-čili članske izkaznice. Tako ima 00 ZSMS sedaj 50 članov. 3. 3. 1976 pa je predsedstvo OO ZSMS Indos imelo drugo sejo, na kateri je razpravljalo o MDA, dnevu žena in pripravi predavanja o Maka-luju. Seznanili snio se tudi o temah enotedenske politične šole, ki bo konecmarca." leieioniral BRANKO POVŠE ZDAJ BO BOLJŠE V ZSMS GP TEHNIKA 00 ZSMS TOZD Strojni obrati je bila ustanovljena 13. 2. 1975 in šteje danes 27 članov. Mladi v naši Osnovni organi-zaciji smo se trudili, da bi pri-dobili zaupanje vseh mladih, ter družbenopolitičnih organizacij, ter da bi pridobljeno zaupanje tudi v čim večji meri opravičili. Vendar je bilo pri delovanju na-še organizacije več težav. Glav-na oviraje v nezainteresiranosti in neaktivnosti članov, saj veči-na mladih iz predsedstva in Osnovne organizacije ni jemalo resno pripadnosti delu in nalo gam, ki so jim bile zaupane. Vendar je bilo v naši organi-zaciji kljub majhnemu številu aktivnih članov tudi nekaj uspe-hov. Nekateri člini so se ude-ležili raznih delovnih in kultur-nih akcij. V manjšem številu smo sodelovali v akciji JERA-N0VA 75, ter v prireditvah ob raznih kultumih in državnih praznikih. Nekoliko večja aktiv-nost in tudi udeležba je bila na raznih športnih tekmovanjih. Za IPD izobraževanje smo v lanskem letu pripravili seminar za mlade v Kranjski gori. Podo-ben seminar v okviru podjetja pripravljajo tudi v letošnjem letu, ki bo najverjetneje v mese- cu marcu. Bilo je tudi predava-nje za novo sprejete člane ZK in druge mladince, ob pomoči in sodelovanju OOS in ZK. Sodelovanje z OK ZSMS je bilo zelo slabo, zaradi že zgoraj omenjenih razlogov, vendar si bomo v letošnjem letu prizade-vali, da bo sodelovanje tesnejše in da si bomo znova pridobili zaupanje. Dne 22. 1. 1976 je bila v naši TOZD letna konferenca 00 ZSMS z nadomestnimi vo-litvami članov predsedstva. Upamo, da bomo program dela, ki je bil sprejet na ome-njeni konferenci izpolnili in v celoti držali obljubo, ki smo jo dali ob zaključku letne konfe-rence. Ob koncu bi želelaizraziti v imenu vseh članov 00 ZSMS GP Tehnika - TOZD Strojni obrati željo po sodelovanju, na vseh področjih, z ostalimi 00 ZSMS v naši občinl Želimo, da bi bilo sodelovanje kar tesnejše, da bi skupno reševali probleme, ki tarejo mladino in osnovne organizacije ZSM. ŠTEFKA LAVRIČ NAJBOLJŠI MLADI DELAVEC Najboljši mladi delavec-samoupravljavec TOZD ,Zanatski ra-dovi", ki posluje v sestavu ,,Tehnograda" u Tuzle, bo dobil na koncu enoletnega tekmovanja - stanovanje. V tej Temeljni organi-zaciji združenega dela med seboj tekmujejo vsi zaposleni po posa-meznih kategorijah (starejši delavci, nad 27 let s člani OOZSM ...) KONFERENCA MLADIH V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Za vse tiste, ki še ne veste, tiči zgomji naslov za kratico KML KMI pa lahko pomeni tudi Konferenco mladih izobra-žencev; tako so nam namreč v poročilu dela za mesec januar zapisali mladi iz osnovne šole Vide Pregarc. Tudi to ni tako slabo. Vic je v tem, da se v okviru KMI mladi res izobražu-jejo. Pri tem mislim na posebno vrsto izobrazbe. Zakon gravita-cije (saj veste tisto o znanstve-niku Newtonu,. ki je ležal pod jablano, pa mu je padlo jabolko na glavo in se mu je posvetilo), ali spada stegnenice k roki ali nogi, kdaj postaviš vejico v povednem stavku in temu podobna znanja, so osnova, ki jo mladi pridobimo v osnovni in srednji šoli. To pa ni dovolj. Če bi šli po tei poti, bi se lahko zgodilo, da bi mlad šestnajstlet-nik na debelo izbuljil oči, ko bi slišal za samoupravljanje. Pri teh letih pa bi moral vedeti ne samo to, da sociali-stična morala vrednoti človeka po rezultatih njegovega dela, ne pa po tem, kakšne barve kra-vato nosi, ampak tudi, kaj pomeni samoupravljanje na šoli in kako lahko sodeluje v tem procesu. Hočem reči, da mora učno-vzgojni proces izobliko-vati celotno osebnost — člo-veka, ki bo podkovan z osnov-nim znanjem iz prirodoslovnih in družbenih ved in ki bo sezna-njen z značilnostmi naše druž- dene urcuitve in procesi, ki se v njej odvijajo. Vidite, to slednje je področje dela KMI. V konferenci so preko svojih delegatov zdmženi vsi mladi iz šestih osnovnih šol naše občine, VI. gimnazije Moste in Šolski center tiska in papirja, prizadevatno pa si pri-tegniti tudi Visoko šolo za te-lesno kulturo. Na rednih mesečnih posvetih predsedstva (24 članov) Konfe-rence, se pogovarjamo o aktual-nih družbenih dogajanjih doma in v svetu in predvsem o uresni-čevanju samoupravljanja na šolah ter problemih, ki se ob tem pojavljajo. Pa poglejmo, kakšne naloge so pred nami! Z marcem pričnetno preda-. vanja za učence 7. razredov pred sprejemom v ZSMS. Da bi bili mladi na sprejem čim bolje pripravljeni, bomo poskrbeli vsi člani sekretariata OK ZSMS, ki jih bomo obiskali po šolah in jih seznanjali z današnjo vlogo ZSMS, njeno organiziranostjo ter kriteriji sprejemanja v našo organizacijo. Skratka, z vsem, kar jih bo o ZSMS zanimalo. S kvaliteto pri-prav bodočih mladincev in natančnimi kriteriji za vstop bomo dosegli, da bo VSAK MLADINEC ZAVESTNO SPREJEL PRAVICE IN DOLŽNOSTI CLANA ZSMS. Edino tako bomo preprečili, da bi bili nekateri preobreme- njem z delom, dmgi pa križem rok. Pri tem se zanašamo na pomoč osmošolcev - članov ZSMS in mentorjev Osnovnih organizacij. Spomladi pa nas čaka še dosti drugega dela. V marcu bo seminar za 2. letnike ŠCTP, ki ga tnoramo posebno Darja Šimon, predsednica konference mladih v vzgoji in izobraže-vanju dobro pripraviti, n.ci delo tam-kajšnje 00 ZSMS fepa V aprihi pripravljamo organi-zacijo predavanja o poklicnem usmerjanju za 8. razrede, po-trebno pa bo tudi izdelati poro-čilo o delu KMI. V maju bo toliko vsega, da boste o tem več zvedeli v pri-hodnjem DIM-u. Dan mladosti, sprejem mladih v ZSMS, Pohod ob žici okupirane Ljubljane ... Ker bo takrat največ učenja, svetujem, da si ne omislite pre-več cvekov! Bolje piknik v Zajčji dobravi, ki ga bomo orga-nizirali za novo spnejete mla-dince (znani Beograjski vreme-nar Koljicki je že napovedal lep sončen dan), kot učenje za dvojko! V juniju bomo imeli konfe-rcnco, pri čemer je pomembno, da poskrbimo za vključevanje članov KMI v nove sredine ob vstopu"na srednjo šolo. Čez poletje se bomo udeležili mladinskih delovnih akcij, pred-vsem tiste na Pugledu, ki bo od 12. 7. 1976 do 17. 7. 1976. Aha, pozabila sna tekmo-vanje za najboljšo 00 ZSMS na področju vzgoje in izobraže-vanja. Pa ne namenoma, ampak je to le samo finta, ki naj pri-tegne vašo pozornost. Spodobi se namreč, da Osnovno organi-zacijo, ki je celo leto delovna in se izkaže za najboljšo, pohva-limo in nagradimo, kar pa je tudi ostalim vzpodbuda za večje prizadevanje. In to bomo tudi storiK! V začetku šolskega leta smo sestavili poseben toč-kovnik, v katerem smo za vsako dejavnost določili točke. Na ta način lahko vsaka 00 ZSMS sama vodi evidenco točk. Tisti, ki itnajo malo manj točk, naj sedaj pošteno poprimejo, saj je do maja še dosti časa. Sicer pa bomo za redno seznanjanje s' potekom tekmovanja skrbeli sproti na sejah predsedstva KMI in z objavljanjem v DIM-u. Maja bomo tekmovanje zaključili s sklepno slovestnostjo. Trenotno stanje: točk VI. gimnazija 350 OŠ Vide Prcgaic 147 OŠAdolf Jakhel 151 OŠ Jože Mo&rič 242 OŠ Kette-Mum 75 (ni še vseh poročil!) OŠ Polje 10 (ni še vseh poročil!) OŠSostro 102 (ni še vseh poročil!) SCTP 1 (točka za udeležbo mentorja na 3. seji predsedstva KMI) Opozarjam na to, da VI. gim-nazija v tem tekmovanju ne sodeluje z istimi kritenji kot osnovne šole, zato bomo to tudi upoštevali v izboru naj-boljše Osnovne organizacije ZSMS. DARJA PRED SPREJEMOM SEDMOŠOLCEV V ZSMS DELOVNI ZAPIS S POSVETA 0 DANAŠNJI VLOGI ZSMS IN KRITERIJIH VSTOPA V ZSMS Posvet je bil v soboto, 21. februarja od 8. do 12. ure. Čeprav se je marsikdo moral odpovedati smučanju in podobni rekreaciji, se ga je udeležilo 82 delegatov: predstavniki 8. in 7. razredov, mentorji Osnovnih organizacij ZSMS na šestih osnovnih šolah naše občine ter člani sekretariata OK ZSMS Lj. Moste-Polje. V V uvoau smo spregovorili o zgodovinski poti naše organi-zacije in o vlogi ZSMS danes. 2e ko smo govorili o tem, kaj pomeni ZSMS danes, smo na-čeli problem kriterijev, ki mo-rajo veljati pri sprejemanju sed-mošolcev v mladinsko organi-zacijo ... TRI DNIPREJ ... seja sekretariata. Glavna tema: priprave na posvet v so-boto. ,,Fantje in dekleta, to je hudič! Misliti moramo na to, da bomo čimbolj preprosti - brez dolgih, težje razumljivih stav-kov in seveda brez tujk! Ogibati se je treba besede konferenca, da si ne bodo mladi predstav-ljali - redovalnih konferenc. Kleti tudi ne smemo! Misliti moramo na to, da trinajstletniki vseeno še marsičesa ne razu-mejo ...!" Na ta način smo modrovali na tej maratonski seji, najdaljši v zadnjih mesecih. Na koncu pa smo sklenili predvsem to: - član ZSMS je lahko tisti, ki se za to sam opredeli (seveda na osnovi prej dobro priprav-Ijenih predavanj in tudi po po-svetovanju s starši) - biti mora dober dijak, to pomeni, da ne sme imeti neza-dostnega uspeha zaradi lenobe in nedelavnosti - biti mora delaven na ka-kršnemkoli interesnem pod-ročju - pomembno merilo je de-lavnost v Pionirski organizaciji - končno merilo za vstop je mnenje razredne skupnosti, Pio-nirske organizacije in Osnovne organizacije ZSMS na šoli. Po obrazložitvi kriterijev se je na posvetu razvila tale de-bata: ZUPAN ANA, mentor 00 ZSMSVidePregarc: Kaj pa če se opredeli za vstop v ZSMS pionir, ki ni de-laven? - O tem razpravlja razredna skupnost. Ker je delo najvišja vrednota naše socialistične ure-ditve, mora ta učenec le z de-lom dokazati svojo priprav-ljenost za vstop v ZSMS. Ce to stori, se ga lahko sprejme naknadno med letom. ULLEN JURIJ, mentor 00 ZSMS Sostro: Negativnih ocen ni. Če je nekdo že dab učenec, je pa lah-ko dober športnik! Kaj zdaj? — Tu je najpomembnejša od-ločitev Pionirske ali mladinske organizacije na šoli. VEBER MARK0, mentor 00 ZSMS Polje: ZSMS je družbenopolitična organizacija, ki ji je treba zago-toviti kvaliteto, ne pa socialna ustanova. Če vsakega učenca 8. razreda sprejmemo v ZSMS, ga priznamo za mladinca, to po-meni, da napak ni, čeprav vemo, da je marsikdo le for-malno član ZSMS. - Dejstvo je, da je ZSMS družbenopolitična organizacija, katere član ne more biti vsak (torej tudi ne tisti, VSAK, ki to želi). Zato tudi obstajajo kri-teriji vstopa, v katerih smo jas-no opredelili, KDO je lahko član ZSMS. VEDENIK VLASTA, učenka Osnovne šole Kette-Murn: Vsi vemo na primer, da ni zrelo mahniti tovarišico učite-ljico ... Zakaj govorite o tem, da otroci niso dovolj zreli, da bi se sami opredeljevali za delo v ZSMS? Midim, da to vselej ne drži. Prevečkrat se nas pod-cenjuje! OZMEC RADOVAN, učenec OŠJožeMoškrič: Kaj pa učenci, ki so navezani na rebgijo? — Tu se kaže vpliv odvis-nosti od staršev, česar ne sme-mo zanemariti. Ker pa med od-raščanjem starši niso edini vzgo-jitelj, je tudi ZSMS s svojim de-lom pomemben vzgojitelj in vpliva na mladega človeka. Pri štirinajstletnikih velja v zvezi religije milejši kriterij sprejema v ZSMS. MARK0 VEBER: Na religiozne vplivamo z izobraževanjem in usmerjanjem. Sklep: Na osnovi lastnega razmišljanja se lahko mlad člo-vek opredeli tudi naknadno, ko vpliv staršev ni več tako močan. Eno prvih ur dmžbene moralne vzgoje je treba posvetiti preda-vanju o religiji. To je torej povzetek pogo-vora, ki se je razvil po uvodu. Pred nami je izredno po-membno obdobje treh mesecev, v katerem bomo z obiski po osnovnih šolah pripravljali učence 7. razredov za vstop v ZSMS. Pogovor je pokazal, da so mladi sedmošolci še kako zreli, da se na osnovi dobro pri-pravljenih predavanj sami opre-deljujejo za delo v naši organi-zaciji. Tu je seveda potrebno upoštevati mnenje staršev. S po-ostrenimi kriteriji za vstop v ZSMS hočemo doseči večjo kvaliteto in boljše rezultate dela mladinske organizacije. Član-stvo v ZSMS ne sme biti for-malno, ampak doseženo in po- trieno z delom. ., . , Zapisala DARJA ŠIMON POLOŽAJ DIJAKA V UČNO-VZGOJNEM PROCESU DIJAK SUBJEKT, NE PA OBJEKT UČNO-VZGOJNEGA PROCESA To mora biti glavno izho-dišče pri osvetlitvi njegovega položaja v samoupravni šoli. Di-jak - subjekt bo postal samo-stojna in ustvaijalna osebnost, le on bo lahko izpolnjeval vse svoje dolžnosti in tudi zahteval določene pravice. Torej se mo-ramo zaradi boljšega — objek-tivnejšega razumevanja in oce-njevanja njegovega položaja se-znaniti z dijakovimi dolžnostmi in pravicajni, ki iz izpolnjevanja le-teh izhajajo. Dolžnost vsakega dijaka je predvsem, da redno obiskuje pouk in da se v šoli obnaša v skladu s šolskimi pravili. Poleg tega je njegova dolžnost, da se podreja večini — bodisi v ŠDS ali 00 ZSMS. Nadalje se mora obnašati v skladu z zahtevami samoupravnega socializma, ki so obenem zahteve ZSMS in tudi ŠDS. To pomeni, da mora biti ustvarjalen, angažiran v iz-venšolskih dejavnostih, v 00 ZSMS in ŠDS, v razredu (pri pouku in v razredni skupnosti), kritičen do sebe in drugih, ven-dar ne sme zapasti v kriti-karstvo. Njegova dolžnost je tudi, da se v čimvečji meri angažira v samoupravnih orga-nih izven šole in da posreduje informacije oz. pridobljeno zna-nje, ne le iz fondov v okviru šole (krožki, 00 ZSMS in ŠDS), ampak tudi izven šole, čimvečjem številu sošolcev -bodočih samoupravljalcev. Nje-gova naloga je, da se razvije v angažirano mlado osebnost, da si pridobi čimveč znanja in čimveč izkušnej in da vsega tega ne obdrži le zase, temveč skuša s tem koristiti širši dmž-beni skupnosti. To je obenem že njegova pravica. Dijak, ki se ravna po teh dolžnostih in jih skuša po svojih močeh izpol-njevati, je resnično na poti, da postane subjekt učnovzgojnega procesa. Vendar to še ni dovolj. Naslednja stopnja pa je pri-dobitev pravica, ki iz izpol-njevanja dolžnosti lzhajajo. Tukaj pa se največkrat ustavi. Njegova najosnovnejša pra-vica je možnost sodelovanja — ustvarjalnega, angažiranega, iniciativnega sodelovanja v 00 ZSMS in SDS. Od tod izhajajo nadaljne pravice, ki so za razvoj dijakove osebnosti še kako po-membne. Dijak mora imeti pravico, da svoje mnenje, stališče in ho- tenja izrazi na vseh ravneh v šoli, da je njegovo mnenje, sta-lišče ali hotenje obravnavano kot enakovredno mnenju pro-fesorja in da ga lahko tudi za-govarja. Ravno pri tem moramo dijaki nastopati kritično. Ali se vsi resnično dovolj angažiramo na področju dijaške samouprave - bodisi na nivoju predsedstva 00 ZSMS in ŠDS ali na nivoju razredne skup-nosti? Mislim, da na to vpra-šanje res ne moremo odgovoriti pritrdilno. Naša največja na-paka je, da smo premalo anga-žirani in premalo seznanjeni tako s položajem dijaka v samo-upravni šoli kot z delovanjem in razvitostjo dijaške samouprave. Zato naše mnenje ni enako-pravno upoštevano in to si za-enkiat tudi zadužimo. Ne na-stopamo dovolj enotno, nismo dovolj organiziiano povezani, da bi bilo mnenje posameznika mnenje celote in obratno. Na tem področju še ni mnogo stor-jenega in mislim, da bi se morali prav tu največ angažirati. Naša največja naloga je, aktivirati čimvečje število dijakov in jih pritegniti v ustvarjalno in anga-žirano delo tako v šoli kot izven nje. Dijakova pravica je prav tako organiziranje svobodriih aktiv-nosti in pridobivanje drugih za le-te. Na žalost - in v našo škodo - moramo priznati, da je iniciativa na tem področju predvsem v rokah profesorjev. Vprašanje, ki je tukaj na mestu je ,,zakaj? " Predvsem zato, ker dijaki še nismo dovolj zreli, do-volj prepričani sami vase, da bi verjeli v svoje sposobnosti. Manjka nam tistega daru, ki od-likuje dobre organizatorje in vprašanje je, kako si ga pri-dobiti. Po mojem je možen en odgovor, ki je obenem že kar naša naslednja naloga. Kopičiti si moramo znanje, obiskovati in tudi sami organizirati seminarje, predavanja v zvezi s tem. Poleg tega pa tudi pridobivati dijake za to področje dela in jih kas-neje uspešno vključiti v posa-mezne aktivnosti. Njegova naslednja pravica je možnost demokratičnega odlo-čanja in sodelovanja pri reše-vanju problemov. Možnost de-mokratičnega odločanja po-" meni, da lahko soodloča - de-mokiatično soodloča pri re- ševanju vseh zadev, ki zadevajo 00 ZSMS, ŠDS in razredne skupnosti. Vsak dijak ima pra-vico zagovarjati svoje mnenje, glasovati proti predlaganemu sklepu, zadani nalogi, pred-laganemu enotnemu mnenju -seveda pa mora biti pri tem re-sen, kritičen in ne kritikarski. Dijak lahko sodeluje tudi pri reševanju problemov, bodisi s področja razredne skupnosti, SDS, 00 ZSMS ali pa šole. Di-jaki morajo imeti pravico, da o problemih razmišljajo in iz-oblikujejo svoje mnenje, prav tako pa jih morajo s profesorji tudi reševati. Tu gre seveda le za probleme, ki se tičejo obojih -tako dijakov kot profesoijev. V takem primeru so si dijaki in profesorji enakovredni, pro-fesorji morajo upoštevati mne-nje dijakov kot enakovredno, seveda pa morajo dijaki na-stopati enotno, organizirano in biti pripravljeni. Naslednja pomembna dija-kova pravica in dolžnost ob-enem pa je — ustvarjalna aktiv-nost in učna svoboda. Ustvar-jalna aktivnost pomeni, da mo-rajo dijaki imeti možnost orga-niziranja učnovzgojnega dela skupaj s profesorjem in da mo-rajo to možnost tudi izkoristiti. Potruditi se moramo (tako di-jaki kot profesorji), da bo šol-sko delo postalo ustvarjalno in da bo učenje potekalo na res-nično ustvarjalen in angažiran način. Dolžnost profesorja je, da različne možnosti ustvar-jalnega dela nakažejo, dolžnost dijakov pa, da te načine osvo-jijo in delajo z vso resnosijo po novih metodah. Položaj dijaka v samoupravni šoli ni torej tako črn, kakor ga mnogi vidijo. Poleg dolžnosti imajo dijaki tudi določene pra-vice in od nas samih je odvisno, kako jih bomo izkoristili. Do-kazati moramo, da jih za-služimo, da smo pravi samo-upravljalci, da smo zreli in pri-pravljeni za zrelo delo. PRIPIS: Prispevek nam je poslala De-lovna skupina dijakov, kije pri-pravila okroglo mizo o dijaški samoupravi, 26. februarja 1976 na VI. gimnaziji Moste. DIMOGRAMI Na svoji zadnji seji je predsedstvo OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje med drugim obravnavalo tudi osnutek družbe-nega dogovora o temeljih dmžbenega plana občine za ob-dobje 1976-1980 ter delovanje delegatskega sistema in uve-Ijavljanje delegatskih odnosov v. mladinski organizaciji ter na-sploh v občini. Dogovorili so se tudi za programsko in akcij-sko usmeritev ZSMS do konca tega mandata in o pripravah na volilno konferenco v septembru. 26. februarja se je prvič v novi sestavi srečalo predsedstvo Konference mladih delavcev, povzelo sklepe zadnje konfe-rence in se dogovorilo za izdelavo akcijskega programa do septembra 1976. Obravnavali so tudi najproblematičnejše 00 ZSMS v združenem delu ter sprejeli sklep, da člani pred-sedstva KMD posamezno obiščejo te osnovne organizacije ter se dogovorijo za čim hitrejšo sanacijo. Soglasni so bili, da je potrebno čim prej sklicati okroglo mizo o problematiki učencev v gospodarstvu, še pred tem pa pripraviti seminar za predsedstvo KMD. Sandi Sajbert, predsednik konference mladih delavcev pri OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje 25. 2. 1976 se je ožji sestav Odbora za prireditev pri OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje dogovaijal z nekaterimi naj-višjimi predstavniki Skupščine občine in borci II. grupe od-redov o bližnjih prireditvah, o proslavi borbe II. grupe odre-dov, ki bo 3. apnla v Zadvoru ..,. Na tem srečanju je za nas pomembno predvsem to, da so vsi prisotni podprli idejo o mladinski delovni akciii na Pugledu, akciii, ki bo od 12. do 17. 7. 1976. 1. marca je bila 9. redna seja predsedstva in sekretariata Konference mladih iz krajevnih skupnosti. Dogovarjali so se o trenutno aktualnih nalogah mladih v KS, o možnostih za lokalne delovne akcije v 00 ZSMS, o vključevanju prosto voljcev v enote Teritorialne obrambe ter o možnostih usta-navljanja Mladinskih pohodnih partizanskih čet. Da bi pomagali osnovnim organizacijam ZSMS v pripra-vah na čim popolnejše kadrovanje pred novim mandatnim obdobjem, je komisija za kadrovška vprašanja pri OK ZSMS organizirala 5. marca posvet referentov za kadrovska vpraša-nja vseh 00 ZSMS v naši občini. Na posvetu so obravnavali naslednje teme: - .kadrovske priprave na novo mandatno obdobje - priprava volilnih konferenc in vodenje evidence član-stva ZSMS - .kritična ocena izvajanja kadrovske politike v ZSMS. Stane Brezovar, predsednik kadrovske komisije pri OK ZSMS Lj. Moste-Polje DIMOGRAMI Do enotnega predloga programov dela za obdobje ma-rec-september, smo prišli na redni seji sekretariata pri pred-sedstvu OK ZSMS 4. 3. 1976. Na tej seii smo tudi razdelili delo v zvezi obiskov po dvajsetih sedmih razredih osnovnih šol pred sprejemom v ZSMS. Kavjo\a po^a mera, pri&pevkov slobo bera Na 6. seji predsedstva Konference mladih v vzgoji in iz-obraževanju (5. marca 1976) so analizirali delo Osnovnih organizacij na šolah ter poudarili večjo samostojnost pri de-lu, ki pa je maisikje še vedno preveč pogojena z zavzetostjo mentoija 00 ZSMS. Dogovorili so se tudi o seminarju za delegate 2. letnikov Šolskega centra tiska in papirja ter po-dali kritično oceno obiskov v 00 ZSMS ŠCTP in VI. gim-nazije. Osnovna organizacija ZSMS v Šolskem centru tiska in papirja v svoji aktivnosti zadfije čase peša.S tem v zvezi smo pripravili s predsedstvom 00 ZSMS v ŠCTP posvet in se dogovorili za nadaljnje, plodnejše delo. Celotno predsedstvo Osnovne organizacije ZSMS se bo udeležilo enotedenske mladinske politične šole za mlade delavce! PredvSem na pod-ročju vključevanja mladih v družbeno samozaščito ter na mladinske delovne akcije morajo mladi iz ŠCTP precei po-storiti, kajti na nekaterih zelo pomerpbnih tozadevnih se-stankih so v zadnjem času večkrat manjkali, tako predsednik 00 ZSMS, kot tudi direktor ŠCTP ... 5. marca se je na svoji redni seji sestala komisija za infor-miranje ter se predvsem akcijsko ubadala z novim DIM-om, kot posebno prilogo Naše skupnosti. Seja je bila vesela, saj bomo s to novo obliko inforrniranja mladih v naši občini — končno doseglitisto Sirino, ki smo si jo že dolgo, dolgo želelL 9. marca se je sestala delovna skupina za mladinske delov-ne akcije in se dogovorila o nadaljnem poteku priprav za letošnje MDA, o fonniranju štabov itd. 0 socialni problematiki mladih v naši občini ter o progra-mu dela do zaključka prvega pokongresnega mandata je na svoji seji, 9. marca, govorilakomisijazasocialno politiko pri predsedstvu OK ZSMS. Izobraževalni delovni seminar za referente za idejno-politično dejavnost iz 00 ZSMS je bil v soboto, 13. marca. Teme: — ,uvod: pomen idejnopolitičnega izobraževanja mladih — usmeritev in organiziranost ZSMS — ,politične metode dela z Ijudmi — marksizem, teorija in revolucionarna praksa delav-skega razreda — ,oblike idejnopolitičnega usposabljanja mladih. Posebej so še podebatirali na zadnjo temo, s katero so zares skušali približati z vsemi primernimi izobraževalnimi oblikami idejnopolitično dejavnost mladim v Osnovnih orga-nizacijah ZSM. Tretja seja sekretariata Aktiva mladih komunistov pri OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje je bila 10. marca: pripravljaliso se za sklic Aktiva mladih komunistov s tematiko uresniče-vanja sklepov 10. seje MK ZKS Ljubljana in Komiteja OK ZKS Ljubljana Moste-Polje o problematiki aktivne udeležbe mladih pri graditvi samoupravne socialistične družbe, nadalje o uresničevanju sklepov 5. seje CK ZKS ter o kadrovski politikL Seja Aktiva mladih komunistov je bila 18. marca. 11. marca se je sestala komisija za kulturo prt OK ZSMS ter obravnavala uresničevanje akcijskega programa v februar-jo in marcu ter sprejela predlog prireditev v letu 1976. Ena od dobrih in interesantnih zadevščin s te seje je akcija za ustanovitev mlade gledališke eksperimentalne skupine. 26. febniarja je bila v VI. gimnaziji Moste izredno uspeš-no pripravljena javna tribunt o problematiki samoupravljanja na tej šoli. 1. marca je bila redna letna konferenca v 00 ZSMS Emo-na — trgovina na veliko, 9. marca pa v Julonu in 10. marca v Črevarni.. . 3. marca se je v 00 ZSMS Hrušica sestal šiiši odbor za sanacijo dela 00 ZSMS, v katerem so močno zastopani pred-vsem člani Društva prijateljev mladine. DIMOGRAMI Na VL gimnaziji Moste so pričeli s predavanji o vlogi in pomenu ZSMS med svoiimi urami samoupravljanja s temelji marksizma. Predavajo člani sekretariata OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje. V Aktivu mladih iz Podmolnika so ustanovili svojo Pla-ninsko sekcijo - AMP, ki skrbi za izbiro primemih kondicij-skih tur, predvsem za tiste mladince, ki doslej še niso redno hodili v planine. Predsedniku, Martini Lampčič dosti uspeha pri izbiri! V našo občino se je preselila tudi 00 ZSMS GIP Gradis - skupne službe (na Šmartinsko 152/b). Precej mladih v Mesni industriji Zalog je sodelovalo na delovni akciji izkoščevanja mesa za golaž. Klub OZN Zadvor, edini klub OZN v krajevni skupnosti v Ljubljani, je dobro pripravil predavanje s 180 diapozitivi z naslovom: Mlada, svobodna Afrika. Na predavanju smozve-deli marsikaj zanimivega - o osvobodilnih gibanjih v mladih afiiških državah, o njihovi trdi borbi za samostojnost, pa o prvih gospodarskih in političnih uspehih ter vlogi naše ne-uvrščene politflce pri uveljavljanju dežel ,,tretjega sveta". V Tectumu se mladi zaradi zares specifičnega terenskega dela sestajajo ob ponedeljkih ob 6. uri zjutraj. Ponovno je oživela 00 ZSMS Gradis OGP, kmalu pa bo ustanovljena Osnovna organizacija ZSMS tudi v carinarnicah in v Vektoiju. V osnovnih šolah naše občine imamo v letošnjem šol-skem letu 20 sedmih razredov oz. 614 sedmošolcev, katere bomo pripravljali za vključitev v Zvezo socialistične mladine Slovenije. ŽTP - Popravila lokomotiv oz. njihova Osnovna organi-zacija ZSMS je začela izdajati svoje informativno glasilo ,,Na timicah", prav tako tudi 00 ZSMS Interevropa Mladi vse več pišejo tudi v obstoječih informativnih glasilih organizacij združenega dela... * V občini Ljubljana Moste-Pclje imajo vse osnovne in srednje šole v okviru 00 ZSMS tudi klube OZN. Predsedstvo OK ZSMS pripravlja ustanovitev Centra klubov OZN pri OK ZSMS. Milan Frankovič, sekretar aktiva mladih komunistov pri OK ZSMS Lj. Moste-Polje Te dni bomo začeli s sklici Zborov štipendistov, ki pre-jemajo štipendije po samoupravnem sporazumu o štipendira-nju učencev in študentov. Štipendiste želimo vključiti v družbenopolitično delo mladinskih organizacij, predvsem na terenu. V akciji odstranjevanja snega je organizirano sodelovalo precej moščanskih mladincev. Ustanovljena je 00 ZSMS v domu učencev GIP Gradis. 20. in 21. marca je imela Osnovna organizacija ZSMS Totra dvodnevni seminar na Pokljuki. (Udeležili so se ga tudi mladi iz 00 ZSMS Kemična-Protektor). Mladi se v tem času vključujejo v javne razprave o: — preobrazbi srednjega šolstva, — programu vzgojno-izobraževalnih dejavnosti na pod-ročju usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za leto 1976, — programu solidamostnih nalog na področju otroškega varstva v SRS za leto 1976, — osnutku samoupravnega spOTazumevanja o programi-ranju in gradnji vzgojnovarstvenin zavodov, — .družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v letu 1976 v Ljubljani, — ,programu gradnje domov za učence in študente v SR Sloveniji v obdobju 1976-1980. ODMEV NA AKCIJO »DAN MLADIH PESNIKOV PISATELJEV« ... težko je bilo tehtati prispevke, ki so nam jih mladi poslali. Od Prešema in Cankarja do viharnih vojnih dni, od sveta, kakršen je do takšnega, kakršen bi moraJ biti, od odrinjenih starcev in staric do računalniškega človeka, od osebnih stisk do problemov celega človeštva nas je vodila mlada misel. V križišču njihovih izpovedi je Človek -vozlišče vsega. Človek, ki živi na planetu Zemlja razpet med preteklost in prihodnost, med prostor in čas. Človek, ki med lažjo in resnico, dobrim in zlim, vojno in mirotn, po srednji poti med temi skrajnostmi tiplje k popolnosti in ob tem ostaja sam sebi uganka. Sonja Okorn, Darja Mihalič in Alenka Pulec - najbolje uvrščene Tokrat objavljamo nekaj boljših prispevkov: RASTLINA Sem kot rastlina, kijo grmada kamnov in pesek na poti k vodi ovira. Ljudje hočejo vina, vina ... Nemo spi zgodovina. Njene rane se hitro celijo; mrtvi ne govorijo. Le vode nekaj šumijo, šumijo ... Zakaj Ijudje ne vidijo; gledajo, a ne vidijo? JAKOVČIČ DANILO ZGODOVINSKA BILANCA Kamnito orožje v roki: praskupnost. Kamen na kamen - piramide: čas starega Egipta. Ladfe sužnjev: Rim, Atene in Benetke ... Vojna. V baroku: rubin in rdeč žamet kmetje v bedi. Vojna. Meči v rokah. Spet vojna. Sedanjost: na ustnicah beseda Ijubezen. Iz oči, črnih kot nafta, kliče: denarl Namesto srca ~ računalnik. MARNNUSA PESMI Nekega belega dne, neke črne noči, ko bodo odletele vse ptice, ko bodo vsi volkovi prišli iz gozdov, ko bodo ponoči svetila sonca in podnevi svetile zvezde, ko bodo pesniki zapisali vse besede in ko boš prebral vse moje pesmi, kaj boš storil tedaj? • PERŠOUA SREČKA VI. gimnazija Moste KDOSl Kdo sem jaz? Jaz sem nekdo. Nekdo - ne vsak. Vsak je nekdo, nekdo ni vsak. V vsaki Ifubezni je življenje, Ni v vsakem življenju Ijubezni. Če hočeš živeti, če hočeš Ijubiti, moraš biti nekdo, kajti vsakdo ne živi - in ne Ijubi. Zato pazi, da ne boš vsak - ampak nekdo! PROGRAM AKTIVNOSTI ZSM V JLA Orgunizacija Zveze socialistične mladine v JLA je sestavni del Zveze socialistične mladine Jugoslavije in s svojim družbenopolitičnim in izo-braževalnim karakterjem dela dopri-naša k nadaljnjemu utrjevanju naše samoupravne socialistične skupnosti in Jugoslovanske Ijudske armade -skupnosti oboroženih sil delavskega razreda, delovnih ljudi in vseh naro-dov in narodnosti Jugoslavije. V svo-jem idcjnopolitičnem delu, kulturni dejavnosti, vzgojno-izobraževalnih in športnih aktivnosti itd., se delo organizacije ZSM v JLA naslanja predvsem na program in politiko Zveze komunistov Jugoslavije, Sta-tut ZSMJ, Ustavo SFRJ in Stališča organizacije ZKJ v JLA. Nedavno tega so na konferenci ZSM v Vojni enoti 1478 Ljubljana-Polje dopolnili program svoje aktiv-nosti. Iz obširnega programskega do-polnila objavljamo nekaj izvlečkov: 1. Borba za stalno dvigovanje moralno-politične usposobljenosti vojakov in njihove borbene priprav-ljenosti. Osnovne organizacije ZSM morajo biti stalni nosilci vseh pozi-tivnih tradicij svojih enot, morajo širiti in razvijati izkušnje NOB in na-daljnje socialistične izgradnje. Vsa-kodnevna dejavnost mora temeljiti na dejstvu, da so vojaško, družbeno-politično in fizično pripravljeni po-samezniki ter enote eden odločujo-čih faktorjev za uspešno obrambo pred morebitnim agrasorjem. Osnov-ne organizacije morajo razpravljati in zavzemati jasna stališča o vseh ne-gativnih pojavih in izpadih posamez-nikov, ki niso v skladu s ptedpisa-nim načinom življenja iii dela v JLA. Prav tako se morajo nepre-stano truditi za dosledno uresniče-vanje nacionalne enakopravnosti, bratstva in enotnosti narodov in na-rodnosti v JLA, na načelih, utrjenih z Ustavo SFRJ in s programom ZKJ. 2. Dosledno uresničevanje spreje-tih principov kadrovske politike. OO ZSM mora neprestano sprem-ljati aktivnost vseh vojakov in v svo-je viste sprejemati tistc, ki še niso člani ZSM, vendar to. zaslužijo, naj-bolj aktivne vojake - mladince pa mora predlagati za sprejem v ZKJ. 3. Uresničevanje politike eko-nomske stabilizacije je ena od priori-tetnih nalog vseh OO ZSM, zato se morajo vse 00 ZSM boriti proti raz-nim oblikam liberalističnega in ne-odgovornega obnašanja pri delu in proti vsemu, kar onemogoča ali otežkoča realiz.acijo progiama eko-nomske stabilizacije. 4. Izboljševanje oblik in kvalitete prostočasnih dejavnosti. To naj bo ena izmed osnov za dvigovanje mo-ralno-politične izobraženosti. Pred-sedstvo ZSM mora vzpodbuditi in organiziiano voditi akcijo ,Jzbiramo najboljšo enoto". 5. Uresničevanje idejnopolitič-nega in akcijskega sodelovanja z organizacijami ZSM ter ostalimi družbcnopolitičnimi organizacijami na terenu. Predsedstvo ZSM bo naj-manj enkrat mesečno organiziralo različne kulturne, športne in števil-ne druge stike vojakov z družbeno-političnimi organizacijami s terena. 6. Borba za nadaljevanje izva-janja družbene varnosti in samo-zaščite. Vse Osnovne organizacije ZSM v JLA morajo formirati korni-sije za družbeno vamost in samo-zaščito. Komisije bodo sodelovale med seboj in s Svetora za varnost in družbeno samozaščito V. P. Ljub-ljana. 7. Negovanje tradicij NOB in stalno dvigovanje domovinske za-vesti moia biti nenehno prisotno v aktivnosti 00 ZSM. Mlade genera-cije morajo postati zavestno opre-deljene in nepremagljive branilke naše socialistične samoupravne družbe. To dosežemo tudi z organi-ziranimi obiski vojakov - mladincev v muzejih in znamenitih mestih naše revolucije, kakor tudi s posredova-njem žive besede udeležencev NOB. Izvlečke zabeležila: BARBARA TRIBUŠON LUKNJE... Za preko 77 tisoč učencev in 21 tisoč študentov imamo v Sloveniji na voljo le 12 ti-soč postelj v dijaških in 4 ti-soč ležišč v študentskih domovih.. Poleg tega, da v zadnjih letih niso mogli letno ugoditi prošnjam za sprejem od 1200 do preko 1500 di-jakov, kaže na kritično sta-nje na tem področju tudi dejstvo, da je velika večina dijaških domov izredno sta-rih in zgrajenih celo v prejš-njem stoletju. Poprečni bi-valni prostor na gojenca slo venskih dijaških domov je bil doslej nokaj nad 3 kvadratne metre domske bivalne povr-šine, po novih normativih pa ta v novogradnjali nc bo smela biti manjša od 8,4 kva-dratnega metra. Kljub kritičnemu stanju v naši občini slabo poteka podpisovanje samoupravnega sporazuraa o gradnji dijaških in študentskih domov. KADRI - POMEMBNA SESTAVINA SLO Med stotinami poklicev, za katere danes usposabljajo naše šole, je piek 70 takih, za katere se lahko mladi usposobijo v vojaških šolah. To so poklici, v katerih je delo prav tako pestro, tnnogokrat pa še bolj kot v marsikaterem nevojaškem poklicu, saj so področja dela nižjih oficirjev in oficirjev reševanja organizacijskih, izobraževalnih, obveščevalnih, poli-tičnih, operaiivno-strateških taktičnih ter drugih nalog. V vojaških šolah se med drugim lahko mladi izšolajo za strokovno delo pri zemeljski artileriji, protiletalski obrambi, inžinerji, v prometu in zvezah, elektron-ski tehniki, telekomunikacijah, mornariški in letalski navigaciji itd. Solanje v vojaških šolah je urejeno z zakonom o vojaških šoiah in znanstveno-raziskovalnih zavodih v Jugoslovanski ljudski armadi. S tem zakonom so postale vojaške šole sestavni del sistema vzgoje in izobraže-vanja ter šolskega sistema v naši družbi tako, kot je naša armada sestavni in nedeljivi del naše samoupravne soeialistične skupnosti. V zadnjem času je nekaj mladih pri nas, na OK ZSMS povpraševalo po možnostih vpisa v vojaške srednje strokovne šole in v vojaško gimnazijo. S tem v zvezi smo dolžni dati inforrnacijo, da od 15. februarja 1976 pa do konca 1976 velja objavljeni razpis zveznega sekietariata za ljudsko obrambo za šolsko leto 1976/1977. Če se boste odločili za šolanje na eni izmed šol za vojaške poklice, natančno preberite razpis, ki je bil poslan vsem osnovnih šolam ter se pri vpisu ravnajte po njem. Ce ste pred odločitvijo v dvomih, ker premalo poznate različne vojaške poklice in šole, se o tem pogovorite v šoli ali pridite na tazgovor h polčlicnemu svetovalcu v Zavod za zaposlovanje ali na Občinsko upravo za ljudsko obrambo. SEZNAM OSNOVNIH ORGANIZACIJ V zvezi večkrat izraženih želja s strani predsednikov 00 ZSM, da bi se radi ob nekaterih prilikah povezovali z različnimi osnovnimi organizacijami ZSM naše občine, tokrat objavljamo seznam vseh osnovnih organizacij ZSM z imeni njihovih predsednikov, naslovi in telefonskimi številkami. Poimenski seznam objavljamo tudi zato, da bi se mladi, ki še niso vključeni v ZSMS, vedeli obrniti na pravi naslov, kolikor želijo postati člani zveze socialistične mladine Slovenije. A) 00 ZSMS V TOZD: TOZD Nadov INTEREVROPA Šmartinska 152/a PLETENINA BIZOVIK 61261 Dobrunje ŽEL.POSTAJA PS U. MOSTE Lj., Kajuhova VVZ A. OCEPEK Zvezna 24 KOMUNALNAENER- GETIKA Toplarniška 19 EMONA - TV Šmartinska 102. EMONA - MIZ Zalog, 61260 Polje GRADIS LJ.-OKOLICA Kvedrova 30 GRADIS 2ELEZOKR. Smartinska 100/a INbOS Industiijska 3 IZOLIRKA Ob železnici 18 JAVNA SKLADISČA Smartinska lS2/a JUGOTEKSTIL Proletarska 4 KOLINSKA Šmaitinska 30 PAPIRNICA VEVCE Vevče 50, Polje PERUTNINA ZALOG Zalog, 61260 Polje SLOVENIJA CESTE Mehanični obrati Kavčičeva 66 SATURNUS Ob železnici 16 SOB LJ. MOSTE - POUE Proletarskal/I SAP Središka 4 SAP SKUPNE SLUŽBE Središka 4 SAP-MEH. OBR. SrediŠka 4 SAP-AVTOŠPEDICIJA Središka 21 SGPPIONIR Partizanska 19 TECTUM Podježami5 TEHNIKA Kajuhova 35 TOPLARNA Toplarniška 19 TOTRA Trpinčeva 39 VELANA Šmaxtinska52 GIP GRADIS - SKUPNE SLUŽBE Šmartinska 152 b GIP OBNOVA TOZD GRADBENI OBRATl Roiičeva 1 ZDRAVSTVENl DOM MOSTE Prvomajska 5 ŽITO Smartinska 154 ŽEL. POSTAJA ZALOG Zalog, 61260 Polje ŽTP - POPRAVILA LOKOMOTIV Zaloška217 CREVARNA Poljanska 95 JULON Letališka, Lj. KEMICNA TOVARNA PROTEKTOR Ob železnici 14 KLINICNA BOLNISNICA ZA PSIHIATRIJO Lj.-Polje PJETROL TOZD AVTOPARK Flajšmanova 2 JLA V. P. 1478 Lj-Polje POSTAJA MILICE MOSTE(POLJK) Zaloška ŽEL. GRAUB. PODJETJE Ob Zeleni jami 2 VEKTOR Šmartinska 104 GRADIS OGP Industrijska 2 B) OO ZSMS V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH: Krajevna Skupnost Predsednik OO ZSM KS BESNICA Jelnikar Rudi KSBIZOVIK Globokar Janez KS DOLSKO Novak Sašo KS HRUŠICA-FUŽINE Zupančič Ferdo KS KLOPCE Merela Dušan KS KODELJEVO Cerne Marjetka KS LIPOGLAV Grum Ciril KS MOSTE Fefer Dušan KS NOVE JARSE Hojsak Dušan KS POLJE Budal Uoš KS ŠMARTNO Zdešai Stanko KS STEPANJSKO NASELJE Grum Jelka KS VEVCE — ZG. KAŠELJ Prenul Milan KS ZADOBROVA - SNEBERJE Novak Tone K.S ZADVOR Jeriha Alcnka KS ZALOG Čeledin Jelka KS ZELENA JAMA Godeša Andrej . C) OO ZSMS V SOLAH: Šola ^ Naslov VI. GIMNAZIJA MOSTE Zaloška 49 SCTP Pokopališka 33 VŠTK Gordanova 22 OS VIDE PREGARC Bizoviška 1 OS KETTE-MURN Koširjeva 2 OŠ JOŽE MOŠKRIC Jatška c. OS POLJE Polje 358 OS SOSTRO Zadvor 85 OS ZALOG 61260 Lj.-Polie Predsednik OO ZSMS Angelovski Dušan Drglin Janez Tomič Gorazd Golob Ania. Ogulin Miroslav Henigman Janez Pušnik Vanda Tomašek Vladimir Grahovec Jovica Murselovič Nasih Satler Jože Fianetič Lička Pečaver Vida Bricelj Andrej Drnovšek Pavla Goršič Marko Vrzič Sašo, v. d. Dakič Drago Dujmovič Branka Primožič Tatjana Sajbert Sandi Ronclii Peter ¦ Barbo Jože Mihaljev Josip Peterlin Janez Lavrič Štefka Žibert Marjan Bokal Rudi Hacler Tanja Ptosen Dominik Todorovič Nikola Lučovnik Metka Selan Milan Medved Janez Zaletel Janez Boh Marko Golob Mirko Pleterski Radivoj Vatovec Bojan Pogačar Brane Boškovič Radenko Požeg Janez Kranjc Maks Mekiš Milan Lušič Irena, v. d. Puzovac Mišo Domači naslov predsednika Volavje 34 Bizoviška 13 Laze3 Hruševska 64 Zagorica 14 Jana Husa 29 Mali Lipoglav 7 Proletarska 2 Proletarska 2 Novo Polje 111/23 C. v Smartno 35 Ulica miru 15 Vevče 40 Šmartinska 329 C. 13.julija32 Pot v Zeleni gaj 3 Pokopališkal8 Tel. št. 42-242 49-001 313-044/144 310-908 43-513 41-944 48-221 41-059 43-272 43-096 42-»64 321-241/66 48-141/35 48-369 44-704 44-466 41-544 323-665/25 323-665 313-290 42-177 311-151 42-556 42-880 41-033 313-188 41-370 342-978 43-145 44-114 313-044/2431 321-155 44-322 43-640 48-021 312-433 44-347 42-320 48-000 42-400 42-722/09 61277 Prežganje 61261 Dobrunje 61262 DolpriLj. 61000 Lj. 61262 Dol 61000 Lj. 61293 Smarje-Sap 61000 Lj. 61000 Lj. 61260 Lj. 61000 Lj. 61000 Lj. 61260 Lj.-Polje 61000 Ljubljana 61261 Dobrunje 61260 Lj.-Polje 61000 Ljubljana Predsednik OO ZSMS Hafner Marjuta Baričevič Nikola Žvan Milan Zagorc Zdenka Jclenc Aleša Jeleršič Gotazd Bcvc Marjcta Hudabivnik Miran Pilica Sabina TELEGRAFSKO POTOVANJE PO NAŠIH KRAJIH V vseh 17 krajevnih skupnostih naše občine se mladi vključujejo v delo Osnovnih organizacij ZSMS, v najrazličnejša društva in druga interesna združenja z natnenom koristno preživljati svoj prosti čas. Za naše organizacije v KS je značilno, da njihova dejavnost časovno niha na moči. Kratek pregled delovanja mladih na terenu, najbrž ni dober odraz dejanskega stanja, je pa informacija za vse tiste, ki jih res zanima, kaj mladi na terenu, v tem trenutku delajo. V naši največji krajevni skup-nosti - v BESNICI, so mladi organizirani v štirih aktivih (Besnica, Janče, Javor, Prežga-nje). V vseh aktivih pripravljajo samostojno ali v sklopu kultur-no-umetniških društev dramske predstave za letošnjo sezono. Nedavno tega so izdali svoj ča-sopis ,,Mladost" v 140 izvodih. Njihov največji probkm je se-stajanje, saj je teren njihove kra-jevne skupnosti izredno velik, ter ima slabo infrastruktumo preskrbo. Mladi iz BIZOVIKA so v pre-teklem mesecu naredili neka-tere spremembe v svojem vod-stvu. S pomočjo krajevne skup-nosti so si zares vzorno uredili svoje prostore. Skupaj s KK SZDL so izvedli popis prebival-stva v krajevni skupnosti. Pri-pravili so tudi tekmovanje v smuku, pripravljajo pa še neka-tere akcije, predvsem delovne in na področju športne aktivnosti. V DOLSKEM so v preteklem mesecu organizirali nekaj šport-nih tekmovanj, v Vinjah in La-zah, ter pripravili dve proslavi. Mladi kulturniki študirajo ko-medijo I. Partljiča: ,,Ščuke pa ni". Z intenzivnim delom je pri-čela tudi recitatorska skupina. Za učence 7. in 8. razredov so organizirali predavanje o vlogj in delu ZSMS, predlagali so 4 mladince za sprejem v ZK, po-magajo pri pobiranju članarine za SZDL ter intenzivno priprav-ljajo vse potrebno za 2. fazo izgradnje športne ploščadi v Dolskem. V preteklem mesecu je imel sestanek tudi koordina-cijski svet 00 ZSMS sosednjih krajevnih skupnosti, v katerega so vključene 00 ZSMS Dolsko, Klopce, Jevnica, Besnica, Dol-Jub, Kasarna Polje, ki tradi-cionalno sodelujejo med seboj že vrsto let. HRUŠICA-FUŽINE je ena od tistih krajevnih skupnosti, kjer mladi še niso kdove kako zamigali. Osnovna organizacija ZSMS se srečuje predvsem s kadrovskimi problemi, katere skuša rešiti zdaj s pomočjo vseh družbenopolitičnih organizacij na terenu, kakor tudi s po-močjo aktivnosti mladih članov V Društvu prijateljev mladine. V tem mesecu tečejo priprave za izpeljavo konference, ki bo začrtala osnove za bolj zaneslji-vo, bolj vsebinsko delo vnaprej. V čim krajšem času pa bi mladi ponovno radi odprli svoje klub-ske prostore, ki so jim bili v prejšnjem mesecu zaradi neure-jenosti odvzeti oziroma zaprti. Štiri majhne vasi na skrajnem severovzhodnem delu naše ob-čine tvorijo najmanjšo krajevno skupnost KLOPCE. V 00 ZSMSje vključeno 17 mladih, za katere pa lahko rečemo, da so prav vsi aktivni. Njihova le-tošnja delovna perspektiva je usmerjena v izgradnjo doma družbenih organizacij v KS, saj v zimskem obdobju mladi ni-majo prostorov za svojo dejav-nost in se srečujejo le na sestan-kih v šoli v Križevski vasi. ' Na KODELJEVEM je začela delovati dramska mladinska skupina; v preteklem mesecu so obnavljaii klubske prostore in imeli literarni večer. Za 8. ma-rec so čestitali vsem Kodeljev-čankam ter jih skupaj s Pionir-sko organizacijo obiskovali na njihovih domovih. V tej krajev-ni skupnosti so mladi najbolje organizirani v primerjavi z osta-limi mestnimi krajevnimi skup-nostmi, kar se še posebej kaže v množičnosti njihovega delo-vanja. Na LIP0GLAVU so se mladi organizirali na svoji ustanovni konferenci v februarju ter za-čeli z uresničevanjem svojega, na tej konnferenci sprejetega programa dela. Želimo jim dosti dobrih rezultatov! V KS MOSTE pa postaja si-tuacija vse bolj čudna. Mladi se ubadajo s prostori, delo Osnov-ne organizacije je le občasno, v zadnjem mesecu ni bilo nobene akcije. Člani predsedstva bi se morali zavedati svoje odgovor-nosti in ne čakati na poziv za kakršnokoli akcijo s strani pred-sednika 00 ZSM, ki ima v tem trenutku precej šolskili obvez-nosti. .. V N0VIH JARŠAH je Ob-činska konferenca mladih v KS sodelovala s posegom pri reor-ganizaciji Osnovne organizacije ZSMS, skupaj s političnim akti-vom KS Nove Jarše. V najideal-nejših prostorih, kar jih mladina v občini sploh ima, mladi le občasno organizirajo klubske dejavnosti; z reorganizacijo bodo skušali doseči tudi večjo množičnost in vpeljati širino mladinskega delovanja oziroma nove oblike dela. V POLJU so mladi aktivi predvsem v športnih društvih, Osnovno organizacijo ZSMS še vedno tarejo kadrovski pro-blemi, še večji pa so problemi družbenih grostorov. Mladi v SMARTNEM so sku-paj z drugimi krajevnimi organi-zacijami pripravili Pustovanje in proslavo 8. marca ter samostoj-no organizirali predavanje o narkomaniji in alkoholizmu. Mladi se čutijo nekoliko odri-njeni, saj jim FS v domu druž-benih organizacij ni zagotovila ustreznega prostora, katerega jim je sicer predhodno veliko-krat obljubljala. V ŠTEPANJSKEM NA-SELJU je dejavnost 00 ZSMS dokaj razgibana, saj so v prejš-njem mesecu imeli vrsto akcij, največji uspeh pa prav gotovo pomeni aktiviranje mladih v aktive v novem delu Štepanjske-ga naselja. V KS VEVČE-ZG. KAŠELJ je delo mladih na terenu v zad-njih mesecih precej zamrlo, če izzvzamemo tabornike in tiste, ki se ukvarjajo s športnimi de-javnostmi. Vzrok je predvsem v neodgovornosti vodstva in v malomarnem organizacijskem pristopanju k akcijam. Vodstvo 00 ZSMS je bilo v marcu sko- raj v celoti zamenjano, pred-vsem na osnovi kritičnega ob-ravnavanja napak in iskrenega pogovora na dobro obiskovanih pripravljalnih sestankih pred svojo konferenco rrdadih. Mladi iz ZADOBRAVE-SNEBERJE delujejo kar dobro na kultumem področju; pripra-vili so nekaj proslav. Precej mla-dih obiskuje plesni tečaj, ki ga je organizirala 00 ZSMS ter hodi na izlete v okviru svoje Planinske sekcije. Trenutno ure-jajo svoje prostore in vabijo na to delovno akcijo več pridnih! V ZALOGU so organizirali predavanje o vlogi in pomenu ZSMS, ustanavljajo aktiva v Podgradu in v samskem domu, dobro sodelujejo z DP0;mladi, vključeni v KUD pa pripravljajo dramsko predstavo. UredUi so klubski prostor, ki ga bodo v prihodnjem mesecu opremili. V vodstvu 00 ZSMS je prišlo do nekaterih kadrovskih spre-memb. Dva člana organizacije sta bila sprejeta v ZK. V ZADVORU aktivno delu-jejo mladi kulturniki (Srečni dnevi). Imeli so pohod in semi-nar v Jelenovem žlebu (težave s povratkom zaradi snega), pri-pravljajo pa se že na spomladan-ske delovne akcije in pohode (prvi pohod najbrž na Pohorje). Se bi radi kaj napisali o aktiv-nosti Zadvorčanov, vendar nji-hovi delegati izredno slabo pri-hajajo na seje in posvete pri OK ZSMS.. . V ZELENI JAMl dajo precej na umetnost in kulturo (stalne razjtave, proslave). Ustanavlja-jo krajevni svct ZSMS, priprav-ljajo se na nekatere kadrovske spremembe. Dva člana ZSMS sta bila sprejeta v ZK, veliko mladih pa je aktivnih v organih KS in 00 ZK. Tik pred zaključ-kom so tudi z deli pri izgradnji in obnovi svojih klubskih pro-storov. Zavedamo se, da je ta kratki trenutek pregled akcij mladih na terenu nepopoln. Različni so vzroki, za to, najpomembnejši od njih pa je prav gotovo ta, da v Osnovnih organizacijah ZSMS premalo dajo na informiranje, saj so res redke tiste Osnovne organizacije, ki o svojem delu redno poročajo na nivoju Ob-činske konference ZSMS ali pa na kakršenkoli dmg način (sredstva javnega obveščanja), informirajo občane o svojem nedvomno aktivnem delu). To-rej informatorji, papir in pero v roke! Mladi iz krajevnih skupnosti se dobimo vsak ponedeljek od 14.30 do 16.30 na OK ZSMS, ob Ljubljanici 42, soba 19. Ta-krat je dežurstvo predsedstva Konference mladih iz KS. In-formacije posredujemo na tem mestu prav zato, da se slehemi mladinec, ki itna določena vpra-šanja ali ki bi rad določene stvari povedal - oglasi pri nas in nas informira! TELEGRAFSKO POTOVAL: SAŠO N0VAK LOKALNE MDA V KS Vse 00 ZSMS v krajevnih skupnostih naj v letošnjem, jubilej-nem 30. letu mladinskih delovnih akcij v svobodni Jugoslaviji, organizirajo vsaj eno lokalno delovno akcijo. O možnostih za lokalne mladinske delovne akcije smo govorili na 9. seji predsedstva Konference mladih iz krajevnih skupnosti in zabeležili sledeče: V BESNICI bodo delali na igriščih v Prežganju in na Javorju ter obnavljali krajevne poti in spominske plošče NOB. V BIZOVIKU bodo delali na izgradnji vodovoda in športnega centra (če bo šlo!). V DOLSKEM bodo z drugo fazo dokončali športno ploščad, obnavljali pa bodo tudi krajevne poti in urejali spominska obeležja. V KLOPCAH bodo gradili dom družbenih organizacij, na KODE-LJEVEM pa urejevali sprehajališča ob Grubarjevem prekopu in v parku Kodeljevo ter pripravljali očiščevalne akcije. Na LIPO-GLAVU bodo obnavljali vaške poti, v celoti pa bodo sodelovali tudi pri občinski mladinski delovni akciji ,,PugIed 76". V MO-STAH bodo skupaj x mladimi iz ZELENE JAME giadili varovalno ograjo ob železnici (če bo to dovoljeno), v ŠMARTNEM bodo urejali športno igrišče in center naselja. V ŠTEPANJSKEM NA-SELJU bodo gradili igrišče na Gmajni, čistili okolje in skupaj z madimi iz HRUŠICE urejevali strugo potoka Mejaš. V VEVCAH bodo gradili (urejali) most preko katerega bo tekJa pot do športnih igrišč, v ZADV0RU pa bodo mladi gradili lastne prostore za družbeno aktivnost v Podmolniku. ZABELEŽIL: SAŠO NOVAK NAJVEČJE LOKALNE MDA V LETU 1975 Janče 75: urejanje poti k spomeniku na Tujem grmu Dolsko 1975: gradnja športnega igrišča PA SE LE PREMIKA Že kar krepko smo zakora-čili v novo leto in čas je, da pre-gledamo in ocenimo delo 00 ZSiVi Zelena jama. Ne bom se spuščala v po-drobno opisovanje in razčlenje-vanje naših akcij in prireditev, ki jih ni bilo malo. Naj omenim samo nekatere. Pripravili smo nekaj glasbenih in plesnih veče-rov, vrteli filme, organizirali očiščevalni akciii okolja, uspeš-no sodelovali na športnih in ostalih prireditvah (tudi sami smo organizirali nekaj športnih srečanj), obudili kulturno po-dročje, pripravili razstave in fo-tografije mladincev. Sodelovali smo z ostalimi družbenopoli-tičnimi organizacijami in dru-štvi na terenu, začeli smo se po-vezovati z organizacijami ZSMS v TOZD-ih .. . Ndevomno je delo, ki smo ga opravili precejš-nje, čeprav bi lahko naredili ve-liko, veliko več, če bi pritegnili in organizirali dovolj rrdadih. Pa jih nismo. Eden glavnih ,,krivcev" je problem prostorov, kjer bi se mladi zbirali. Imamo samo so-bico v KS, ki pa je primerna le za sestanke. Sicer pa problem prostorov ni nov, mladina se že leta in leta bori zanje, trka na vrata odgovomih, zahteva, pro-sjači, tečnarl, tama in doka-zuje, da so ji prostori nujno po trebni. Vztrajnost je obrodila sadove. Skoraj nismo mogli ver-jeti, da se bo končno le začelo. Sedaj verjamemo, kajti iz nek-danjih garaž pod pisamami kra-jevne skupnosti nastajajo s skupno pomočjo prikupni mla-dinski prostori. Klub je postal zadnja možnost, ki mora pri-tegniti mlade. Mladi skrivajo v sebi ogromno moč, in če ho-čejo, lahko storijo nemogoče. Vendar pa mladi zahtevajo aktivnost. Bil bi pesek v oči, če bi mislili, da jih bomo pridobili s sestanki. Seenje v hladni sobi, razpravljanje o ,včasih zelo utrudljivih in nezanimivih te-mah mlade prestraši in odbije. Na žalost pa je tudi to delo neke mladinske organizacije, pa naj bo še tako zopmo in ,,dol-gočasno". Prostori bodo kmalu odprti in naša nestrpnost narašča. Na-črti? Teh je veliko, kajti ima-mo cel kup zamisli, ki jih želi-mo uresničiti. In kar je najvaž-nejše - imamo veliko volje, go-rečnosti in vztrajnosti. Ne boji-mo se dela, prav nasprotno, ve-selimo se ga. ŽELJMO NAREDITI VE-LIKO IN UPAM, DA BOMO USPELI USTVARITI TAK0 ORGANIZACIJO, KI BO ..RESNlCNO ZAGOTOVILA IZRAŽANJE AVTENTlCNIH INTERESOV IN V SOCIALI-STIČNI SMERI OBLIKOVA-NJE RAZLlCNIH KONKRET-NIH INTERESOV, TEŽENJIN USTVARJALNOSTI MLA-DINE" (Statut ZSMS). Mladim želimo nuditi tisto, kar jih zani-ma, dejavnosti (od športa do raznih krožkov, sekcij), v kate-rih bodo lahko uresničili vse svoje interese in postali zavestni ustvarjalci svojega življenja, ckolice, družbe. NA KONCU VAS VAB1M0, MLADINKE IN MLADINCE ZELENE JAME, DA PRIDETE K NAM IN SE VKLJUČITE V DELO NAŠE ORGANIZA-CIJE! VSI STE DOBRODOŠLI IN UPAMO, DA TUDI VI NE-STRPNO PRICAKUJETE OTVORITEV N0VIH PRO-STOROV. PRIDITE S SVOJI-MI IDEJAMI ŽELJAMl IN PREDLOGI! BARBARA TRIBUŠON UDARNIŠKO DELO IN PARAGRAFI . . . Veliko dela je bilo potrebnega pri iskanju naslovov lastnikov vaškega zemljišča, na kateretn name-ravamo zgraditi dom. Ta del akcije se je zavlekel tudi v letošnje leto, ker še vedno ne vemo, kako bomo ta kos zemlje dobili (ali z nacionalh zacijo ali s podpisi skupnih lastni-kov. da nam svet podarijo). Posekali in pospravili smo les. ki so nam ga podarili vaški kmetje. Precej lesa za ostrešje pa še čaka na posek. V izdelavo srao dali načrt našega objekta in ugotovili, da povsem ustreza. Krajevna skupnost Zadvor nam je denaino pomagala in omogo-čila, da smo kupili cement ter vse potrebno za izdelavo zidakov. V mesecu dni sno s skromno pomočjo mladih iz OO ZSMS Zadvor napra-vili 1950 kosov opekc. Skupaj je bilo polrebno 400 udamiških ur. Zahvala velja vsem, zlasti še nekate-rim starejšim vaščanom, ki so nam radi pomagali... Za letos smo si postavili piedvsem naslednje okvime naloge: podreti, oklestiti in spraviti iz gozda še ostali podarjeni les vaških kmetov; žaganje tega lesa, nabava gradbenega mate-riala . .. potem pa . . . vse je odvisno, če nam bo uspelo dobiti potrebno dokumentacijo, za katero že dolgo prosimo. Radi bi namreč čimprej nadaljevali z izkopom, temelji in zidavo! (Iz zapisnika redne letne kon-ference Aktiva mladih Podmolnik) KOLIKO KORAKOV ŠE DO USPEHA? Za leto 1976 smo %i mladi v naši Osnovni organizaciji ZSMS Štepanj-sko naselje zastavili zares obširen in zahteven program, katerega smo z vso resnostjo že začeli uresničevati. Kot prednostno nalogo v te-kočem letu smo si postavili vklju-čevanje mladih novega naselja v našo OO ZSM; novo naselje se jz dneva v dan širi, močno se poveeuje števiJo mladih v naši krajevni skup-nosti S temi novodošlimi mladinci smo že organiziiali več siečanj, žal pa moramo ugotoviti, da odziv na ta srečanja ni bil tako velik, kot srao pričakovalL Vzrok? Kljub dobri obveščenosti (v vsem novem naseljn razobešeni plakati - dovolj opazno) se je srečanj udeležilo le 10 od 20 mladih, med katerimi večina takih, ki so že člani ZSMS. Spraševali smo naprej za vzroke in odgovor, ki se je večkrat ponavljal je bil, da večina mladih ne ve, kje ima OO ZSMS svo-je prostore. Cudno je le, da ob nede-ljah, pa tudi med tednom, ko se v naših prostorih igra namizni tenis, šah, ko so na sporedu zabavni po-poldnevi, nikdar ne zmanjka mladih v našem prostom in da je med njimi prevladujoče število tistih iz novega naselja. Prepričani smo, da bomo mlade tudi preko te ,,lažje" oblike dejavnosti zainteresirali za družbe-nopolitično delo v naši OO ZSMS. Nič manj pomembna naloga naše OO ZSM je, da vendarle konč-no pristopimo k izgradnji igrišča na Gmajni, kajti športno udejstvovanje v naši KS je omejeno le na igranje namiznega tenisa, če vremenske okoliščine to dovoljujejo pa še re-kreacijski sprehod po Golovcu. Planinska sekcija je naredila obsežen program za letošnje leto in prepričani smo, da ga bo tudi izpe-ljala, kajti že v preteklem letu je bila najbolj dosledna pti njegovem izva-janju: poleg številnih izietov v gore, ki so bili zdmženi s tumim smuča-njem, je tedensko pripravljala preda-vanja o gorskem cvetju, o nevarnosti v gorah. in o lepotah naših in tujih gorstev. Kultuma komisija je ob naj-večjem slovenskem kultumem praz-niku pripravila uspešno proslavo, pri kateri so sodelovali tudi miadi iz no-vega naselja, kar nas je še posebej veselilo. Proslava je bila dobro obi-skana, obiskovalci so jo pohvalili, kultuma komisija pa je s tem dobila močno moralno podporo za na-daljnje delo. V programu imajo ve-čer Cankarjevih dcl in proslave ob vseh večjih praznikih. 2al so vse te prireditve tudi za naprej predvidene le v intemem okviru, kajti še vedno nimamo ustreznega prostora, kamor bi lahko povabili večje število kiaja-nov in jim predstavili ne samo kul-tumo delo naše OO ZSMS. Do sedaj smo upali, da bomo dobili kakšen večji prostor v novem naselju. ven-dar so se naši upi razblinili v nič; tudi krajevna skupnost životari s se-stanki v najeti baraki. nima prostoia za namestitev tajnika, nam pa so od-stopili sobo v kleti starega bloka. Mladi v naši 00 7.SM smo aktiv-ni m se tmdimo, da kljub slabim de-lovnim pogojem xizvršujemo pro-gram, katerega sem delno pred-stavila. Uspešno sodelujemo z Dru-štvom prijateljev mladine in s samo-upravnimi oiganizacijami v KS. Prav v tem Noddovanju pa se tudi kaže širina našega dela, uresičevanje naših akcij znotraj SZDL, uveljavljanje širokih interesov mladih, konstno izkoriščanje prostega časa ter nepo-sredno tudi idejnopolitična pripad-nost ter sotialistična vzgoja. JELKAGRUM IZ DELA OO ZSMS BESNICA Na pobudo sekretariata konference mladih iz krajevnih skup-nosti je bil septembra ustanovljen iniciativni odbor, ki je pripravil ustanovitev mladinske organizacije v krajevni skupnosti Besnica. Iniciativni odbor je svoje delo dobro opravil. Cetrtega oktobra 1975 je bila ustanovna konferenca 00 ZSMS Besnica. Sprejeli smo okvirni načrt dela in izvolili predsedstvo, Ker je naša krajevna skup-nost zelo velika, smo Osnovno organizacijo ZSM razdelili na štiri mladinske aktive: Besnica, Janče, Javor in Prežganje. Takoj nato smo pričeli z de-lom. 11. in 12. oktobra smo so-delovali na mladinski delovni akciji Janče 75. Utrjevali smo cesto z Janč do spomenika II. grupe odredov na Tujem grmu. Da bi se mladinci naše 00 ZSM bolje spoznali med seboj, smo 19. oktobra na Prežganju orga-nizirali tekmovanje vseh štirih aktivov. Tekmovali smo v šahu in v streljanju z zračno puško. Po tekmovanju je bilo tovariško srečanje. 1. novembra snio sku-paj z Zvezo borcev in s pionirji organizirali komemoracijo pri spomeniku na Tujem grmu. Po-ložili smo tudi venec. Organizi-rali smo 3 delovne akcije, na ka-terih smo pripravili 10 m^ drv za prodajo. S tem smo pridobili nekaj sredstev za delovanje naše organizacije. Štirje mladinci smo se udeležili dvodnevnega seminarja za vodstva mladih v KS, ki je bil v Mostah. S tričlan-sko ekipo (Nežka Gale, Marija Žagar in Rudi Jelnikar) smo 21. novembra tekmovali na kvizu Ljubljana — mesto heroj in za-sedli PRV0 mesto. Tekmovalo je 23 ekip. Skupno s pionirji smo za Dan republike pripravili proslave, ki so lepo uspele. Na Javoru in na Prežganju smo organizirali silvestrovanje. Naši mladinci so člani in go-nilna sila kulturno-umetniških društev in prostovoljnega gasil-skega društva Prežganje. V Zve-zo komunistov sta bila sprejeta dva mladinca. Aktivno smo so-delovali v političnem delu orga-nov KS. To naše delo se je po-sebno poznalo na razširjenem sestanku predstavnikov KS in predstavnikov občinske skupščine 20. novembra v Bes-nici. Udeleževali smo se sestan-kov na občinski ravni in na njih tudi aktivno sodelovali. Mla-dinci v posameznih aktivih so se redno sestajali. Člani predsed-stva 00 so jih seznanjali z ak-tualnimi dogodki in jih usmer-jali k pravilnemu razumevanju le-teh. Sprejeli smo obveznost, da bomo mladinci obveščali jav-nost o vsem delu in življenju v krajevni skupnosti Besnica. Vključili smo se v delo koordi-nacijskega sveta, ki povezuje de-javnost 00 Dol - Jub,Dolsko, Jevnica, Klopce, V. P. 1478 in Besnica. 24. januarja je naša športna ekipa tekmovala na na-miznoteniškem turnirju v Jev-nici in osvojila PRV0 mesto. Sodelovale so ekipe: Dolsko, Ribče, Senožeti, Litija, Jevnica in Besnica. Od ustanovitve do zdaj smo število članov precej povečali. Naša Osnovna organizacija ima sedaj 90 mladincev. To, da smo uspeli angažirati tako veliko šte-vilo mladih, je za nas velik uspeh. Trenutno smo poleg SZDL najštevilnješa družbeno-politična organizacija na te-renu, gotovo pa tudi najbolj aktivna. Naše delo je naletelo na po-polno podporo sveta KS Bes-nica in kiajevnih organizacij, predvsem 00 Zveze komuni-stov Prežganje. Vendar je ta po-moč vse preveč formalna. V prihodnje bo treba naše sodelo- vanje okrepili in preiti na kon-kretne skiipne akcije. Finančna sredstva dobimo iz članarine, od delovnih akcij in od krajevne skupnosti. KS Bes-nica nam je za preteklo leto odobrila 3.000,00 din dename pomoči. Ta denar smo porabili za nakup knjig, šahov in zrač-nih pušk. Poleg tega smo se v aktivih odločili za mesečni sa-moprispevek (od 5 do 10 din). Tudi to kaže na veliko priprav-ljenost naših mladincev za orga-nizirano delo in da so za to pri-pravleni marsikaj žrtvovati. Tudi pri nas je prisoten pro-storski problem. Edino MA Pre-žganje ima svoj lastni prostor, ki nam ga je odstopil tov. Bo-žič. Ta prostor smo s prosto-voljnim delom in samoprispev-kom deloma že uredili. Vseka-kor zasluži tov. Božič za razu-mevanje in pomoč mladini našo javno zahvalo. MA Javor deluje v prostorih kulturnega doma in ima dobre pogoje za delo. MA BEsnica gostuje v šoli in v Za-družnem domu. Najbolj pereč prostorski problem je na Jan-čah, kjer mladina nima nobe-nega ustreznega prostora. Za-enkrat se zbirajo v šoli. Pri svojem delu se srečujemo tudi s številnimi drugimi teža-vami. Ena največjih je velikost naše krajevne skupnosti. KS Besnica zavzema več kot tretji-no ozemlja naše občine. Na na-šem območju je 17 vasi, ki so med seboj prej oddaljene. Ra-zumljivo je, da je delo naše 00 na teko velikem terenu izredno težko. Mladince je težko pove-zati med seboj. Ravno zaradi tega morajo aktivi delovati sa-mostojno, seveda v okviru 00 in v povezavi z drugimi aktivi. Velik problem je informiranje. Zaradi velike prostorske odda-ljenosti je to možno le v pisme-ni obliki. Zaradi tega smo se od-ločili, da bomo izdajali svoj ča-sopis. Velika ovira za naše delo je pomanjkanje sposobnih kadrov. Naši mladinci so pretežno de-lavci, kmečki otroci in dijaki, ki nimajo izkušenj v v družbeno-političnem delu. Poleg tega taka oblika dela, kot jo uva-jamo sedaj, pri nas nima tradi-cije, saj mladina prej ni bila organizirana. Kaže se tudi stara napaka - da vsi člani niso aktivni. Upamo, da bomo z uspešnim in kvalitetnim delom aktivirali tudi tiste, ki so sedaj le formalno člani mladinske organizacije. Res pa je, da naši mladinci nimajo toliko prostega časa kot mestni. Po službi oz. šoli jih še čaka delo doma in na kmetiji. Z dosedanjim razvojem naše organizacije smo zadovoljni. Za-vedamo pa se, da je pred nami še ogromno težkega dela. Pre-pričan sem, da ga bomo zmogli, saj smo to dolžni naši družbi in vsem, ki so nam izkazali za-upanje. Z mladostnim poletom in idealizmom bomo šli naprej, v nove uspehe, saj vemo, da s tem tudi mi prispevamo k skup-nemu cilju - zgraditi čim bolj-šo samoupravno socialistično družbo.s, RUDI JELNIKAR ČIM VEČ NAJ NAS BO AKTVINIH Naša kraievna skupnost Klopce je precej oddaljena od mesta Ljubljane. Vasi so hribovite in precej zaostale. Naše kmetije se počasi, a vendarle po-stopoma razvijajo. Zemlja je ilovnata in ne daje dosti pridelka za vse Ijudi. Zato mladi stremimo za boljšim, pa tudi lažjim zaslužkom. Mladi odhajamo v mesta, precej kmetij ostaja neobdelanih. Med tednom smo večinoma po sluibah, nekateri pa v šolah. Sobote in nedelje porabimo za delo na kmetijah oziroma doma pomagamo po svojih močeh . . . Kljub temu si mladi najdemo prosti čas. A kaj, ko nimamo nobenih pravih prostorov, da bi se združevali in si skupaj oiganizirali delo in zabavo. Ne-kateri mladi so zelo aktivni, drugi pa nezainteresiiani. . . Naša OO ZSM ne more sklicevati sestankov ob delavnikih, ker veliko mladih stanuje v Ljubljani ali pa se v njej šolajo oziroma imajo deljen delovni čas. Večinoma se sestanki vršijo ob nedeljah;žal se jih udeležuje prevečkrat eni in isti. Ostali s tem, ko se ne udeležujejo sestankov, ne vedo za akcije, ki izhajajo iz naših sklepov, to je slabo! Naša 00 ZSM je maloštevilna, želimo pa si pridobiti čimveč mladih in upamo, da nam bo to uspelo, saj je znano, da se mladi ne združujejo vefi v Osnovno organizacijo zaradi tega, da bodo dobili le člansko izkaznico, tem- jreč predvsem zaradi konkretnega dela! MARTINA PIRŠ KRAJEVNI SVETI OO ZSMS PREGLED OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZSMS, KI NAJ SE V BLIŽNJI PRIHODNOSTl MED SEBOJ POVEZUJEJO V KRAJEVNE SVETE OSNOVNIH ORGANIZACU ZSMS: 1. 00 ZSMS v KS Bizovik in 00 ZSMS Pletenina Bizovik 2. 00 ZSMS v KS Hrušica-Fužine in 00 ZSMS Totra 3. 00 ZSMS v KS Kodeljevo in 00 ZSMS Črevarna. OŠ Kette-Murn, VŠTK 4. 00 ZSMS v KS Moste in 00 ZSMS Jugotekstil 0NA-ON, Postaja milice, SGP Pionir, Skupščina občine Ljub-ljana Moste-Polje, Komunalna energetika, TECTLJM, Toplarna, Zdravstveni dom Moste, ŽG CD - Popravila in vzdrževanje lokomotiv, ŽTP - PS Moste in VI. gim-nazija Moste 5. 00 ZSMS v KS Nove Jarše in 00 ZSMS Emona - TV, Gradis - Ljubljanska okolica, Gradis - železokrivnice Interevropa, BTC Javna skladišča, Žito, Vektor, OS Jože Moškrič, GP GRADIS - Skupne službe, Carinar-nica, Dom učencev GIP GRADIS 6. 00 ZSMS v KS Polje in 00 ZSMS Klinična bolnišnica za psiliiatrijo Polje ter OŠ Polje 7. 00 ZSMS v KS Vevče-Zg. Kašelj in 00 ZSMS Združe.ne papirnice Vevče 8 00 ZSMS v KS Zadvor in 00 ZSMS OS Sostro 9 00 ZSMS v KS Zalog in 00 ZSMS Emona - MIZ, Perutnina Zalog, ŽTP - PS Zalog, OŠ Adolf Jakhel Zalog 10. 00 ZSMS v KS Zelena jama in 00 ZSMS Indos. lzo-lirka, Julon, Kemična tovarna Moste Protektor, Ko-linska, Petrol - Avtopark, SAP, Saturnus, Slovenija ceste - Melianični obratij Tehnika - Strojni obrati, Ve-lana WZ A. Ocepek, Zelezniško gradbeno podjetje, OGP ,,Gradis". OŠ Vide Pregarc in ŠCTP Predlagamo, da so iniciatorji povezave predsedniki 00 ZSMS v krajevnih skupnostih, vendar pri tem opozarjamo, da zato niso nič manj odgovorni predsedniki 00 ZSMS v združenem delu. MLADE MISLI ZA STARE NAPAKE Mali človek ne more biti velika svinja. Na velikem stolu včasih ne sedi velika glava, ai.ipak samo velika rit. Ni vsak pesnik, kdor iina rad rože: spoinnite se na kravo! Ce se ti povesi nos. ti zamaši gobec! Ples je telovadba zaljubljenih. Tovariši, jaz bi bil raje gospod! Moški pred poroko: ,,Z ženskami je težko, brcz njih pa še težje." Moški p3 poroki: ,,Brez žensk jc te/.ko. z njinii pa še težje." Nekaterim je najljubša glasba šumctije pijače v kozarcu. (lz glasila Mladost 00 ZSMS Bcsnica): JELEN KOSILO (PRISPEVEK IZ GLASILA TABO-RNIŠKEGA 0DREDA CRNI MRAV ,,MRAVLJINCEK") Nekega dne nam je na Jančah zmanjkalo hrane. Bilo nas je sedem, ostale pa so nam samo še dve kon-zervi: sardine in rr.esni doručak. PTetaknili smo skoraj prazno shrambo v naši koči, da bi našli kaj koristnega. Najprej smo našli dve polprazni vrečki ,,Knorr" juh, ki smo jih stresli v petlitrski lonec, v katerem je že vrela voda. Radi bolj-šega okusa smo stresli k juham kar cel zavitek vegete. Dodali smo še nekaj zrn fižola, našli pa smo tudi 37 makaronov, ki so po hitrem po-stopku romali v lonec. Še temeljiteje smo preiskali skrite kotičke shrambe in našli: zavitek cimeta, malo popra, eno suho čebulo, malo česna, 2 goveji ,,Argo" kocki, pest riža, tri kisle kumarice, malo moke, koruznega zdroba, kos prepečenca, paradižnikov sok in ščepec kamilic. Vse skupaj smo dobro premešali in stresli v lonec k juham in testeni-nam. Tarzan je pod pogradi našel krompir, ki je po najbližji poti romal v loncc. Cič je v prijetno dišečo ,,mineštro" stisnil limono, Oli pa je vrgel notri še brinovo vejico, zaiadi boljše arome. Notri smo stresli še naši dve konzervi, ki smo jih seveda prej odprli, na koncu pa smo edinstveno kosilo posolili in zabelili. Roman je predlagal, da bi mineštro še posladkali, pa smo ga prepričali, da to ne bi bilo priporoc-ljivo in da bi sladkor pokvaril po-sebni okus mineštre. Preden smo začeli jesti, se jje sli-šalo nekaj globokih vzdihov. Ce ne bi bili taborniki, gotovo ne bi znali skuhati takšne enolončnice. Pa tudi, če ne bi bili taborniki, takega kosila verjetno ne bi jedli. Recept za ,,mineštro a' la Janče" vam toplo priporočam, posebno je enolončnica primerna za silvestrski menu! DR. KUHARSKIH ZNANOSTI, PROF.MIHA TRIGLAV - BODOČI TABORNIŠKI ODRED Dne 23. 2. 1976 se je sestal pri-pravljalni odbor za ustanovitev no-vega taborniškega odieda v KS Nove Jarše. Na sestanek smo povabili tudi predstavnika OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje in predstavnika Tabor-niške zveze Slovenije. Pod 1. točko dnevnega reda smo potrdili sestavo vodov in čet. Bodoči taborniški odred naj bi se imenoval Triglav, se-stavljale pa ga bodo 3 družine in 2 četi. V družino je vpisanih 100 medvedkov in čebelic, v starosti od 7 do 11 let, v čete pa se je vpisalo 59 tabornikov in tabornic v starosti od 12 do 18 let. Izvolili smo stare-Smo, načelnika, tajnika, blagajnika ter načelnike čet in vodnike vodov. V iniciativnem odboru deluje 10 članov, ustanovna konferenca pa naj se skliče v mesecu aprilu. (Iz zapisnika s sestanka pri-pravljalnega odbora za usta-novitev TO Triglav v KS No-ve Jaiše; na zapisniku pod-pisan:DUŠAN ŠVED JAVNA ZAHVALA V imenu naše oiganizacije se za-hvaljujem delovnim kolektivom pre-hrambene industrije: Kolinski, Zitu, Emoni, Mercatorju iz Zadvoia, Vzgojno-varstvenemu zavodu Vev-če, upravi Gozdnega podjetja v Gla-žuti, ki so nam pomagali organiziiati štiridnevni seminar v Jelenovem Žlebu. Sekretai Osnovne organizacije ZSMS Zadvor: IVO KOVAČEVlČ EDINI KLUB OZN IZ LJUBLJANSKIH KS Klub OZN v 00 ZSMS Zadvor PREDLOG PRIREDITEV V LETU 1976 Proslava slovenskega kulturnega praznika in zaključek literarne akcije ,,Dan mladih pes- nikov in pisateljev"; (v dvorani Skupščine občine) Družabno srečanj^ mladine, predvsem briga- dirjev in pohodnflcov ter mladink - aktivistk (ob dnevu žena); (vdomu JLA) Danbrigadirjev Pohod na Pugled in prodava obletnice borbe II. grupe odredov(vZadvoru) 40-letnica velike študentske stavke Proslava občinskega praznika'in Dneva OF; Srečanjeinest herojev; Svečana zaprisega teritorialcev (na občinski proslavi) Kresovi, kresovi in tradieionalno rajanje mla- dih na Cankarjevi Sodelovanje na prireditvah v Zajčji dobravi in na Rožniku Proslava ob Cankarjevem dnevu v Hali Tivoli (ob 18. uri) Prihod Štafete mladosti v Ljubljano Pohod ob žici okupirane Ljubljane Teden mladih Moščanov (športna tekmova- nja, kulturne priredit\e) Sprejemanje v ZSMS; osrednja proslava Dneva mladosti (v Športni hali Kodeljevo) Srečanje novosprejetih mladincev v Zajčji dobravi; Pohod na Janče; obletnica borbe na Tujem grmu; Otvoritev športnega igrišča v Dolskem 6.—lO.junij: Obletnica borbe na Muljavi (sodelovanje MPPČ) v Ivančni gorici 4. julij: Proslava Dneva borca 12.-27- julij: Mladinska delovna akcija Pugled 76 18. julij: Srečanje borcev in mladine na Pugledu Svečana zaprisega teritorialcev (na Pugledu) 22.julij: Udeležba na proslavi Dneva vstaje v Draž- gošah Avgust: Udeležba na Mladinskih delovnih akcijah Lokalne delovne akcije v KS 29. september: Dan pionirjev 1. november: Dan mrtvih 22. december: Dan JLA - proslava in vrsta srečanj z vo-jaki. .. Svečana zaprisega teritorialcev (na proslavi) 30. december: Novoletni mladinski ples v Hali Kodeljevo. 8. februar; 4. marec: l.april: 3. april: 4. aprfl: 26. aptil: 30. april: 1. maj: 8. maj: 24. maj do 29. maj: 25. maj: 29. maj: DRUŽABNO SREČANJE Da bi vzpodbudili različne aktiv-nosti, ki so pred nami, brž ko se vre-me utedi in otopli, (pohodi, mladin-ske delovne akcije, vključevanje mladih v enote Teritorialne obram-be, športna srečanja itd.), smo 4. marca v Domu JLA organizirali tra-dicionalno družabno srečanje mla-dih aktivistov, brigadirjev, pohodni-kov, pripadnikov JLA. V zares polni dvorani je bilo dobro razpoloženje s kultumo-zabavnim programom, v katerem so sodelovali: ansambel Savčani, ansambel iz Kasaine 1478 Polje, brigaduji itd. P. S.: Sneg, ki je padel 8. in 9. marca je, izgleda, tudi nakazal skiite možnosti, da diužabno srečanje pred ponovno otoplitvijo vremena tudi ponovimo. Morda 22. aprila? SMUK V BIZOVIKU Novozapadli sneg je tudi mlade Bizovičane pripiavil do ideje o smu-čarskih tekmovanjih. Ogledali smo si staro skakalnico, vendar smo žal ugotovili, da je odslužila svojemu namenu. Popravila pa si zaradi časa in drugih činiteljev nismo mogli pri-voščiti. Zato smo se raje odločili za smuk. Proga, ki smo jo imeli v mislih, je bila že precej zaiaščena. Očistili smo jo in pripravili za tek-movanje. 22. februarja je bilo zelo Jepo vre-me. Sneg je bil nekoliko južen, toda dobri smučarji iz Hrušice, Fužin, Sostrr, Zadvora Ln seveda domačini, so premagali tudi to oviro. Tekmovanje je bilo dobro obiska-no, predvsem so si ga ,,dobro" ogle-dali domačini, pa tudi prebivalci so-sednjih vasi so prišli spodbujati svoje predstavnike. Tekmovanja se je udeležilo 25 tekmovalcev, skozi cilj pa jih je pri-ao21. Čeprav nismo o favoritih vedeli prav ničesar, smo bili priča velikim presenečenjen.. Tako je npr. vodeči iz prve vožnje pristal fcle na petem mestu. Ko smo sešteli skupne čase, smo ugotovili, da imajo 4 tekmovalci od 2. do 5. mesta enake skupne čase. Ni nam preostalo drugega, kot da smo jih na progo poslali še enkrat. Na koncu smo dobili naslednji vrstni red: 2. Škulj Janez, Bizovik, 2. Klemenčič Rajko, Hrušica, 3. Prpič Janez, Bizovik. Tekmovanje nam je u^pelo. Vsi sino bili zadovoljni, saj je bila to naša prva samostojna akcija. Neka-teri mladi so res vredni vse pohvale. Prepričana sem, da bomo pripravili še podobna tekmovanja, če se bodo le pokazali za to ustrezni pogoji. JANJA ŽITNIK SKORAJ TAKO KOT NA OLIMPIJADI 6. februarja 1976 so mladinci iz Dolskega in Vinj priredili smučaiske skoke ,,Za ograjo" v Vinjaii. Snega je bilo še dovolj, zato smo naredili izvrstno 25-metrsko skakalnico. Vsi smo držali pesti, da bi bilo vreme sončno, bodrili pa smo mladince, da bi se odlično držali. Sodelovale so 3 ekipe: Dolsko, Vinje in Osredek. Ekipno so zmagali mladinci iz Dolskega, posamezno pa so se uvrstili: L Mezek Srečo - Vinje 2. Škarja Jani - Dolsko 3. Fortuna Franci - Dolsko 4. Sasso Ivo - Vinje 5. Bokalič Bojan - Dolsko • Gledalcev sicer ni bilo veliko; za-tajilo je informiranje. MOrda so bili nekateri mladinci razočarani, ker niso dosegli take uvrstitve, kot so si jo ,,kovali" pied tekmo, vendar naj se vsakdo zaveda, da je važno sode-lovati in ne zmagati. Za te ,,neka-tere" je bilo to tekmovanje res sko-raj tako kotna Olimpiadi. MIJA ZAJEC O PLANINSKEM DRUŠTVU VEVČE Mineva osmo leto, okdai deluje v naši delovni organizaciji papirnica Vevče, samostojno planinsko dru-štvo. V njem je dokaj pestra družba okoli 250 članov: mladih delavcev, njihovih otrok in svojcev pa tudi večje število okoličanov. Planinsko društvo Vevče je orga-niziiano z istimi pravicami in dolž-nostmi kot ostala planuiska društva v Sloveniji in deluje v številnih sek-cijah: izletniški, smučarsko-izlet-niški, mladinski, markacijski in go-spodarski. Vse so aktivne in imajo lastni program, ki ga sprejemajo na občnih zborih. Na letošnjem obč-nem zboru bomo ocenili delo v pre-tekli sezoni. Člani diužtva se bodo občnega zbora obvezno udeležili, pričakujemo pa tudi obisk prijate-ljev društva, ljubiteljev planin in na-rave. P. S. PDV postaja vse veče in veče. ANDREJ PROŠEK POSREDUJEMO Naslovi revij in inlormativnih gla-sil, ki so skoraj neobhodno potrebni sleherni Osnovni organizaciji ZSMS: - revija Mladina, 61000 Ljublja-na, Nazorjeva 1 - AŽ Informacije, 61000 Ljub-ljana, RK ZSMS - Dalmatinova 4 - Mestne informacije, 61000 Liubljana, MK ZSMS - Trdinova 4 - DIM, 61000 LJubljana, OK, ZSMS, Ob Ljubljanici 42 - Mladost, 11000 Beograd, Mar-šala Tita br. 2. poštanski fah: 252 - Naša obramba, 61000 Ljub-ljana, ČGP Delo - Tomšičeva 1. DVORANA V HRUŠICl V februarju je bil v Pro-svetnem domu Hrušica pivi obrtniški ples Združenja obrt-nikov naše občine. Očividci pravijo, da tako dobro organi-zirane družabne prireditve v občini ne pomnijo ... Mladi se zavzemamo za vse-binsko bogate prireditve! Nedavno tega je OO ZSMS Žito želela prirediti v taisti dvo-rani mladinski kviz z družabnim srečaniem. Ustavilo se je pred zahtevano ceno za najemnino dvorane 3.000,00 novih din! Dvorana v Hrušici je že de-setletje skoraj neizkoriščena (tudi kino je že dolgo, dolgo za-prt). .,. Mladi, ki so gradili dvorano so zrasli, žal so se nekateri tudi prehudo ,,postarali". Današnja generacija mladih iz Hmšice se ubada s številnimi problemi; prenekatere od teh bi rešili lahko prav s funkcionalno dvorano! VKLJUČEVANJE MLADIH V ENOTE TERITORIALNE OBRAMBE fNadaljujemo z akcijo vključeva-mladih v enote Teritorialne t)brambe, akcijo, ki je v lanskem letu dala na območju naše občine zelo dobre rezultate. Ob 35. obletnici Osvobodilne ftonte in ob občinskem prazniku — 27. aprilu, želimo to akcijo zaklju-čiti in s tem na svečan način obele-fiti odločitev mJadega človeka, da zavestno sprejema svojo najvišjo in aajčastnejSo dolžnost tei neod-;ft)!i!vo pravico pri obrambi SR ¦: SFR Jugoslavije tudi ¦ ^vedati « moramo, da je pred Kmim sprejemom v enote Terito-Klne obrambe potrebno opraviti Hjč nalog, ki terjajo svoj čas, tega pa H ravno veliko .. . H Seznanjamo vas s pogoji za vstop W enote Teritonalne ohramlic fti pozivamo vse mlade, V sirani za delo v teh v povežejo s predsedniki svojiii Osnov-nih organizacij ZSMS ali pa se in-formativno oglasijo na Občinski konferenci ZSMS Ljubljana Moste-Polje, Ob Ljubljanici 42. .Pogoji in kriteriji za vstop v enote Teritorialne obrambe A) MLADINKA ALI MLADINEC MOR"A PRED VSTOPOM V ENO-TETO: - izraziti željo, da se vključi v enote TO (izpolni pristopno izjavo) - biti mora član Osnovne orga-nizacije ZSMS - da je dopolnil 17 let ^t-"«ti - imeti moia stalno ; prebivaliiče na območju _, skih občin - ne sme iroeti vojaške^ lazpof reda - predvidoma naj bi vsaj še dve leti ne šel na odstuženje vojaikega roka v JLA - imeti mora ustrezno zdrav-stveno stanje - poseduje naj mire7.ne mor.il-no-politične kvalitei B) MLADINK" ^ SE MORA PG ZA VSTOP V L 1. udeležiti dve: pomenu LO in DS i čevanja v enote TO - udeležiti se o>'. ško unifoimo - udeležiti dvodnevnih taktičnih vaj 2. udeležba pri svečani zaobljubi 3. odziv na vse pozive naslovljene nanj kot člana enote TO s strani mestneaa ali občinskega štaba za TO nfBa^Rd vsiopom v enoie ^entorialne obrambe p«;na>ijaji> utsait tov. Anteja Iftaviča in prisegajo. da bodo vsdej bntnili pridobitv« socialistične revolucije (22. december 1975) KULTURNE DIAPOHVALE Predstavljamo 3 zelo aktivne skupine mladih kulturnikov: Orfov orkester iz OŠ Vide Pregarc pod vodstvom mentorice OO ZSM, tov. Ane Zupan Recitatorska skupina iz OO ZSMS Zadvor ODSTRANJEVANJE SNEGA Sneg, ki je 8. in 9. marca belil Ljubljano in jo tudi dobro pobelil, je bilo potrebno odstraniti, saj je bil zares prava nadloga... Ljub-ljanska mladina se je odločila za očiščevanje mestnih ulic in avto-busnih postajališč. Na MK ZSMS in OK ZSMS so se formirali štabi, ki so koordinirali akcijo z Mestnim štabom za civilno zaščito in štabi za civilno zaščito pri Skupščini občin. Z Viatorjem smo se dogovorili, da mladi, ki sodelujejo pri akciji, ne plačajo prevoza do postajališč, ki jih bodo očiščevali in da velja lopata kot vozovnica... V naši občini so v akciji sodelovali mladi iz Osnovnih organizacij ZSMS VI. gimnazija Moste, ŠCTP, OŠ Ketteja-Muma, OS Sostro, ŽG-CD - TOZD Popiavila in vzdrževanje lokomotiv, Žita in BTC Javnih skladišč. OčistUi so 27 postajališč mestnega prometa na pro-gah 2, 4, 5, 7, 10, 11 in 13 terprehode oziroma dohode na pločnike. V akciji je sodelovalo okrog 400 mladink in mladincev, ki so očistili približno 2.200 kvadratnih metrov postajališč in pločnikov. Ugotovimo lahko, da je akcija dobro uspela, da so mladi ponovno dokazali, da so akcijsko sposobni reševati družbene probleme. Seveda so bile tu še nekatere pomanjkljivosti, predvsem pa ta, da je bil odziv mladih na akcijo prevelik za premajhno število lopat. . .