Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani_ 109338 s ME KREUZ SCHLEPPUNCS. polne lepllt naukoT za otroke pa tudi za odrašene Hudi. Spisal Tilu J a is. Poslovenil po šest in dvajsetim natisu Fa*anc Cegnar. V LJ1IBLJ1II, 1849. V založbi in na prodaj pri Jurju Iierherju. omu to Prošnja jitsavca. Ponižno prosim starše, učenike in prijatle otrok, de bi te zgodbe in po¬ vesti otrokam razložili, jih pri prilož¬ nosti nanje spomnili, in večkrat, po¬ sebno v praznikih, pa tudi med tednam enake pogovore imeli, ki otroke ravno tak razvesele, kakor so jim tudi ko¬ ristni. Veselim in tolažim se, de jih je veliko, ki že v resnici to store. Bog blagodari njih trud in otroke. Zadna povest razvije kratek osnu- tik, kako se šole po kmetih brez strož- kov vravnati imajo. Keršanski nauk je po redu dolžnost vpeljan, brez de bi se bili na njih versto zavezali. Pristavk obseže pravila zdravje ohraniti in se spodobno obnašati. Vodilo »e bi pač vsi starši in učeniki po poti, ktero te bukvice kažejo, zvesto svoje otroke vodili! Zlata prihodnost bi kmalo med nami zacvetela; ljubezen, edinost in pravda bi med nami kralje¬ vale ; nebeški blagodar bi lil na našo ljubo domovino. Starši in učeniki! vam je časna in večna sreča mladosti izro¬ čena. Blagor, trikrat blagor vam, ako v mlade serca seme lepih čednost za¬ sejete; sej kalilo bo gotovo in obilni sad prineslo. Z Bogam! I Vrane Cegnar . I. Pobožni oče. JI ek oče gredo na polje delat. Njih sedem let star sin tudi z njimi gre. Bilo je nar lepši pomladansko jutro. Sinik skače ves vesel semtertje. Ravno je sonce izhajalo. Zdaj se oče odkrijejo, se ozrejo k nebesam in nekaj na tihim govorijo. Sinik, to vidši, praša očeta, zakaj de so se odkrili, in kaj de so na tihim govorili. „Moj otrok , u odgovorijo oče, „mislim zdaj v Boga, ker ljubo sonce izhajati vidim: na tihim njegovo dobroto in vsigamogočnost častim. Glej, otrok! Bog je sonce, je vse, kar ti le vidiš, vstvaril.“ — In vse, reče otrok, tak lepo naredil! — „Alj misliš^ pristavijo oče „velikrat na tega dobriga Boga 5 alj ga ljubiš, moj otrok? <£ O ja, reče dečik, in od veselja jokati jame. Bog! kak si velik, dober ti, Kak lepa vsaka tvoja stvar! Daj, de le tebe vsak časti, Ne žali te, gospod! nikdar. 6 OtroK pred jerfoaselfeain. Sel je dečik v neko hišo po švojiga tovarša, de bi v šolo skupej šla. Pride Hoter in ne vidi nobeniga človeka, na oknu pa zagleda polni jerbasčik jabelk. To so zale jabelka! misli sam pri sebi, in bližej stopi, in jih še bolj željno gleda; že stegne roko po jerbasčiku in ga prime! „Yonder ne!“ reče, „to ni prav; tega ne smem storiti: če me prav tuki nobeden ne vidi, me vonder Bog vidi! sej on vse ve!“ Jerbasčik in jabelka v nemar pusti, se oberne in hoče iti. „Stoj! ostani!“ zavpije nekdo v iz.bi. Kak se je pač zdaj dečik prestrašil! — in še bolj, ko se mu je star mož iz zad peči približal. „Ne boj se,“ se mož oglasi, „ti si dober otrok! Ker si Boga pred očmi imel, zato vzemi jabelk, kolikor si jih nabasati moreš; in vse svoje žive dni ne pozabi tega: Kar strim, kjer znajdem se, Povsod Bog vidi me. 7 3. Resnicoljubni otrok. Simen je bil srečen oce. Imel je tri lepo izrejene sinove; posebno je bil Kori, nar mlajši med njimi, prav dober dečik. Bili so v hiši stara teta, ki so v drugim nadstropju prebivali, bili so zmirej bolehni, in večidel sami. Nekdaj, ko so ravno otroci pred durmi sedeli, pride nek tuje, in po stari teti po- prašuje. Kori, postrežliv fantik, urno gor po stopalnicah skoči, in prosi teto, de bi dol šli; nek mož je tuki in po njih poprašuje. „Pojdi, ££ mu odgovorijo teta, „in reci mu, de me ni doma. ££ „Nak, £{ si Kori sam pri sebi misli, „legati nočem in ne smem. ££ Gre tedej v kuhinjo, kjer so bili mati, in jih popraša: „Mati! kaj čem storiti? Nek mož po teti praša; pa nočejo dolj iti, in tudi nobeniga k sebi ne puste, desiravno mož z njimi govoriti hoče. ££ Mati potem sami v izbo gredo, prosijo tujca, de bi drugikrat prišel, ker so teta bolehni; in tako je tudi bilo. Bete jako in pobožno Varje greha se priložno. & 8 4. Od otroka, ki je zg-odej starše zgubil. Merjanca je velikrat in prav gorečo Boga prosila, de bi ji starše prav dolgo ohranil. Pa nje revni oče so ji že, ko je deseto leto spolnila, umerli; mater pa je še pred zgubila. Velikrat je pobožna deklica pri postlji bolniga očeta prav milo jokala. Oče pa so jo zmirej s temi besedami tolažili: „Moja Merjanca! bodi pobožna in pridna in zaupaj v Boga; on bo gotovo- tvoj oče! u Merjanca je bila pobožna in pridna; zato je pa tudi dobila dobre ljudi, ki so jo v službo vzeli, in jo zato redili in ji obleko napravili. Ko je bila šestnajst let stara, je stopila pri nekimu prav bogaboječimu in bogatimu možu v službo. Ljubila je delo in čednost; varovala se je prazniga besedovanja, zvesta in pridna, pohlevniga in sramožliviga zader- $s* žanja je bila, in večkrat je rekla: ,,Nimam več očeta, ne matere; pa Bog je moj oče, de sim tudi le jez njegova zvesta hčL“ To je nje gozpodarju tak dopadlo, de ji je vsako leto zraven odinjaniga plačila še nekoliko goldinarjev podaril, in zadnič še clo obljubil, 9 Je bo on zanjo, kakor za svojo hčer zanaprcj skerbel. Tudi je besedo deržal, in pobožni Merjanci se je zmirej dobro godilo. Ljubi Bog vse prav stori 5 mi mu smemo vse zaupati, de le svoje dolžnosti spolnimo. Kdor je pobožen, se Boga boji, Na sivo skalo stanje zida si. 5. Kak se je nek otrok svojiga pregrešila odvadil. Krištof je imel nesramno navado, rad legati. Pač je, žali Bog! veliko otrok, ki radi lažejo. De bi se pač vsi poboljšali, kakor se je Krištof! Tega so večkrat starši zavolj laži opominjali, ja clo kaznovali. Pa nič ni pomagalo, ker se je lagati že preveč privadil. Enkrat, ko se je lih šibe bal, in ko je tudi že spoznal, kak nesramna reč je laž, praša svojo mater: „Kaj pa moram storiti, de se lagati odvadimPobožna mati odgovo¬ rijo: „Zmirej se tak zaderži, de te ne bo sram pred ljudmi resnice povedati. Vari se, kaj boš govoril, pomisli, de Bog vse ve; obljubi mu, de se hočeš pred 10 lažmi varovati, in prosi ga zaupljivo za pomoč, de bi svojo obljubo zvesto deržati mogel. Glej, če prav na Boga, nebeškiga očeta misliš, se boš gotovo tudi spomnil, kaj on prepoveduje. Terdno skleni, svojo pregreho popraviti, in samo to storiti, kar je Bogu dopadlivo. Večkrat na to misli, kar si pred Bogam vsigavednim sklenil, kar si mu obljubil 5 in ti boš toliko lozej svojo obljubo derzal. Ce te težko stane, se nepregrešiti, misli: Bog me gotovo ne bo zapustil, on mi bo pomagal; z Božjo pomočjo mi nič dobriga ni nemogoče storiti, če se le sam resnično prizadevam. Krištof je storil, kar so mu mati sveto¬ vali: Večkrat je na tihim molil: „Ljubi Bog! Ti vse veš; ti resnico ljubiš; ti laž .sovražiš. Pomagaj mi, de se laži odvadim: zmirej' se hočem prizadevati, de ne bom več lagal.“ Tudi je manj govoril, kakor poprcd, in zmirej je pred pomislil, preden je kaj povedal. Tako se je o kratkim času laži popol- nama odvadil. Steber vsiga dobriga molitev je, Vsak pobožni zmir derži molitve se. 11 6. Otrok si ne ve ne svetovati, ne pomagati. Volbenk je bil scer dober otrok: alj enkrat se je zlo pregrešil. Zgodilo se je namreč, de je nek fantič, ko je že šola minula, in ko so učenik že odšli, na Volbenkove lepe, nove bukve iz nepazbe černilo izlil. Volbenka je to tak zdražilo, de je kar z nožem fantiča udariti hotel. Fantič začne milo jokati, desiravno se mu ničesar ni zgodilo; hitro od njega skoči in mu žuga, de ga bo pri njegovih starših zatožil. Volbenk si ne ve ne svetvati, ne po¬ magati. Ni si upal opoldne domu iti; pa tudi v šoli ni hotel več ostati. Zato je šel med tem čašam v bližno cerkev. Popoldan je bil pervi v šoli. Učenik mu koj na obrazu berejo, de je ves nemiren in oplašen. „Kaj ti je? VolbenkI 1 -- ga po- prašajo. „Zakaj si danes tak zgodej v šolo prišel?“ Volbenk jim vse pove, in reče, de je zdaj iz cerkve sem prišel. „Iz cerkve“ pravijo učenik; „ali si tam pobožno molil? u „Nisim,“ odgovori Volbenk, „ne morem moliti, ker ne vem, kaj bodo moji starši k temu rekli.“ 12 Učenik. Kaj pa si delal v cerkvi? Volbenk. Svojo pregreho sim obžaloval in terdno sklenil, de tega gotovo, gotovo ne bom več storil. Učenik. Kaj zraven tega nisi nič na Boga mislil? Volbenk. Ja, sim mislil: Moj Bog! le zdaj mi še pomagaj, nič več ne bom tega storil! — Učenik. To je nar boljši molitev, pre¬ grehe pred Bogam se kesati, njega za od- pnšanje prositi, in pred njim skleniti; nič več ne grešiti. Ne boj se, dalej pravijo, jez sam te bom po šoli domu peljal in bom Zate prosil: nič žaliga se ti ne bo zgodilo. Učenik so se tak dolgo z Volbenkam od molitve pogovarjali, de so drugi otroci v šolo prišli, in so mu djali: „Kadar se boš česar bal, ali pa pre¬ grešil, lih tak moli. Ljubi Bog hoče, de je nam vse v korist, clo naše pregrehe. On tudi to, kar nas nar bolj pri sercu peče, nam k pridu oberniti zna. Mi smo, če le hočemo skoz lastno škodo modrejši, bolj varni in previdljivi, dc se večih nesreč obvarjemo. Glej, če se otrok enkrat pregreši, se bo 13 gotovo zanaprej bolj varoval, de se spet ne pregreši, in clo smerten greh stori; gotovo pa to lahko stori, in je tudi dolžan . 44 — Zato pomislimo, če Boga za kar koli bodi, prosimo, de bi nam pomagal: On bo nam gotovo pomagal, če le sami hočemo in si prizadevamo. Ne obupaj, če nadloga tare te, Moli serčno, na Boga zanesi se. ?. Sin očeta redi. Martin gre k nekirnu kmetu in ga prosi, de bi ga za delavca vzel. „Jez , 44 odgovori kmet, „te hočem za pastirja vzeti; dal ti bom jesti, in če boš priden, dobiš še poverh, ko bo poletje minulo, šest goldinarjev . 44 „Prav priden hočem biti , 44 odgovori Martin; „pa prosim vas, dajte mi vsak teden v denarjih, kolikor si bom zaslužil. Doma imam revniga očeta; bi mu rad vsak teden svoj zaslužik dal . 44 Kmet, ki inu je taka otročja ljubezen alo dopadla, rad pervoli, in mu zaslužik še povikša. In sin vsako seboto svoj denarni 14 zaslužik, in kar si je kruha in siroviga masla prihranil, domu svojiinu očetu nese. Kak lepo, bogoljubo je, Otrok če starše prav spoštuje; Za zvesto njih ljubezen se Jim zmir hvaležniga skazuje. S. Ali! mati so bolni. Neka mati so bili bolni, in so velike bolečine terpeli. Vsi otroci so bili žalostni in pobitiga serca. Večkrat pokleknejo skup in molijo, de hi Bog ljubo mater ozdravil. Nar mlajši otrok je skor cel dan pri materni postlji stal, in zmirej popraševal, kdaj de bodo spet zdravi. Tudi je enkrat prašal, ki je pri materni postlji steklenco stati vidil: „Mama! kaj pa je to?“ Mama odgovore: ,,Otroče! to je nekaj prav grenkiga; in vonder moram piti, de se spet ozdravim . u „Mama £< reče jako dete, ,,če je grenko bom pa jez namest vas pil, de boste spet zdravi.^ In bolna mati so imeli pri vsih bolečinah vonder tolažbo, in polajšanje, ki so vedli, kak zlo jih otroci ljubijo. Otroka jakiga se starši vesele, Hudobni dela vedno sive jim lase. 15 9. Tepen otroli. „Ostani doma, a so rekli oče svojirau sinčiku, „de domu pridera.“ Jožik, tak mu je bilo ime, je obljubil doma ostati. Komej so oče odšli, že pride sosedov sin, jakiga Jožka na polje zvabit. Jožik si koj ne upa iti, ker so mu oče prepovedali. »Eja, oče!“ reče poredni fant, „sej ne bodo zvedli. Bog ve, kje so zdaj oče, in kdaj bodo domu prišli! Kaj moraš zmirej doma čepeti ? <{ Jožik se pusti pregovoriti in gre. Šla sta meino nekiga verta, v kterim so sadonosniki lepiga sadja se priklanjali. Tu začne poredni fant, ki je Jožka sabo speljal, sadje klatiti. Pa na skok je bil kmet za njima, čigar je bil vert. Oba sta zletela. Ker je bil pa Jožik manjši, ni mogel tak hitro leteti 5 kmet ga vjame in dobro stepe. Nič ni pomagalo, desiravno je terdil, de je nedolžen, de ni on sadja klatil. Mogel je namest dolžniga kazen prestati. 16 Jožik pride z objokanmi očmi domu, in kinalo potem tudi njegov oče. „Dete! kaj ti je?“ je bilo pervo vprašanje očeta; „tebi se je nekaj napčniga zgodilo! Povej, kaj te je zadelo ? a Jožik vse pove, in toži, de se mu je krivica zgodila. „Prav se ti je zgodilo,“ so rekli oče; „zakaj pa mene nisi bogal?“ Kar starši so ti prepovedali, 'otrok! Ne iši vzroka, vselej vbogaj jih na skok; Želijo starši tak. Zadosti, de želijo, Pregrešno je, kar te početi ne pustijo. lO. Bratce in sestrica. Bratec. Poglej, poglej, kak lepo jabelko! Naj sestrica! pol tvojga bo! Sestrica. O de bi bilo veči še! Obderži ti ga zase le. Bratec. Nikdar, nikdar! Brez te mi jabelko je malo mar. 17 II. Ljubezen toratica in sestrice. Nek oče so hotli svojima otročičama, ki sta Mia prav pridna in vbogljiva, in jim s tem veliko veselje delala, tudi eno veselje storiti. „OtrokaI“ so rekli eno jutro, ,,danes vaj čem k stricu peljati; tam se bosta v njih vertu z njihnirai jakimi otroci prav veselo imela. Samo pre- bleči se grem; koj bom spet tuki.“ Njihni sinik ves vesel zavolj tega, jame po stanici skakati, in neprevidama vero z mize verze. Lizika, njegova sestrica, je bila koj na tleh, cepine pobrati — zdaj stopijo oče v stanico: „Nu, Lizika! kaj si naredila ? (( nevoljni poprašajo. „0 ljubi oče!“ reče Lizika vsa pre¬ strašena, „ne bodite hudi!“ „Hud nisim,“ odgovorijo oče, „pa ker bi tudi v tujim kraju znala vero vbiti, te danes ne smem sabo vzeti.“ „Rada doma ostanem,odgovori punčika. ? 5 de le hudi ne boste.“ Zdaj stopi nje bratec z objokanmi očmi pred očeta in reče: »Jez, ne sestrica, jez sim verč vbil; jez moram doma ostati.“ o 18 Oče, veseli žlahtnih sere svojih otrok, in nju ljubezni, ju v naročje vzamejo in rečejo: „Oba sta moja jaka otročiča; oba poj¬ deta z mano! u Zdaj je bilo veselje še veči. Otroci in odrašeni ljudje Naj žmir v ljubezni med seboj žive. 13. Kako so otroci z dnarjem ravnali. Jakop so bili previdni, modri oče. Oe so revežem kaj dobriga storili, so večidel skoz svoje otroke storili, de bi se zgodej naučili dobrodeljni bližnimu biti. Tudi so dali svojim otrokam večkrat kak denar, de bi po svoji volji z njim ravnali. Nikdar pa niso opustili, čez nekoliko časa prašati, kam de so denarje dali. To se jim je nar pripravniši zdelo, otrokam pokazati, kako z denarjem ravnati. Ko je bil njih god, so vsakiinu otroku v posebej tri desetice dali. Cez en teden jih poprašajo, kaj de so z dnarjem storili. Mlajši sin reče: „Jez imam še vse razun eniga groša, ki sim ga nekimu božčiku dal.“ 19 Jerica, ki se je ravno šivati učila, iti je že znala si sama nektere oblačila narediti, pokaže očetu en vatel platna, ki so ga ji toati za ta denar kupili. „Jez, a je rekel Nikolavž, starši sin, ,,jež sim revnimu siroteju Tomažu svoj denar dal, de si bo mogel čevle priskerbeti in po zimi v šolo hoditi.“ „PraV tak, moj otrok ! u odgovorijo oče, „ti z denarjem boljši narediti in otroku veči dobrote skazati nisi mogel.“ Denarja vrednost je le ta, JDe Z njim podperaš božčika« 13. \ <\spraviii otrok« Mali Peter je vsaciga sovražili z nobenim človekam se ni mogel dobro zastopiti $ zdaj je brate, zdaj sestro, zdaj družino dražil. Večkrat so ga starši opominjali, de bi Z drugimi prijazen bil \ ja, oče so mu še clo fcugali, de ga bodo od drugih ločili in prav samiga pustili, če se ne poboljša. Pa nič n i pomagalo ga svariti ali mu žugati. Tedaj 80 ga oče zaperli v samotni hram, irt so Za¬ povedali, de nihče ne sme k njemu iti in Z n ) , m ne besedice pregovoriti. 2 O V hramu je Petru kmalo dolgčas bilo. Večkrat je skoz okno lukal, de bi kakiga človeka vidil; pa vidil in slišal ni žive duše. Opoldne mu prinese dekla jesti. Peter jo prijazno nagovori ; ona pa mu ni odgovorila. Južna se mu ni prilegla. Popoldan se mu je kakor celo leto dolg zdel; z nikomur se ni mogel pogovarjati. Razim muh nič živiga ni vidil v hramu. Iz dolg časa se je po muhah oziral; jih je štel; je govoril z njimi; pa so vonder le muhe bile. Na večer mu sestrica, s ktero se je večkrat ruval, juho prinese. „Ljubasestrica! <£ počne Peter, „ostani saj nekoliko časa pri meni; bodi tako dobra in daj. 'ed in lepo zadet žanje gledali, so dali tele: Šolske postave. 1) Vsi šolski otroci imajo natanko o odločeni uri v šoli se znajti. Kter prepozno pride, ali ga clo ni, more učeniku povedati, za¬ kaj je zamudil ali zakaj ga ni bilo. 2) Vsak otrok mora omit in počesan, čisto in sramožlivo oblečen, priti, in vse, kar mu je v šoli potrebniga, seboj prinesti. 33 Šola se ima zmirej začeti z eno kratko, serčno molitvico, in tako tudi končati. Kdor prepozno pride, naj sam na tihim to molitvico opravi. 4) V šoli mora vse tiho in mirno biti. Kdor šepta ali druge moti, mora ztinej klopi na posebnim kraju stati. 76 5) Nikdar ne sme več kot eden k potrebi iti; in ta mora hitro spet nazaj priti. 6) Jesti med šolo nobeden ne sme. 7) Nobeden ne sme iz hudobije druziga zatožiti, ali slabo od njega govoriti., Vonder pa mora vsak učeniku povedati, kar je na poti ali pa v šoli nespodob- niga vidil ali slišal: ne zavolj sovražtva ali škodolakomnosti; ampak de bi se pregreha odvernila. 8) Učenika mora vsak rad vbogati,# in jim spodobno čast skazati. 9) Vsak otrok mora pred učenikam resnico govoriti, in se laži bati. 10) Po šoli naj vsak tiho domu gre; ne sme leteti, vpiti in skakati, ali se clo ruvati in pretepati. Te šolske postave so bile v šoli na zid obešene, in od časa do časa prebrane. Vsako seboto je bila: Sodba čez zaderžanje. Tu so prišli gospod fajmošter v šolo, se prepričati, koliko so se otroci naučili, in kako so se zaderžali. Pregledali so imenik učencov, 77 kjer je bilo zaznamnjano, kak pridni ali zanikerni so bili otroci, in kak so se zader- žali. Tu so bili vsi tihi in so skerbno pri¬ čakovali, kaj bodo gospod fajinošter rekli. Pridnim otrokam se scer ničesar ni bilo treba bati; ker so jim bili prav dobri. Pa vest jih je vonder opominjala, de so se tudi večkrat pregrešili. Gospod fajmošter so povedali, v cim de so zadovoljni in v čim naj se pri- hodnič otroci poboljšajo. Prav skoz in skoz zadovoljni res z nobenim niso bili: pri vsakim so imeli kaj opomniti in želeti. Lene in ne- pokojne so ojstro opominjali. Hudobne otroke ki se niso hotli poboljšati, so po zaslugi kaznovali. Kakor so gospod fajmošter pri¬ jazno z dobrimi, tak ojstro so pa tudi z hudob¬ nimi ravnali. Zato so si skor vsi otroci pri¬ zadevali, de niso bili pokorjeni. Bolelo jih je že, če gospod fajmošter niso bili z njimi zadovoljni, ker so vedli, de vse hudo sovra¬ žijo. Večkrat so otroci mislili in djali: „Kaj bi gospod fajmošter k temu rekli In to jih opornne, de Bog vse ve, če bi lih gospod fajmošter ne zvedli. 78 Dober napredik v šoli. Tak je bilo od dneva do dneva zmirej bolj¬ ši. Gospod kaplan so bili, de jim je le čas pri¬ pustil, v šoli, posebno v začetku. Otroci so se že veselili, de so jih le zagledali, in so v glavi obderžali, kar so jim lepiga povedali, ki jim je tudi zlo dopadlo, posebno, ko so vidili, de otroci lepe nauke v sercu obderže, in de se zmirej boljši vedejo. Spoznali so, kak dobro z njimi duhovni menijo. Otroci so imeli zmir več veselja k uku, in če so jih starši za delo potrebovali, so raji po šoli bolj pridno in bolj dolgo delali, de so le v šolo iti smeli. Nekteri so iz delj prišlj, tudi pri slabim vremenu, in so čez poldan v šoli ostali, Ker so bili v varstvu, in ker jim je bilo delo dano. Na tako vižo je leto minilo. Gospod fajmošter so napravili: Otročji praznik. Nek dan pridejo vsi šolski otroci lepo po svojim stanu oblečeni, v šolo. Od tod gredo v parih v cerkev. Veliko ljudi se je zbralo. Tudi deželska gosposka med drugimi veljavnimi osebami je bila pričujoča, Po do- 79 končani veliki maši so gospod fajmošter s kratkimi besedami nagovorili otroke, in od koristi šol govorili5 zdaj se je vidilo, kaj so se učenci naučili. Potem se je veliko iz¬ praševanje začelo. Pričujoči so otroke čez to in uno izpraševali; otroci odgovarjajo do¬ stojno, berejo, pripovedujejo kaj podučivniga, pravijo iz glave lepe pregovore, rajtajo in pokažejo spiske. Nar dalj so se pri keršan- skim nauku mudili. Gospod fajmošter so otroke z lepimi bukvami obdarovali. Veliki so bili s tem za¬ dovoljni, de so bili pohvaljeni, ker so svoje dolžnosti dopolnili; in djali so jim, de naj le tako živijo, kakor so podučeni, in Bog in ljudje jih bodo obrajtali. Potem se v imenu vsih zahvali en sam otrok staršem, gospod fajmoštru in ljubim učenikam. Starši sami so se fajmoštru in učenikam z ganjenim sercam Zahvalili, za njih ljubezen, prizadevanje in skerb, ki so jo otrokam skazali. Veselja in zahvale solzč so lile. Na otrocih se je že vidil šolski sad. Bilo je veselje viditi, kak pobožno so otroci v cerkvi iz bukvic brali, in tudi v celim 80 zaderžanju zmirej umniši in pobožni,ši pri¬ hajali. Ker pa otroci radi pozabijo, kar so se v šoli učili, in ker so nekteri zgodej nehati mogli, so skerbeli gospod kaplan tudi za Nedeljsko in prazniško šolo. Prišli so namreč v nedelih in praznikih mladi ljudje, ki niso več v šolo hodili v farovž ali v šolo: zaredama fantje in deklice. Tu so iz kakih lepih bukev brali, kaj pri- povedali, ali pa pisali; rajtali ali kaj korist- niga govorili, kar ni za prižnico, pa vonder potrebno vediti. Posebno so si prizadevali mladosti kristjanske dolžnosti razložiti, pred zapeljivcam nedolžnost varvati, in ljubezen do pobožnosti v mlado serce zasaditi. V to dosego so si koristne bukve oskerbeli. Kdor je kake dobre bukve imel, jih je mogel dru¬ gim, posebno revnim, posoditi. Nihče ne smel neznanih bukev brati, brez de bi jih bil pred gospod fajmoštru ali pa kaplanu pokazal. V šolo je smel vsak hoditi, kdor je hotel: hodili so ljudje od štirnajstiga do štir in dvajsetiga leta. Nekteri, ki niso hodili v 81 šolo, ko so še otroci bili, so se še brati in pisati učili. Večkrat so prišli očetje s sini, matere s hčerini, in so z veliko radostjo poslušali. Tak so bili dnevi, v kterih se tolikokrat velike hudobije počenjajo, v kterih se marsiktera nedolžnost zapelje, resnično posvečeni. — Mladost je bila zmirej umniši in pobožniši. Bog plačaj vredna duhovna, s starši in otroci, ki jih vbogajo. Perstavfe. Pazi na svoje zdravje. Otroci pač malokrat pomislijo, kak velika dobrota je zdravje. Koliko jih je, ki ga že v svoji mladosti zapravijo; koliko se jih po¬ lomi, de so začelo življenje nesrečni; koliko jih mora pred čašam umreti, ker so nepre¬ vidni in svojoglavni! Bog sam nam pa za¬ poveduje, de naj za zdravje in življenje po mogočosti skerbimo in ju varjemo. Bolan človek ne more toliko dobriga storiti, in koristniga napraviti, kakor zdrav; in sam sebi svojo- 6 82 glavno in nalaš življenje krajšati, je velik greh. Ce hočeš, moj otrok! se bolečin varvati, in storiti, kar si pred Bogam dolžan j spolni te pravila: v Ce zboliš, koj očetu ali pa materi povej. O začetku je lahko pomagati; če pa dolgo čakaš, je bolezen zmirej hujši, in več¬ krat ni več nobene pomoči. 2) Ne jej preveč požrešno 5 ne preveč: preveč je nezdravo. Ne jej nezreliga sadja: hude bolezni rodi. Ne jej jagod, želiš in drugih rastlin, kijih ne poznaš: več je strupenih. 3) Nikdar ne pij, če si vroč; scer sam sebi smert piješ. Nikdar ne pij na vroče ali premastne jedi. Vse močne pijače so otrokam škodljive: žganje je zanje strup. 4} Ne sleci se precej, ko se potiš: ohladi se počasi. Pomladi in jeseni, ko so gorki dnevi in merzle noči, se varuj, de se zjutrej ali na večer ne prehladiš: scer bi znal grižo dobiti, bolezen, ktera je že na tisuče otrok grozovitno po¬ morila. 83 Jz mraza ne hodi naglo h gorki peči 5 ne ostani predolgo in preblizo nje. Močna gorkota pri peči je nezdrava, in po nji rada glava boli. 6} Ne suvaj z- nožem ali z vilicami ne¬ previdno semtertje; scer bi znal sebe ali drage poškodovati, in jim clo oko izbosti. Puške se ne dotakni. Ne skakaj neprevidno; ne lazi kviško, kjer bi znal pasti; ne upaj si v vodo ali preblizo konja; pazi dobro, de ne prideš pod kolo kakiga voza. 8} Ne poškodvaj si zob in očes. Zobje in oči strašno bole. Oe so poškodovane, ni več pomoči. Zobje se poškodjejo s sladkanjem; če se z njimi terde reči pregrizujejo, gumb ali Manjka odvezuje; če usta niso čedne, in ne z merzlo vodo zmite; ce se na vroče jedi kmalo pije. Oče'm škodje, če kdo s prostim očesam v sonce gleda; če bere ali šiva, ko sonce, luč ali beli sneg v oči bleši, ali če kdo kaj takiga v mraku dela. 6 * Kriv si marsiktere bolečine hude, Ki nevsmiljeno zdaj tare tvoje ude. Obnašaj se spodobno. Izmij vsako jutro usta, obraz in roke z merzlo vodo. Ne hodi z razmer- šenmi lasmi, z b 1 a tna t i m i č e v I j i, z omazanim ali sterganim o b- lačilam med ljudi. Vari obleke, de boš vedno lepo in čedno oblečen. Govori počasi in zastopno, de te vsak razumi 5 ne derži roke, klobuka, ali kaj druziga pred ustini, ko govoriš; govori z jezikam, ne z rokami. Roke naj bodo proste; ne vtikuj jih pod oblačilo: to ni spodobno — večkrat clo nesramno. Ne dergni se pred ljudmi po glavi, ali po drugim kraju života; ne grizi nohtov; ne vtikuj perstov v usta — v nos. Ne zasmehuj otrok; ne dajaj jim gerdih perimkov, vari se nemira in prepira. 85 Bodi Ijudoljub in postrcžliv, posebno proti starim ljudem. 6) Ne šali se z drugimi; ne skakaj jim v lase; ne draži in ne pusti druge ne- s p o d b n o dražiti. Bodi pri vsakimu resničen, in vonder perjazen in perljuden. Kdor druge le, in sebe ne časti Pokaže, de časti sam vreden ni. Kapopadeh. Stran 87 Stran IG. Velikodušna ljubezen do bližniga . 24 17. Laznik sam sebi škodje . . 25 18. Hinavstvo .... 27 19. Sramožlivost .... 28 20. Zavid in škodolakomnost . . 29 21. Prepir . . . . . 31 22. Nevarnost zapeljivosti . . 33 23. Nesreča zapeljivosti . . 34 24. Terpinčenje žival ... 36 25. Neprevidnost .... 37 26. Nezmernost .... 39 27. Huda vest .... 40 28. Vrednost dobre izreje . . 42 29. Modra varčnost ... 43 30. in 31. Modra dobrodelnost . 44 32. Pridnost in lenoba ... 47 33. Snaga ..... 48 34. Nečimernost . • • . 50 35. Boječnost . • • . 53 36. Korist pisati znati ... 55 37. Plačilo za dobro • . . 56 38. Stori dobro; ne glej na plačilo . 58 39. Stori dobro iz dobriga namena . 59 40. Kaj se pravi Boga ljubiti in se ga bati 62 88 Stran 41. Kaj je prav, kaj ni prav . 64 42. Človek naj si prizadeva Bogu podoben biti . . 67 43. Duša je neumerjoča . . 69 44. Dobra šola . . . . 71 Perstavk . . . . 81 v Natisnjeno v Sasenbergovl tiskarnici. polne lepili naukov za otroke pa tudi za odrašeue ljudi. Keilolžnost, Ti li ota , Mladosti Lep ota. v -^ Drugi zvezi k. Spisal Tilu Jais. Poslovenil po petnajstim natisu Franc Cegnar. V F JUHI; JAHTI, 1849. ' Naložbi in na prodaj pri JTurju Leriterju. , 1. Primera. En pobožni oče so imeli več otrok. Ker jim ni bilo nič bolj pri sercu, kakor de bi vsi prav pobožni in enkrat srečni bili; so jim povedali, kako zamorejo v resnici po¬ božni in srečni biti; zapovedali so jim dobro delati, pa tudi to prepovedali, kar je hudobno, kar bi jih v časno in večno nesrečo pahnilo. Spisali so jim občinske pravila življe¬ nja, in vsakimu otroku en prepis dali, debi Vsak vedil, kaj ima storiti in kaj opustiti. Otroci so tč pravila brali, in jih več¬ krat prebrali; pa večkrat se je v njih na¬ sprotno nagnenje zbudilo, in otroci so na Pravila večkrat malo pomislili. Po svoji glavi so nektere razložili, in od drugih so se iz Mnogoterih vzrokov opravičiti skušali. Več¬ krat, če se jim je kaka zapoved pretežka fcdela, ali če je bilo nagnenje k hudim pre¬ veliko, godernjaje rečejo: „SIepo moramo v bogati! u ali pa clo na postavo več mislili niso. 1 * 4 To je dobriga očeta zlo razžalilo. Zmi- šlevali so sredstvo, po kteriin bi svoje otroke na pot pripravili, pravila življenja iz- polnovati. Nekiga dne vse svoje otroke skup po¬ kličejo. Zagotovili so jim, de gotovo z njimi nar boljši mislijo, in vse veliko boljši kakor eni, razumijo. Potem se na vse pomenlivo ozrejo, in po kratkim molku z važno besedo rečejo: „Otro- ci! poslušajte: Jez, vaš oče, sim te pravila življenja, ki jih v vaših rokah imate, za postave, zapovdi ali dolžnosti vam spisal. Moja resna volja je, de jih vi v svoj prid na tanko spolnujete.« Otroci osramoteni eden druziga pogledujejo in pred očetam spošto- vavno obmolče. Oče pa še z bolj resno besedo poprimejo: „Ker pa vem, kak svojo- glavni so nekteri med vami, in kak težko bo vas nekterekrat stalo, mojo voljo dopolniti; zato vam povem: de bo vas po razmeri kazen zadela, ako mojo voljo prelomite, če pa jo boste zmirej spolnovali, bo vam obilno pla¬ čilo podeljeno.« Od tega časa je bilo boljši. Otroci so zdaj bolj zvesto predpisane pravila dopolno- 5 vali. Niso nobeniga izgovora več imeli. Tak oče hočejo!“ To jim je že zadosti bilo; in njih volja, so mislili, se more iz¬ polniti: „sej dobro z nami mislijo; sej le to hočejo, kar je prav !“ Ce jim je kaka za¬ poved ali prepoved pretežka bila; so se spomnili na zažugano kazin, še večkrat pa na obljubljeno plačilo. Oče so pa tudi besedo deržali. Vsako nepokoršino so kaznovali, in dobro po zaslugi poplačali. In tak je bilo od dneva do dneva boljši. Vsak človek scer zamore razumiti, kaj je prav in kaj ni prav. To je tako rekoč v serce zapisano. Že skoz pamet in vest nam Bog marsikaj razodene, kar imamo storiti in kar opustiti. Pa hudo poželjenje in močni nagib k prepovedi oslepi večkrat naš um, in nam serce popači. Kar nam dobro de, radi za perpušeno deržimo, kar pa nas težko stane, tega pa ne za dolžnost. Povsod išemo iz¬ govore, ako smo se pregrešili, radi se sami izgovarjamo, de na to ali uno nismo zavezani. v C e ravno spoznamo, kaj je prav in dobro, in kaj napčno in hudobno; je vender naša volja, ali čut, ki nas spodbada, dobro 6 delati, in hudobniga se varovati, preslab; > večkrat pameti in vesti protivno delamo, po¬ sebno, ko nas dobro težko stane, ali ko so skušnjave k hudobnimu prevelike. Kak dobro je za nas, de je Bog, ljubeznipolni oče vsih ljudi, nas sam podučil, kaj smemo po njegovi sveti volji misliti in storiti in pripustiti, de bo nam resnično v zveličanje! Ta svet poduk v stari in novi zavezi se imenuje razodenje, po kterim za- moremo Boga prav spoznati in po dolžnosti častiti. Skoz to hoče nas Bog pred neved¬ nostjo, zmoto in greham obvarvati. Kdor ima tedaj vero, to je, kdor vse verje, kar je Bog razodel; ker je on sam večna resnica; kdor svoje dolžnosti za Božje zapovedi derži, in pri vsim djanju in nehanju Božjo sveto voljo pred očmi ima; po pameti ne more čez to ničesar naprej prinesti in se zoperstaviti. ,,Tak Bog hoče, nar visokejši postavodajavic, sama Svetost!“ To ga razsveti in mu da moč. „Kar Bog hoče, u misli, ,,to more prav in dobro biti; in ker On hoče, se tudi zgoditi more! K Tak hoče vsevedni Bog, neskončno pravični, ki bo enkrat, kakor je nam Jezus, 7 njegov edinorojeni sin, razodel, hudo kazno¬ val in dobro večno poplačal. Večna kazin! v Kak veliko zlo je greh! Človek naj se bojuje proti hudobijam, tudi v nar večih skušnjavah! — Večno plačilo! Z Bogam večno sklenjen biti! kak to nas spod- bada k dobrimu, če je ravno veliko prizade¬ vanja in preinaganja treba! Božja volja naj zmir vodi me V svetnimu življenju srečno; Ker Uog hoče le, kar dobro je, Dati če plačilo večno. Upanje življenja večniga Dušo mojo naj dviguje, In na kraju groba temniga Naj na novo omladuje. 2. Še ena primera. Pobožen in priden kmet je obdeloval po¬ mladi polje. Gnojil, oral, sejal in zabranil je setvo. Ko je vse dokončal, se odkrije, na kolena pade, poln zaupanja k nebesam oberne oči in reče: „Sim, Bog! svoje sto¬ ril; še ti svoje stori!“ In ljubi Bog pošle o pravim času roso in dež, in o pravim času 8 lepo vreme in prijazno soncice. Odvernil je od njegoviga polja sušo, močo, slano in točo. In žetva je bila bogata. Jaki kmet je storil svoje; drugo so po Božji volji vremena storile. Brez Božje po¬ moči bi bil ves njegov trud in delo zastonj. Ce svoje storimo, in si marljivo pri¬ zadevamo, dobri in pobožni biti; bo nam tudi Bog pomagal, in čeznatorne moči k temu v pomoč dal. To je nam po svojim sinu obljubil. „Moj oče, <£ je rekel Jezus, „bo dobriga duha vsim tistim dal, ki ga zanjga prosijo.‘ £ In na drugim kraju pravi: „Kar ljudem ni mogoče, je Bogu mogoče. “ Brez Božje pomoči, brez pomoči od zgorej, nič dobriga storiti ne zamoremo. Pomoč mi daj, de rad storim, Kar ti, o Bog! je dopadljivo; De zmir pobožen, priden sim, De vbogam vselej te marljivo. 3. Moč in nasledili molitve. Ko k nebesam roke dvigneš, tudi Serca svojga dvigniti ne mudi. 9 Benedikt j enajst let star fant, je imel resnično voljo, pobožen človek biti. Zlo si je prizadeval, svoje pregreške opustiti, in Zinirej to storiti, kar je prav. Pa v časih se je vonder pozabil, in dobro storiti, se mu je večkrat težko zdelo. Tudi je sam pre- vidil, de je bil en dan pobožniši in drugi dan poredniši. To ga je jako razžalilo. Nek večer je mogel pismo v farovž nesti. Gospod fajmošter, ki so Benedikta zavolj pobožnosti radi imeli, ga prašajo: „Nu Benedikt! kako se počutiš ?“ »Tak, tak ! £i odgovori fantič in oči pobesi. Fajmošter. Zakaj pa: tak, tak? kaj ti je? Benedikt. Danes spet nisim prav živel. Fajmošter. Kako to ? Benedikt. Nisim storil, kar sim si včeraj naprej vzel. Tudi se mi je vse tak težko zdelo, kar so mi oče zapovedali. Ne vem, od kod to pride. Fajmošter. Znabiti, de jez vem! — Kako si danes juterno molitev opravil? Benedikt. Kakor navadno. JO Faj m oš ter. Prav me razumi, ljubčik moj! Ne prašam, če si zjutraj molil, ampak kako si molil. Benedikt. Zaradi v lice in molči. F a j m o š t e r. Glej, ljubo dete ! kakor se dan začne, tako se tudi večidel konča. Le sam nazaj pomisli; gotovo bošnajdel, de si dan boljši, ali slabši dokončal, če si zjutraj bolj ali manj pobožno molil. Kako molitvico brati, ali samo lepe besede govoriti brez praviga premišlevanja, glej, dete! to nič ne pomaga. Ali vsako jutro lih tisto molitvico moliš? Benedikt. De! popred sim vsako jutro sedem Očenašev molil; zdaj pa večkrat juterno molitvico iz bukvic molim. Že iz glave jo znam. Fajmošter. Tim več se bojim, de si dobro k sercu ne vzameš, kar z jezikam govoriš. Ali tudi na to misliš, kar besede v molitvici pomenijo ? Benedikt. Kaj moram misliti? Fajmošter. Na to, kar si scer le bral in izgovarjal; postavim; ti si te besede izgovoril: „Spet mi, o ljubi Bog! daruješ en dan, de bi veliko dobriga storil, in zmirej boljši bil.« Prevdari te besede. Prav živo misli na Boga, nar ljubšiga in nar boljšiga očeta. Po¬ misli, kaj moraš čez dan dobriga storiti, kako se moraš doma in v cerkvi zaderžati, in v kateri reči se moraš poboljšati. Posebno misli na pregrešik, ki /si ga že večkrat storil, in ki bi ga danes spet storiti vtegnil. Če bolj prc- mišluješ, bolj močna bo tvoja juterna molitev.« „(3es dan se tudi večkrat na to spomni, kar si zjutraj obljubil; posebno, če te kaj težko stane. Sej moraš deržati, kar si Bogu obljubil. Ce si se pregrešil, obžaluj koj svoj pregrešik, in terdno skleni, se pregrehe prihodnič bolj varovati. Stori to, ljubčik moj! koj jutro začne, boš vidil, de bo bolji šlo. Jutro spet k meni pridi, in kadar koli ceš, zmirej te bom prav rad imel. Fantič je vse dobro v glavi obderžal, •n je domu šel. Drug večer je spet h gospod fajinoštru Prišel, in ki je bil jak in odkritoserčen dečik, je djal poln veselja: „Danes sim bil že pobožniši; danes sim se le enkrat pre¬ grešil!« Gospod fajmošter so se ga veselili, in djali so: „Mi se sčasama lahko vsih pre- greškov odvadimo in vse zamoremo storiti, kar smo dolžni, če le resnično voljo imamo; ljubi Bog nam sam pomaga k temu.“ „Zdaj pa,“ pristavijo, „opravi večerno molitev tak pobožno in serčno, kakor si juterno opravil. Pomisli, kaj si dobriga danes od Boga pri¬ jel, in z njegovo pomočjo storil, in zahvali ga za to. Prosi Boga zavolj storjeniga pre¬ grenka še enkrat za odpušanje, in terdno skleni, jutro se* ga bolj varovati. Potem boš vtolažen v Božjim varstvi zaspal.“ Benedikt se je zahvalil gospod faj- moštru in jih je prosil, de bi mu še večkrat dovolili, k njim priditi. „Ce vežkrat prideš, ljubši mi bo, a odgovorijo gospod fajmošter; „desiravno bom očitno v keršanskim nauku vsim otrokam povedal, kako naj zjutraj, zvečer in kadar koli bodi, molijo, in koliko je na tem ležeče, de prav molijo. C£ Dvigni misel se pobožnih K Bogu, duhu večnimu, On ne zre besed premožnih, Čistost duš dopade mu. 13 Ko molitve moliš svete, Misli, kaj de govoriš. Hvali za dari prijete Ga, de nove še dobiš. 4. Bog Je vse prav naredil. Marks pobožni, umni oče, so svojim otrokam pri vsaki priložnosti Božje naredbe razkladali, de bi ga bili tudi iz njegovih stvari spoznali. Večkrat so na polji pri delu rekli, kak prav in modro je Bog to in uno vstvaril. Večkrat sojih otroci prašali, zakaj tega ali uniga ni drugač naredil. Zmirej so jim oče odgovorili, de so bili zadovoljni. Enkrat so pri južni na nekim griču, pod senčnim drevesam sedeli, in njih nar mlajši sin zraven. Pod gričain se je čeda ovčic pasla. Lih je šel tuje memo, in pes z njim. Ko ovčice psa zagledajo, se skrijejo v ternjev germ. Ternje je ovčicam nekoliko ovne izpulilo. Ko je to otrok vidil, je bil nevoljen in je djal: „Glejte, oče! kak ternje vbogim ovčicam ovno ruje! To germovje bi bilo prav koj posekati, de ne bo zanaprej več ljubim, ne¬ dolžnim ovčicam škodvati moglo.“ Oče ne- 14 0 - 1 koliko časa molče. Po tem rečejo: „Tak misliš ti, de bi bilo treba to germovje po¬ sekati ?“ „De, de, ££ odgovori otrok, „preč z njim! De bi le sekiro imel! ££ Oče spet nekoliko časa molče. Oba gresta domu. Drugi dan vzamejo sekiro, in se na lih tisti kraj podajo. Otrok je bil vesel, in nikdar ni mogel perčakati, de bi oče začeli ternje sekati. Spet so se na gričik vsedli in svojimu sinu djali: „Ali slišiš, kak lepo tički pojo? Ali ti dopade njih petje? Ali niso tički tudi ljube živalice? ££ „De, ££ od¬ govori otrok, „tički so mi nar ljubši . 44 Zdaj ravno eden na ternjev germ zleti; prime s kljunam ovno in na visoko drevo sferči. „Glej, £S rečejo oče, ,,s to ovno pripravi svojim mladim mehko postijo v gnjezdi. Kak pripravna bo ta ovna za vboge, nage tičke! Ovčicam se ne pozna veliko, če malo ovne zgubijo. Ali čem zdaj ternjev germ po¬ sekati ? 44 „Ne, ne! ££ odgovori otrok, ki je bil zdaj drugih misel.. „Nikdar tedaj nobene reči ne grajaj , ££ odgovorijo oče. „Ce kaj ne zapopadeš, pa misli: Bog je vse prav in modro naredil, če prav vsiga ne zapopademo. ££ Kar je Bog naredil, vse Narejeno dobro je. 15 ,5. Cerkev je Božja hiša, hiša molitve. V neki vasi pridejo novi gospod faj- »nošter v pondelik pervikrat v šolo. Vidili so dva fanta na tleh sedeti in eno punco se jokati, ki je v klopi sedela. Gospod faj- mošter poprašajo učenika, česar sta se ta dva pregrešila, in zakaj punca joka. Učenik odgovorijo: ,,Ta dva fanta sta se v cerkvi že večkrat nespodobno zaderžala: smejata se in šeptata pri sveti maši; ne poslušata pri¬ dige ali keršanskiga nauka; še clo druge dražita in motita, ki na Boga mislijo, ali kaj koristniga poslušajo. Punčika je sestra več- jiga fanta; sramuje se, in žaluje, de ima tak poredniga brata . 44 „Kak se pa drugi otroci v cerkvi za- derže ? 44 prašajo gospod fajmošter. Učenik odgovorijo: „Še zadosti sim z njimi zadovo¬ ljen , de bi jih le ta dva nemirna fanta vedno ne dražila!« 16 Gospod fajmošter opominjajo potem vse otroke: „Ljubi otroci!“ rečejo, „zmirej se v cerkvi spodobno zaderžite! Tu posebno mirni in pohlevni bodite! Bog je scer povsod pri¬ čujoč, posebno pa v cerkvi za naše večno zveličanje: tu ga moramo posebno častiti in moliti. Zato so cerkve, de v njih Boga očitno častimo, in bližnimu dober izgled damo, in ga k pobožnosti napelujemo. Kdor v cerkvi, na temu svetimu kraju, šepta, ali se ne¬ spodobno zaderži; ta se Bogu zlo zlo zameri, ker njemu spodobne časti ne skaže, na druge reči misli, in tudi druge moti in pohujša. In otrok, ki se v cerkvi ne spomne na pričjoč- nost Božjo, bo na drugih krajih še manj mislil, de je Bog povsod pričijoč, in de vse vidi in ve. w Potem se obernejo z resnim pogledam k fantama, ki sta na tleh sedela, in jih živo opominjajo, de naj se zanaprej v cerkvi boljši zaderžita in pred vsako nespodobnost ( skerbno varjeta. „Jez bom na vaj so djali, * „posebno pazil; ako se boljši ne bosta za- deržala, me bosta primorala, vaj od drugih otrok odločiti in v očitno sramoto pripraviti* 17 Otrok, ki se v cerkvi nespodobno zaderži, sam sebe v nar več sramoto pripravi .* 4 Vsi otroci enoglasno obljubijo, de se bodo gotovo tak zaderžali, de bodo Bogu in gospod fajinoštru veselje delali. Tudi oba osramotena fanta obljubita resnično poboljšanje. Premisli cerkve svete visokost, In serce vžgala bode ti krepost. 6. Hfe imenuj po nemarnim Božjima im ona. V neki vasi jih je bilo veliko, ki so imeli nemarno navado, svojoglavno pri vsaki priložnosti nar svetejši imena izrekovati, in pri delu iz jeze in nevolje nar strašnejši kletvine se poslužiti. Nar bolj žalostno je bilo, de so se tudi otroci od njih naučili in kmalo lih tak delali. Gospod fajmošter in gospod kaplan sta se z edinjenjo močjo pri¬ zadevala, pregrešno navado sčasama zatreti. ^Enkrat so šli gospod kaplan čez polje ! k nekimu bolniku. Tu so vidili mladiga človeka * volam orati. Ta je strašno klčl, ker je vol zdaj prepočasi zdaj preveč na stran šel. Gospod kaplan, ki so ga od dalječ slišali, o 18 hitreji stopijo, ratar, ki gospod kaplana ni vidil, še le bolj preklinja in tak neusmiljeno vbogo živino tepe, de se zadnič splaši, ujzdo preterga, in do bližniga plota leti, kjer se vstanovi. Ratar za volam leti, in ko ga vjame, ga jame na novo strašno preklinjati in pretepati. — Zdaj zavpijejo gospod kaplan, ki so bližej prišli, iz celiga gerla: „Stoj!“ Potem mu bič iz roke potegnejo, mu žugajo in rečejo: „Terd, sirov človek! zakaj vbogo živino tak mučiš in terpinčiš? Bolj nespameten si, kot tvoj vol. Kaj je Bog nam živino zato dal, de bi se nad njo jezili in svojoglavno z njo ravnali? Kaj ti pomaga vedna kletev in bitev?! Kolikokrat si že v pridigi in keršanskim nauku slišal, kak pregrešno in nesramno je nar svetejši imena, kterim vsa čast grč, tak nemarno imenovati! Kaj je pri tebi vsa prošnja in opominovanje zastonj ? Ali bi bil ti tudi tak klel, ko bi bil mene vidil, in vedil, de te slišim? Kaj Bog ne čuje vsiga? Kaj ni vsigapričijoč? Zadnikrat ti povčm: Ako se prihodnič ne prizadevaš, nesramne navade opustiti, bom zate sredkov se po- 19 sluzil, ki ti gotovo ne bodo všeč: huda ti bo pela! Kleti in zmerjati je greh, in to se v naši soseski zatreti mora, naj velja kar hoče!“ Divjak, se ve de, je poboljšanje obljubil; >n vonder se ni pred poboljšal, dokler ga niso * vso ojstrojsti prijeli. Kletvine varuj se, Spoštuj, kar sveto je; V resnici, ali v šali Pobožno Boga hvali. ?. Poštuj sam sebe zavolj Boga. Florjan je imel veliko razvad in pre- greškev nad seboj. Ce so ga opominjali in svarili, opominov in svaritev ni poslušal, clo tepli so ga, de bi se bil poboljšal. Pa s tem niso nič opravili. Ko se je enkrat lih šibe bal, in si ni z nal ne svetovati, ne pomagati, jo potegne °d doma v tuj kraj, kjer je strica imel. Tega J e prosil z povzdignjenimi rokami, de bi ga P 1 '* sebi obderžali: ni si več upal k staršem domu iti. Stric so ga terdo okregali, de je od 'loma potegnil. Vonder so mu iz usmiljenja 2 * 20 obljubili, de bodo za njega pri starših prosili. Kadi so jim starši dovolili, fanta nekoliko časa pri sebi obderžati, de bi ga bili poboljšali. Njegov stric, umen mož, so sami dva dobro izrejena otroka imeli, ki sta bila povsod obrajtana in ljubljena. V začetku so bili Florjanu prav dobri, in so mu večkrat v izgled svoja lastna otroka postavili. Ce se je fant česar pregrešil, so djali: „Otrok! to ni prav; to je nesramno pred Bogam in vsimi dobrimi ljudmi, tega dober otrok nikdar sto¬ riti ne sme! Moja otroka bi se sramovala kaj taciga storiti ! cc Pa Florjan se je večkrat še pozabil. Zdaj se zlaže, zdaj tu al tam kaj preloži. Večkrat se začne z stricovima otrokama pre¬ pirati in kregati. Ne pazi ne doma ne v cerkvi na poduk. Ce so ga stric z oči spustili; je pohajal ali nepotrebne reči delal. Zmirej pa je skušal po mogočosti svoje pre- greške zakriti ali otajiti. Zmirej je hotel? de bi ga za boljiga deržali, kakor je bil. To so njegov stric vidili; deržali so za dobro znamnje, de se otrok saj pred družim* sramuje, desiravno ta sramota ni bila prava. 21 Pokličejo ga enkrat, ko se je lih zlagal k sebi, in mu vse njegove pregrehe živo pred oči postavjj 0> „Taciga otroka,“ mu zadnič rečejo, „ne morem več v svoji hiši terpeti. Spet te morem k staršem domu poslati, in jim povedati, de je nad teboj vse upanje poboljšanja zgubljeno.“ Florjan jih živo prosi, de bi le tega ne storili, scer se bi mogel, zavolj slabiga zaderžanja iztepen, vsih ljudi sramovati. „Ti se bi tedej,“ pristavijo stric, „ljudi sramoval; zakaj pa se pred sabo ne sramu¬ ješ? — Že petnajst let si star,“ pravijo dalej, „in ti še tega ne veš’, kar bi imel otrok pri sedem letih znati, če hoče Bogu in dobrim ljudem dopasti. Kar si v moji hiši, si se le malo ali cIo nič poboljšal. Moja otroka meni in vsim dobrim ljudem veselje delata; ti pa se moraš pred vsakim, kdor za tvoje slabo zaderžanje ve, sramovati. Nobeden te ne more spoštovati jn častiti, her Božje podobe nad seboj ne poštuješ, in to delaš, kar te Bogu in ljudem nedopadlivi- ga stori; sam se bi mogel sramovati, ko bi taciga otroka v moji hiši terpel. Kdo se bo 22 pa zanaprej tebe vsmilil? Kaj bo enkrat iz tebe?“ Florjan, ki še ni popolno popačeniga serca imel, prime strica za roko, in milo začne: „Kaj se več ne morem poboljšati, de bi spet Bogu in dobrim ljudem dopadel?^ „Se ve de še lahko,“ pristavijo stric, „ako le resnično voljo imaš!“ „Cem se, čem, a odgovori fant, „pobožno zanaprej čem živeti l il Stric so ga še bolj k pobožnosti spodbodli, so mu povedali, kako de naj si prizadeva Bogu zmirej podobniši biti, po čigar pohodi je vstsarjen. Z noviga je obljubil, z vso močjo si prizadevati zmirej pobožniši biti. Florjan se je res sčasama poboljšal. Cc so njegov stric le rekli: „lo je nesramno! Tega dober otrok storiti ne sme ! w On gotovo ni storil, in kmalo je spregledal, de le ta sam sebe zavolj Boga poštuje, ki se lepo zaderži, in svojih pregreškov poboljša. Znaj, otrok de Božji si, Varuj se pregreh skerbljivo, Delat’ greh spodobno ni, Vsak greh Bog sovraži živo. 23 8. Sar veži vrednost človeka. Krištof je bil bogat mož. Ker ni imel otrok, je s svojim premoženjem druge otroke Osrečil. Napovedal je, de hoče eniga vbogiga fanta in eno vbogo deklico za svoja otroka vzeti, in jima po smerti vse svoje premože¬ nje dati. Ko so od tega ti ali uni vbogi starši »vedli, mu berš svoje otroke predstavijo, in prosijo, de bi kteriga za rejenca vzel. Zlo so otroke hvalili in priporočevali. ,,Moj sin, je lepo zrašen in močan , ££ pravi ta 5 in un reče: „Moj fant ima dobro glavo; že zna lepo pisati in dobro rajtati ! ££ ..Moja hčerka , ££ pravi ena mati, „že z.na to in uno delati, Vsiga se že ročno prime; pri vsili ljudeh se zna oponesti, tudi je — bi djala lepiga obraza i. t. d. Krištof se ni hotel prenagliti, ampak previdno in pametno je hotel storiti. Ni gledal samo na um in ročnost; še manj na telesne prednosti, ampak nar pervo in posebno na pobožnost in dobro zaderžanje. Poprašal je tedaj druge ljudi, posebno gospod fajmoštra 24 in učenika, kako se otroci zaderže. Še le po mnogim popraševanju in natanki presodbi je vzel eniga fantiča in eno deklico za svoja otroka, ki sta bila nar pridniši, nar vboglivši in nar pobožniši. Pa čez nekoliko dni bi bil še boljši zbrati zamogel. Ne daljec od Krištofa je živel v slabi bajti, vbog, bolan delavec, ki je eno samo hčer imel. Rozina ji je bilo ime, in šestnajst let je bila stara. Ko je bolen oče od sklepa bogatiga moža slisal, je rekel svoji hčeri: „Ljuba hči! ti vidiš, dene morem iz postlje; pojdi tedaj sama h gospodu Krištofu in povej mu, de ga jez prav ponižno prosim, de bi se tebe usmilil. Prosi ga tudi ti prav goreče, de naj te k sebi vzame. Jez bom tak kmalo umeri !“ Rozinka jame milo jokati. Očeta za roko prime in reče: „Ne, ljubi oče, ne, vas ne zapustim! Kdo bi vam v bolezni stregel? Raj tuki vbožtvo in lakot terpim, kakor drugod v obilnosti živim! Vas ne zapustim!“ Oče rnolčč, de bi svoje dobre hčerke še bolj ne razžalili. To vse je kmalo Krištof zvedil. Samo dobro je slišal od Rozine: kak je pobožna 25 in sramožliva, in pri tem vsakimu prijazna in postrežliva. „Bi bil to pred vedil , u je r ekel Krištof enimu svojih prijatlov: „bi bil Kozino nar pervo za svojo hčer vzel; že Zato bi bila ona to srečo zaslužila, ker se ji je velikodušno zavolj ljubezni svojiga 'vbogiga očeta odrekla. Za nje očeta bi bil že jez skerbel. Pa za njo tudi še čem skerbeti.“ „Zadosti,“ reče njegov prijate!, jjde je to zaslužila! Bogaboječnost in krepost imate lastno vrednost: ste nar veči dobro človeka . u Le kreposti ni moči enake, Dvigne se k nebesam nad oblake. 9. Ha to zgodbo posebno dobro pazi. Mala, jaka Marijca je šla en praznik po keršanskim nauku z drugimi otroci v gojzd Po jagod. Ni jih bilo veliko, torej so otroci zmiraj dalj šli. Ko je bilo že tamno, se domu vernejo. t^ez potok so mogli iti. Pa berv, po kteri so v log prišli, je bila dal j eč od njih. Noč bi jih bila vjela, če bi bili Toininsko bližnico 26 (Umrneg) proti bervi naredili. Otroci so tedaj cevle in nogovice izzuli, in vodo prebredli. Pa Marijca tega ni hotla storiti; raj je dalj pot naredila ia na berv šla, kakor de bi se bila pred drugimi nespodobno slekla. Nje mati so med tem zanjo zlo skerbeli, ker je bila že noč in Marijce še ne doma Zvedli so od drugih otrok, de je Marijca v gojzdu ostala. To je materi še več skerb delalo. Ze so se na pot napravili, jo pois¬ kati. — Zdaj pride, skor eno uro poznej, kakor drugi otroci. „Kje si tak dolgo bila? { ‘ je bila perva beseda matere. Marijca je odgovorila: „Drugi otroci so potok prebredli; jez si pa nisim upala nogovic vpričo drugih izzuti, in nespodobno vodo bresti: sej ste mi tolikokrat rekli, de morem sramožliva biti; ko j sim od njih preč sla 1« Mati. Prav si storila; pa z drugimi otroci bi ne bila smela v gojzd iti. Marijca. O ljuba mati! le zdaj m« odpustite; sej se nikdar več ne bo zgodilo; že mi je bilo žal! 27 Mati. Zakaj? Si ti je mar kaj žaliga Zgodilo ? Marij c a. Nič; pa en fant je nespo¬ dobno govoril. Scer nisim zastopila, kar je govoril, pa lepo ni moglo biti, ker so ne- kteri otroci rekli, de naj se sramuje tako govoriti, drugi so se pa smejali. Mati. Boga zahvali, moja Marijca, de te je varoval; pa to naj te zanaprej opominja, de na odročne in skrite kraje ne hodiš, ni¬ kdar sama z otroci nikamor ne pojdi, brez de bi kdo nate čul. Kako lahko bi bila ti od kakiga hudobniga otroka h grehu zapelja¬ na ! Povsod in zmirej sramožliva in boječa bodi! Nikdar ne pozabi, de Bog vse vidi in ve; potem tudi ne boš ničesar storila, kar bi te pred nar svetejšim obrazam sram biti moglo! Marijca je vbogala svojo skerbno mater, vedno je bila tiha in sramožliva, de so jo clo drugim otrokam v izgled stavili. O preljubi Bog! pomoč mi daj, Vedno čisto serce ohraniti; Le v nedolžnosti je sveti raj, Brez nje radosti ne more biti. 2S lO. Volk med volki. Neka udova je imela dva lepo izrejena otroka. Enimu je bilo ime Saver in drugi- mu Tomaž. Ta se je učil sedlarstva; in un, ki ni bil terdne natore, šivarstva. Oba sta mogla v ptuje. Skerbna mati jima je z objokanmi očmi rekla, de naj Boga vedno pred očmi imata, in de naj se vedno dobro zaderžita. Posebno je skerbela za mlajšiga, Tomaža, ker je bil ves živ; Saver ji ni bil toliko mar. Čez tri leta pride Tomaž iz tujine domu. Bil je še dober, nepopačen otrok, in zdaj tolažba stare matere. Povedal ji je, kako se mu je po svetu godilo; kako pravičniga, keršanskiga mojstra je imel; kak brumni in pobožni so bili njegovi otroci in njegova pod- mojstra; želil bi si bil skoz celo življenje pri njih ostati. Mati so se tudi na Saverjovi prihod veselili. Kmalo za svojim bratam je pri¬ šel — pa k nar veči žalosti svoje matere. Ves je bil premenjen: togotliv in nebogliv; gerdo je govoril; pijanic in igravic je bil* Cel teden ni molil; pridige ni poslušal ; še 39 clo druge je zasmehaval, če so šli v cerkev, ali če so doma molili. Ni čuda, de je Saver popolnama spriden domii prišel. Bil je od konca pri keršanskim mojstru, ki je dobro nanj pazil. Pa kmalo so ga poredni tovarši nadražili, de naj se ne pusti tak terdo deržati. Saver se je kmalo pregovoriti dal. Všel je pri svojim mojstru, in v njegovo nar več nesrečo dobi druziga, ki je imel prav poredne otroke, in dva potepuha za podmojstra. Tuki mu je bolj dopadlo, imel je vso prostost. Slabih izgledov, ki jih je vedno pred sabo imel, se je kmalo privadil, in je bil sčasama volk med volki. Kar le moreš, slabih znancov varuj se, V grehe scer zapelejo gotovo te. Grehe vedno moraš sovražiti. Brumnost in pobožnost pa ljubiti. 11. Dobro je od mladih nog jarma navajen biti. Brigita, udova, je imela dva otroka, eniga fanta, ki mu je bilo ime Jurčik, in eno punčiko z imenam Agata. Jurčika je po smerti njegoviga očeta en žlahtnik, ki je bil pameten mož in mizarski 30 mojster, za svojiga sina vzel. Punce pa mati) ki so jo prav radi imeli, niso od sebe pustili. Ko je bila Agata se komej eno leto stara, je že z jokam in vpitjem vse vžugala. V desetim letu, je že merdo napela, če se ni vse po njeni volji zgodilo; tak dolgo je ža¬ lostno in jezno postopala, de se je nje volja zgodila. Ce so ji bolj mati perzanašali, bolj svojo — in termoglavno se je obnašala. Jurčika je stric večkrat terdo deržal. Zgodej in brez odlašanja je mogel vstajati, svojo molitev opraviti, in zmirej na pomiglej vbogati. Večkrat je pozneji, ali pa manj jesti dobil. Zdaj mu je bilo to, zdaj to od- rečeno. Jurčik je vbogal in ljubil svojiga strica in vse rad storil. Zdaj so mati umerli. Agata si je torej sama živež prislužiti mogla. Pa to jo je težko stalo. Ni bila ne dela, ne pokoršine navajena. Ni mogla nobene težave, nobeniga odreka prestati. V enim letu je štirkrat službo pre¬ minila. Nikir ni hotla ostati, nikir niso take svojoglavne deklice imeti teli. Sama se ni mogla nikir premagati. Vse je moglo po nje volji biti. Tako je počela nesramno 31 živeti in se je zakopala v nar več sramoto ■n revšino. Med tem se je pa njenimu bratu prav dobro godilo. Kmalo je bil podmojster. Bil je bogaboječ, priden in z vsim zadovoljen. Več mojstrov ga je v službo prosilo, pa njegov stric ga ni od sebe pustil. Ker mi imel otrok, mu je svojo hišo za doto dal. Jurče je bil jak in pravičen mož. Znal je sam sebe premagati in čez se gospodariti, kakor Bog zapove. Živel je zadovoljno, in je nesreče in protivnosti s stanovitnostjo pre- nesil, ker se je že v svoji mladosti terplenja in pomanklivosti in na Boga zaupati navadil. Kdor modro čez se gospodari, ta ne zajde, V življenju z Božjo pomočjo že srečo najde. 12. TežRa, pa zlo potrebna umetnost. Gospod fajmošter, ki so večkrat v šolo prišli, in s svojimi otroci še dokaj zadovoljni bili, rečejo enkrat k njimi: ..Otroci! pojuter- snim v četertik greste z mano na sprehod. Bomo skor dve uri daljee v lep vert šli. Gospod, čigar je vert, ima rad dobre otroke: 32 mene in vas je v vert povabil. Tam bote mnogotere lepe reči, rožiče in sadje vidili, ki jih še nikdar niste vidili. Upam, de se boste lepo in perljudno zaderžali. V vertu ničesar ne izderite, za vse, kar boste pri¬ jeli, zahvalite. Ob osmih se v šoli snidemo.^ „De, de,“ obljubijo vsi otroci, „gotovo se bomo lepo zaderžali!“ Komej so že četertka pričakovali! Vse ure, trenutke so šteli. Serčno zaželjen dan pride. Nar lepši jutro je bilo. Otroci so zgodej v šolo pri¬ šli. Več del so imeli nar lepši obleko. Po- praševali so gospod fajmoštra čez to in nno. Niso mogli več mirno stati, de so se na pot napravili in — stoj! Lih je prišlo od gos¬ poda, čigar je bil vert, naznanje: „De se gospod fajmoštru priporoči in za odpušanje prosi, po noči ga je tako bodlo, de mu ni mogoče postlje zapustiti 5 gospod fajmošter bi tedaj otroke drugikrat, de bi tudi on zraven biti zamogel, v vert pripeljali. 44 Otroci stojijo kot od strele zadeti. Vsi glave pobesijo 5 eni so bili nevoljni in žalostni- „Kaj ne bomo šli?“ prašajo, „kaj ne bo nič 33 iz tega? De je lih dans po noči mogel »boleti ! ££ — Gospod fajmošter vkažejo otrokam nazaj v šolo iti, in jih težko k pokoju pri¬ pravijo. Ko je bilo vse tiho, so začeli: Ljubi otroci! Vi ste žalostni in ne¬ voljni, de ne morete danes v lep vert iti. To veselje bi bil jez vam pervošil: ker je pa tako, de mi pomagati ne moremo; naj nam to v korist bo. Poslušajte, kar bom Vam povedal in posebno dobro pazite!“ „Otroci! kar se je vam danes prigodilo, se bo vam še stokrat pripetilo. Zdaj se boste na to zdaj na uno veselili; pa vaše veselje se bo precej v solze spreobernilo. Večkrat v ravno tistim trenutju, ko boste , mislili srečo vjeti, bo Jjubeznjiv, neskončno moder Bog rekel: Stoj! Ni človeka na zemlji, de bi se mu vse po volji zgodilo.“ „Zakaj nebeški Oče drugač viža in ' vlada, kakor si mi želimo, večkrat mi ne ! Vemo; to pa vemo, de zmirej dobro z nami hoče. Znabiti, de bo danes še hudo vreme in popoldan kaka ploha; potem takim bi se vaše nar lepši oblačila spridle. Morebiti čaka danes vas doma več veselje, ki bi ga bili 3 34 zamudili. Znabiti -— pa kakor pravim, mi ne moremo neskončno modre in dobrotljive previdnosti zapopasti. Bog večkrat nam v dobro oberne, kar mi le pozno, ali clo še le v prihodnim življenju spregledamo. Kar več¬ krat za nesrečo deržimo, je za nas nar več sreča. Več del le sedanje vidimo, časno srečo ali posvetno veselje; Bog pa tudi pri¬ hodnje ve; on gleda, — dobro si to v glavo vtisnite, — on gleda na to, kar je za nas v resnici nar boljši: na pobožnost in zveličanj e. a „Učite se tedaj otroci! težko, pa po¬ sebno potrebno umetnost, sam sebe premagati. Navadite si že od mladih nog, to, kar Bog vam pošle, z otročjim zaupanjem na njegovo previdnost, sprejeti, z nepremaklivo stano¬ vitnostjo in s popolno udanostjo v Božjo voljo prinesti. Od tega bom z vami še večkrat govoril.^ Otroci so bili prav tiho in so lepo po¬ slušali. Ena večih deklic je clo rekla: „Ko bi bili danes v vert šli, bi ne bili tega lepiga nauka slišali.^ 35 Pobožnost voljno poterpi težave, Ki ji previdnost Božja pošle jih; Ve, de premodre Božje so postave, De preudariti ne more vsih. 13. To še k iioprejšnimu sliši. Pervo nedeljo potem so bili gospod faj- mošter spet v šoli. Ena deklica je prepozno prišla. Poprašali so jo, zakaj de ni pred prišla. „Sim mogla,“ je odgovorila, „tak dolgo na juho čakati.^ Drugi otroci se k temu smejajo. Učenik so jih zavolj tega kregali. Nekteri rečejo: „Ze večkrat nisim pred šolo juhe jedel; pa vonder nisim lakote umeri! Učenik jim molk zapovedo. Zdaj gospod fajmošter besedo poprimejo: „Otroci!“ rečejo, „priložnost mi daste, de od zmage čez se dalej govorim. ££ j,Zadmč sim vam rekel, de se morate na¬ vaditi, vse zopernosti s poterpljivostjo in uda- nostjo v Božjo sveto voljo prenesti. To se pa ne bo zgodilo, in vas prav težko stalo, če včasih sami sebe ne premagate tudi v pri- pušenih rečeh; tako postavim: v jedi, pijači, v spanju, i. t. d. V življenji boste večkrat 3 * 36 lačni, in ne boste imeli jesti, boste žejni, in ne boste imeli piti; večkrat boste mogli budeti, desiravno boste zaspani. Vsiga, kar ni prav in kar je greh, se morate varovati. —- Kar se kdo ni učil, tega ne zna; in kogar se kdo ni navadil, to ga težko stane. (Je si pa večkrat, in scer v pripušenih rečeh kaj pritergate, boste ložej kako potrebo ali težavo prestali; in kar je nar več, boste ložej skušnjave k grehu premagali, in pre¬ povedane reči opustili.^ „Zmago čez se, ki jo nam ljubezen do Boga svetje, nam sveti Evangeli posebno zlo priporoča.^ „Kdor za mano hodi, ££ pravi Jezus, „naj sam sebe zatajuje; to je: kdor hoče pobožen in zveličan biti, more svojimu poželjenju in nagnenju vse odreči, kar je Bogu, vesti, Jezusovimu nauku in zgledu nasproti. Tega pa ne bo mogel storiti, če ne bo po večkrat ponovljeni zmagi čez sebe, tudi v neprepovedanih rečeh samiga sebe gospo d ar.‘ £ „Prizadevajte se se tedaj, ljubi otroci! hudimu poželjenju se nasprot staviti; vadite se zmirej v zmagovanju samiga sebe: sku- 37 šajte se včasih v jedi, v pijači, v spanju, v igri, z ustmi in očmi, v poželenju tega, kar je vam dopadlivo in prijetno, premagati.« „Dva dni vam premislika dam, kaj hočete storiti in kako začeti. Ko spet v šolo pri¬ dem, mi boste vaše misli o tem na znanje dali; jez bom vam tudi svoje povedal. Pri tem morate vselej moder svet dušniga pastirja, staršev in druzih pametnih in pobožnih ljudi vbogati.“ V pripušenih tud rečeh čez sebe bodi gospodar; Scer v pobožnosti dosegel verha ti ne boš nikdar. 14. l^en otrok. Simen je imel navado, de ni koj vstal, ko so ga poklicali, če je bil še zaspan, ali če je bilo merzlo. Njegovi starši so ga večkrat ojstro svarili, „de je na tako vižo že ko se zbudi, nepokorin; de mu bo toliko teži vstati, koli¬ kor bolj se bo mudil, de še po dnevi lenobe zmagati ne bo mogel, če se bo že na jutro polenil; de naj dragiga časa, posebno juter- uih ur ne zgubi z lenobo! Simen je večkrat poboljšanje obljubil, pa poboljšal se vonder ni. 38 Enkrat ga oče pokličejo: -Šimen! vstani! čas je!“ „Koj, koj! a odgovori »imen in se oberne v posti ji. Oče potem grejo po svojih opravilih. Čez eno uro pride nek tuje v hišo, ki je imel fantiča sabo, in ki bi bil rad s Šimnovim očetam govoril. Fant je koj po »imnu prašal, ker je z njim v šolo skupej V hodil. „»imen, u rečejo oče, „je šel k sveti maši, že pred eno uro sim ga poklical . a Potem se krog mize vsedejo, de bi za eno reč kup naredili. Ko so kup naredili, in ko je tuje že v spet iti tel, pride »imen z oteklimi očmi in razmeršenimi lasmi skoz vrata; še ves ob- v lečen ni bil. „Dobro jutro, Simen!“ ga po¬ zdravi njegov součenc in se smeja; „kaj si že vstal? si danes že prav pobožno molil ?“ — »imen si oči mane in reče: „Z,aspal sim danes; me niso zbudili! c: — „Molči, po¬ redni otrok! u ga oče za besedo primejo; od tega hočeva drugo pot govoriti. £< Potem spremijo tujca pred duri, pridejo v nevoljno nazaj in rečejo »imnu: „V kako sramoto si danes prišel! Ljudjd so vedli, 39 de sim te jez poklical; sam sim jim povedal. Pa ta sramota pred ljudmi še ni nar hujši: veliko hujši je, de si pred Bogam len, ne- bogliv in lažliv, Bogu in ljudem nedopadliv otrok! Bi bil ti koj vstal, ko sim te po¬ klical, bi ne bil spet zaspal, kakor se je že večkrat zgodilo. Ali še ne spoznaš k čemu V v te lenoba zapelje? Se enkrat ti rečem: Oe prihodnič ne boš na pervo besedo vstal; se bova drugač pogledala. Danes med južno boš na tleh sedel.“ Simen se je poboljšal. Kdor zjutraj že Poleni se, Se dobro ve; Lenoba je. 15 . Ule sladkaj. Cecilija je rada kaj zmaknila. Zdaj je per mizi, zdaj v kuhinji, zdaj v vertu kaj pretaknila. Posebno po sladkih rečeh jo je mikalo; in ker je kaj našla, je z njim v usta hitela. Ali se to ne pravi krasti? — Pri mizi je večkrat malo jedla, ker je popred kaj polizala. Kmalo se ji ni nič prileglo. 40 O kratkim je Černe zobe dobila, ki so gnjiti začeli. Tožila je, de jo želodec boli. Enkrat, ko je nezrelo sadje jedla, jo je začelo tak zlo sipati, de je mislila, de bo mogla umreti. Nje starši so jo večkrat opominjali z dobrim in hudim, de bi si saj bolj prizade¬ vala, se te pregrehe odvaditi. Poboljšala se je nekoliko, pa bolj zato, ker se je staršev bala, kakor zavolj škodlivosti in greha. Ko staršev ni bilo zraven; je delala, kar se ji je poljubilo. Enkrat je vidila pred oknam skledico stati, in v nji je bil bel, raztolčen sladkor. Ker ni bilo nobeniga v hiši, je jedla — in se je do grozne smerti najedla. Ker ni bil sladkor, ampak strup za miši, ki ga je dekla, desiravno so starši prepovedali, v hišo pri¬ nesla in neprevidno na okno postavila. Sladkanje je otrokam zmirej zlo škodlivo. Če ravno vselej koj ne umerjejo; si vonder vse¬ lej velike nadloge in prezgodno smert nakoplejo. Otrok, ki se te pregrehe ne zderži? se ho še manj kake druge zderžal. 41 Sladkarija je že sama na sebi pregrešna, in zapelje otroke še v druge pregrehe: v nepokoršino, v laž; in clo v tatvino. In vonder je, žali Bog! toliko otrok, ki tak radi sladkajo. — Kdor je med temi naj se poboljša brez odloga! Otrok, le sladkarije varuj se; Sicer kesalo bo prepozno te. 10. (4mu je dnar. Bogomir, skerben učenik zapazi pri ne- kimu večih fantov posebno ljubezen do dnarja. Večkrat je pravil, de imajo njegovi starši Veliko dnarja; de ima tudi že sam toliko in toliko. Učenik vidi, de je večkrat v šoli dnar ogledaval in tudi drugim otrokam kazal. Mali skop fant je clo začel zdaj to, zdaj uno prodajati in zraven goljufati. Za dnarje bi bil vse dal, dnarji so mu bili čez vse. Učeniku se je smilil vbogi otrok, na sercu mu je bilo, mu pomagati. Nek dan, ko ravno ni bilo šole, je fanta z dovolenjem staršev k sebi poklical po sveti maši. Čes polja in gojzde ga je potem peljal, čez griče in doline, de je poldne bilo. 43 Zdaj se z njim pod drevo vsede, de bi ne¬ koliko počila. Lačen sim , ££ je rekel fant. Tu ni ničesar jesti, pristavi učenik, in vstane. Zdaj gresta spet naprej. V petih popoldne prideta k neki kapelci, kjer je navadno nek vbog star mož sedel, ki je mimogredoče za milošnjo prosil. Bil je ravno spet tukej, povzdignil je klobuk, v kterim so bili nekteri kosci kruha, in prosil potnika z milim glasam milovšnje. Učenik mu je dal en groš in je rekel fantu, ki je debelo v klobuk gledal: „Mu ti ne boš ničesar dal? ££ „De, ££ je odgovoril fant, „če mi en kos kruha da 5 vse svoje dnarje mu dam zanj ! ££ Pri teh besedah mu revež klobuk pomoli, in reče: „Tukej vzemi, če si lačen; vzemi, kolikor hočeš! Ničesar mi ni treba za to dati: vem, kak hudo je lačen biti! ££ Zdaj se fant začne jokati. Desiravno je bil lačen, vonder od sramote ni mogel jesti. Zdaj se učenik z njim spet domu verne. Nekoliko časa molčita. Zadnič začne učenik: , ? Zdaj vidiš, za koga je denar! Kaj ti pomaga v pušici ali pa v žepu? Jesti ga ne zamoreš, ko si 43 lačen. Zdaj bi bil za en kos kruha ves dnar dal. Vbogi mož ga ni tel vzeti iz usmilenja do tebe. Kaj bi ti smel enkrat proti revnim terdoserčen biti? — Lakota ptič zares grize! V življenju boš še večkrat zamogel lačniga nasititi, in mu revšino po- lajšati, če ne boš skop. Kdor to, kar ima, v Božjo voljo ne oberne, ampak zmirej le pomnožiti in zase ohraniti želi; je skop: in skopi ljupje so Bogu in ljudem zoperni. 44 Fant je bil ganjen, in je tel ves dnar učeniku dati, de bi ga prav obernil; pa ni ga tel vzeti. „Ne,' 44 je rekel, „po pameti in Božji volji z njim delal, in celo življenje ta pregovor pomni: Dnarja prava vrednost je, De živimo božčike, IT. Vsako reč v redu linej. Ferdinand se je v svoji pervi mladosti navadil, vse reci v redu imeti. Vsako jutro je o pravim času vstal in molil. Celi dan je tako razdelil, de je vsako uro vedil, kaj ima storiti. Vse svoje reči na pravim kraju M imel. Per tem si je reda privadil, kar je Božja in očetova volja bila. Franc, njegov starši brat, je bil pri svojim deju nespameten in tožliv. Zdaj se tega, zdaj uniga poprime, pa ničesar popol¬ noma ne stori. Večkrat ni vedil, kje bi to najdel, kar potrebuje; ravno tak malo je po- rhjtal, kam je to ali uno položil. Večkrat je kričal: „Kje je moje pero?“ ali: „kje so moji čevlji?“ Enkrat po južni rečejo oče: „Otroci! danes bo vaš stric k nam prišel. Vi veste, kaj. ima za dobre in pridne otroke. Brez ‘dvorabe bo tudi vediti hotel , kaj se ste na¬ učili, in kako sim z vami zadovoljen. Če vas kaj praša, dostojno in spodobno mu od- govorite. Ce hoče vase pisanje viditi, fflu. <{ — Pri teh besedah stopi stric v hišo. Franc se ga vstraši. Ferdinand ga prav prijazno sprime. Stric malo z očetam govori, potem pa začne z otroci: „Nu, Franc! <£ reče, „ti si dve let starji, kakor moj Leopold; znaš že lepo pisati in rajtati?« Franc molči, sram ga je, in zdaj 45 v očeta, zdaj v tla gleda. „Rad bi,“ pri¬ stavijo stric, „od tebe eno pisanje vidil.“ Franc gre po svoje pisanje. Oče so se med tem s Ferdinandam pogovarjali, in imeli Veliko veselje nad njim. Franc še le čez četert ure nazaj pride in reče: „Ne vem, kam je moje pisanje pri¬ šlo! Gotovo ga mi je spet sestra vzela.“ „Molči, w rečejo oče nevoljni; „sam si kriv! Ga čemo poiskati; le z mano v stanico pojdi l‘i Franc je mogel iti, rad al nerad. Tuki naj¬ dejo oče vse v nar večim neredu: ena škor- nica je na mizi ležala, popir in bukve na tleh: vse čez in čez, nobena reč na svojim kraju. „Pri takimrečejo oče, ni čuda, de pisanja ne najdeš.“ Franc, ki je, ko je iskal, vse še v veči nered prinesel, je ves osramoten poleg očeta stal. Ni si več upal stricu pred oči priti. Ko je stric odšel, pokličejo oče k sebi osramoteniga otroka, in mu živo pred oči postavijo, kar so mu že tolikokrat po¬ vedali. „Tu vidišrečejo, „kaj od nereda imaš! Kaj se ne sramuješ pred Bogam in sam seboj? Ker si leh fant, ti je pretežko, svoje reči v redu deržati! pa lih tvoj nered 46 te zaderžuje dobrim. Tvoj brat je še mlajši, kot ti; pa veliko več ve, kot ti, ker vse zredama dela. Ti mi zmirej sive lase v delaš. Se clo prederznil si se, sestro za¬ tožiti in z lažjo se opravičiti. Tako zapelje nered, ki je že sam na sebi zlo pregrešen, tudi v druge pregrehe!“ Franc začne jokati. „Kaj ti jok po¬ magarečejo oče, „če se ne poboljšaš! Če svojih pregreh ne spoznaš in se o ti uri ne poboljšaš, sim vse upanje zgubil.^ Franc je še dolgo jokal; pa sčasama si je reda privadil. Uci reda se in zmir ga ljubi, Pri neredu čas in čast se gubi. 18. Poštuj vsakiga človeka, kakor človeka. Tine, vboga zapušena sirota, je dolgo pohajkval in vbogajme prosil. Tu, se ve, de se ni nič dobriga učil. Zdaj ga en kmet k sebi vzame in mu delo da. Tine je zvesto in pridno služil. Pa nje¬ gova sreča ni dolgo terpela. 47 I Kmet pride enkrat, iz neke sosedne vasi, plača Tineta in ga pri ti priči od hiše po¬ žene. Z jokam in trepetanjem praša vbogi fant, kaj de je pregrešil. „Ti tat ti! £ * od¬ govori kmet; „meniš, de ne vem, kako si se na drugih krajih obnašal. Takih ljudi ne terpim v hiši.“ Tine je obstal, de je enkrat k eni tatvini pomagal; pa je tudi rekel, de se je tega že jezerokrat kesal, de se je popolnama poboljšal, in de ima resnično voljo, vkradeno poverniti, de bo le mogel. Pa nič ni pomagalo; mogel je iti. Cela vas je bila koj polna, de je Tine tat. Že pozno na večer je bilo. Pri več kmetih je za prenočevanje prosil. Pa pov¬ sod so ga ozmerjali. Tedej ni vedil kam in kako. Zadnič mu pride na misel pri gospod fajmoštru, ki je bil prav ljudoljuben mož, za prenočevanje prositi. Gospod faj- mošter ga brez izgovora v hišo vzamejo in »'ečejo svoji družini, ki je čez to godernjala: »Nesrečniga ne smemo popolnama zapustiti, in zgubljenimu ne vsih poti k poboljšanju zagraditi. Če se kdo pregreši, se zna spet poboljšati. Tine se je res že poboljšal. Nobeden 48 ne more od njega, kar je tukej, nič slabiga reči. Če se nobeden za njega ne potegne, je tako rekoč persilen, se na njegovo prejšno ali še slabši pot podati. Vsakiga človeka morama spoštovati, ker je človek, če ravno pregrešno delo sovražimo, ki ga je storil. To nam ljubezen do bližniga zapove. „Ti boš pri meni ostal , £{ rečejo trepečimu fantu 5 „v farovžu je dokaj dela zate!“ Tine je deržal gospod fajmoštra za angela, in menil je, de je v nebesih. Gospod fajmošter prepovejo enkrat in za vselej vsim v farovžu prebivajočim: Tinetu pretečeno le spomniti. Poslali so ga potem v šolo, in so učencam lih tako zapoved dali. Fant se ni sramoval, desiravno je bil že štirnajst let star, z Abecedo začeti. V šoli je bil nar bolj priden; v cerkvi nar po- božniši. Čez poldrugo leto so ga gospod faj¬ mošter v bližni terg, kjer ga ni nobeden človek poznal, poslali, de bi se rokodelstva naučil. Zdaj je Tine obrajtan in pošten mestnjan, in ne more svojiga dobrotnika prehvaliti. 49 Zanielivo ne poglej nobeniga, Kdor seje pregrešil, se poboljšat’ zna. Hudo delo čer ti le, Grešnikov pa nikdar ne. 1». Dalje. Lih ta gospod fajmošter, od kteriga je ravno govorjenje bilo, so imeli eno ošabno deklo, ki si je veliko domišlevala in druge ljudi zaničevala. Pri tem je bila prava klepetula. Vse, kar je v vasi slišala, je domu prinesla, in s krohotanjem pripovedovala, j če je lih zoper čast bližniga bilo. Gospod fajmošter so jo zavolj tega večkrat ojstro posvarili; pa svoje pregrehe ni hotla spoznati. Enkrat je skoz take čenče veliko nevoljo v farovžu zbudila. Gospod fajmošter jo v v svojo stanico pokličejo in živo posvare: „Ce te prav iz hiše stepem, K nevoljno rečejo, „je scer nam, tebi pa ne pomagano: ti se zavolj tega ne boš poboljšala. Pa i povem ti — to je moj zadnji opomin: pri¬ hodnjič se vari opravljivosti; brez potrebe kar besedice ne zini več od pregreh drugih ljudi. Brez potrebe, brez de bi bil kdo za- 4 50 volj tega škode obvarvan, je od pregreh drugih ljudi govoriti nespodobno in nesramno, je greh zoper osmo Božjo zapoved: druziga namena pri tem nemoreš imeti, kakor druge v zamero pripraviti. Ti si nečimerna, se hočeš skoz to čez druge povzdigniti, in več kot drugi pred ljudmi veljati. To izvira iz sovražtva do bližniga. Tisti, ki so v pre- grehih, ne bodo skoz to le osramoteni, ampak tudi zdraženi. Ali bi ne bilo bolj prav, svojiga bližniga, če se je pregrešil, prijazno opominjati, in ga k poboljšanju spod¬ bosti? Če ne moreš sama pregrešivšiga po¬ boljšati, samo tistimu povej, ki ga poboljšati zainore; nikdar pa njegovih pregreh med druge ne trosi. Bi bilo tebi ljubo, ko bi tvoje pregrehe ljudje povsod razglasili? Bi seza- volj tega raj poboljšala? Desiravno je tvoja nespametna opravljivost v celi hiši že dobro znana; te vonder pred druzimi nisim hotel osramotiti. Če je pa pri tebi vse opominjanje zastonj; si boš mogla škodo sama sebi pri¬ pisati, če od tebe nič več vediti ne bom hotel/ Kaj se zgodi? — Dekla se ni pobolj¬ šala. Že pred čašam je mogla iz farovža. 51 Ce vidiš bližniga Se pregrešiti, Na tihim ne odlašaj ga svariti, Ne trobi pa njegovih grehov krog — Kak rado se zgodi to, žali Bog! SO. Ta zgodba naj tl bo v svaritev. Konigonda je bila edina hči premožniga kerčmarja na selih. Ni več matere imela, in mislila si je že, desiravno je bila še le štirnajst let stara, de je hišna gospodinja. Prav terdo je posle deržala. Ničesar ji niso mogli po volji storiti. Ošabno se je nosila in prevzetno govorila. Večkrat je poslam, še clo v pričo gostov, naprej metala njih nizki stan, če ji le nar manjši reči prav po volji niso storili, oponašala jim je dobro jed in veliko plačilo, ki so si ga vonder kervavo zaslužiti mogli. Ker je bila tak ošabna, brezljudna, ker je vedno vse grajala in zmerjala, zadnič več nobeniga posla dobiti ni mogla. Enkrat ji je ena dekla, preden je od hiše šla, rekla: „Morebiti boš še enkrat sama kruha v tuji hiši iskati, in si ga terdo zaslužiti mogla; ne vošim ti tega! {£ Konigonda misli pri tem na svoje bogastvo in se smeja čez to. 4 * 52 Kmalo potem en hlapec in ena dekla službo odpovesta. To je nje očeta v veliko zadrego pripravilo. Delo je zastalo. Koni- gonda je tedaj mogla sama delati in marsi¬ kaj neprijetniga storiti. Ker se je pri očetu čez to pritožila; so ji odgovorili: „Zdaj vidišj kako hasovitost imamo od poslov; kako po¬ trebni so nam; kako prav je Bog storil, de posle imamo! Namesto jih zaničevati in terdo deržati, bi ti imela velikoveč poterpljenje z njimi imeti, in jih z ljubeznijo k dolžnosti in k delu buditi. Mar niso ljudje kakor mi? Je mar pred Bogam posel slabši, kakor gospod in gospa? Ali ni Božja volja, s posli ljubeznivo ravnati in njih težki stan po- lajšati Pa nečimerna, gospodarstva željna deklica ni očeta poslušala. Kmalo je bilo vse drugač! Strašna in grozopolna vojska z vsim svojim naslednicami se je vzdignila. Očetova hiša, ki je per cesti stala, ie pri vednim gibanju vojsknih trum veliko škodo terpela. Dvakrat je sovražna vojska krog hiše na polju ležala. En skeden je ogenj pokončal. Pri sovražnim odhodu je bila hiša popolnama obropana, in oče tak 33 zlo pretepeni, de so čez tri tedne v tuji hiši nmerli. Kaj je zdaj Konigonda početi hotla? kako gospodiniti? odkod dnarje in posle vzeti? Nje bližna žlahta je v vojski skor vse zgubila. V nar veči revšini je bila primorana, za en čas v službo stopiti, de bi saj živež imela. K sreči je dobila eno vso drugač gospodino, kot je bila sama nekdaj. Pa zdaj je tudi drugih misel bila; jezerokrat je žalovala, de ;e s posli tak terdo in neusmiljeno ravnala. O, zdaj je pa tak poterpežliva in ponižna! — Bog enako sodi vsaciga, Vbogiga in zlo bogatiga; Naj bode posel al gospod, Krepost poplača on povsod. Razločni so stanovi Med zemlje le sinovi. 21. Pošten otrok. Mimo neke odročne kmečke hiše jezdi en tuje in praša, če je to nar bližni pot do perve vasi. „De,“ odgovori kmet, „pa vi bi vonder lahko zašli, ker noč postaja. “ „Pojdi, w reče svojimu fantu, „pok,iži gospodu pot l (( Gašper urno skoči in se ponudi go- 54 spodu, mu pot pokazati. Čez pol ure prideta v vas. Tuje seže v žep in da postrežlivimu fantu en dnar. Fant se dolgo brani denar vzeti ; zadnič ga vonder vzame in se lepo zahvali. Ko domu pride, da denar očetu. Ta se čudi lepimu cekinu; kije bil enajst goldinarjev vreden. „Gospod,“ rečejo oče, „se je gotovo zmotil; mislil ti je morebiti eno desetico dati. Cekina pa gotovo ne, zato je on za nas tuje blago, ki ga brez Božje zamere ne smemo obderžati. Kaj je storiti? Tujca gotovo več nazaj ne bo! Znabiti, de se jutro spet na pot poda, in Bog vč kam! Meni bi ne bilo ljubo, ko bi bil le eno noč nevoljen, in nas za nepoštene deržal.“ „Berš,“ reče Gašper, „k njemu letim, in mu cekin nazaj dam.“ Sel je. Tujcu, ki se je v tarni res zmotil, je taka poštenost tak dopadla, de je fantu cekin z veseljem podaril, in ker ga ni hotel vzeti, in ker se je bal, de bi oče ne verjeli, ali pa mu zamerili; mu je tuje listik sabo dal, na kterim so bile z risarjem tele besede zapisane. „To naj bo slabo znamnje mojiga spoštova¬ nja. Za vašo poštenost vas ne morem 55 poplačati: zato naj vas Bog v vaših otrocih blagodari ! w Lipograd. Gašper je tedej cekin spet domu pri¬ nesel. Oče so ga, ko so pervo nedeljo v vas šli, vbogimu možu dali, ki je imel pet majhnih otrok, in ki so ga vojšaki dvakrat obropali. Krivico zmir sovraži živo, In vsakimu daj dobrotljivo, Kar je njegoviga. To uk je modriga. 22. Pravična kazen. Jerica zagleda pri malim Dragotinu tuj nož. Koj popraša: „Kje si nož dobil ?“ Pre¬ strašen oogovori fant: „Najdel sim ga!“ „Najdel?“ prašajo mati. Vzamejo mu nož, brez de bi bili kaj več prašali. Dragotin začne glasno jokati. Na večer, ko pridejo oče domu; jim tožijo mati, de se bojč, de je Dragotin nož ukradil: rečejo jim, de naj ga terdo primejo in, če je to res storil, naj ga ojstro kaznujejo. 56 Oče pokličejo fanta k sebi v hram, kjer je šiba na mizi ležala. Itečejo mu: „Ti veš, de je greh lagati 5 in kdor rad laže, rad krade. Zdaj mi povej, kje si nož dobil?“ Dragotin se ostraši, pade na kolena, in koj obstane, de je nož enimu otroku vzel. Jokaje je prosil za odpušanje, in obljubil tega nikdar več ne storiti. „Tedej si ti tat in lažnik,“ odgovorijo oče. „Ti si materi rekel, de si nož, kteriga si ukradil, najdel. Kaj si zavolj teh dveh grehov zaslužil ? Zdaj mati noter stopijo. Dragotin koj k njim skoči in jih s cvilenjem in vpitjem za pomoč prosi. Mati odgovorijo, de za tatu in lažnika nočejo prositi} in če ravno poboljšanje obljubi, more vonder znamnje imeti, de se bo pribodnič laži in tatvine varoval: nar popred more kazen prestati, in potem nož na tisto mesto položiti, kjer ga je vzel. Zdaj je mali porednež začel še bolj prositi in jokati. Rekel je, de rad kazen pre¬ stane; dejo je zaslužil: samo to prosi, de bi noža ne dal očitno nazaj, de bi ga drugi n,e zasramovuli kakor tatu. 57 Dopadlo je staršem, »le se je Dragotin kazni vredniga spoznal 5 in še bolj, de ga je bilo sram pred drugimi hudoben otrok imenovan biti. Oče so tedaj skerbeli, de je nož nevidama na pravo mesto prišel. Dragotin je spoznal pregreho in nesramnost laži in tatvine, je obžaloval svoje pregrehi in se je poboljšal. Ker si se pregrešil, zdaj sramuješ se, Dobro! kdor pregreho svojo le spozna, Znani, de pri njemu ni zgubljeno vse; Upamo od njega še poboljšanje. 33. Ufe zasramuj drugih zavolj po¬ pačenih udov. Barbika je bila pobožna, pridna deklica. Pa od rojstva je imela berlave oči. Zato so jo večkrat otroci zasramovali; posebno ena deklica z imenam Ana jo je zaničlivo gledala, ki se je na svojo lepoto kaj štimala. Enkrat reče ona Barbiki zaničevaje: „Kaj me sovražiš, de me na ravnost ne pogledaš ?“ Barbika molči in misli, ker telesniga pregreška po¬ boljšati ne morem, se čem toliko skerbnejši družili pregreh varovati. 58 Kmalo potem dobi Ana kozč. O joj! kako so te nje obraz naredile! Kmalo bi bila desno oko ^gubila, in oba očesa sta solzna ostala. Ivo je spet pervikrat v solo prišla, si je komej upala, oči kviško po- vzdvigniti; ali je pa roke pred obrazam der- žala. Enkrat jo en poreden otrok praša, kaj de ji je, de se vedno joka? Ana zares jokati jame, in resnično žaluje, de je popred jako Barbiko brezljudno zaničevala. Zaničevati druge, oj nikar! Ak gorših udov si, so Božji dar. 34. Postu j starost! Rupert je imel dva sina. Večkrat je slišal tožiti, de njegova otroka stare ljudi zasramujeta in zasmehujeta. Zavolj tega ju je večkrat ojstro posvaril, in jima je živo pred oči postavil, kak zoperno je Bogu in vsim dobrim ljudem, stare ljudi zasmehovati in zasramovati, ker je starost Božji dar, in ker si vsak starost voši- „Velikoveč,“ je rekel, „moremo stare spoštovati; ker sivčiki so nam pravi učeniki; so nar boljši in goto- vši svetovavci, ki iz skušnje vedo, kaj 59 morama storiti in kaj opustiti.^ Pa svojo- glavna in hudobna otroka na očetove besede le malo porajtata; in tudi šiba bi bila pri njima zastonj. Enkrat, ko je bil očetov god in ko sta jim otroka srečo in dolgo življenje vošila, jima rečejo z objokanmi očmi „0! raji mi vošita, de bi kmalo umeri! Ker, če bom V starost doživel, me bodo poredni otroci (pri tem ju pomenljivo pogleda) le zasmehovali in zaničevali — znabiti cIo moja otroka!“ Otroka osramotena oči pobesita. Spo¬ znala sta vonder zdaj veliko pregreho, in od tega časa sta stare ljudi spoštovala. Ljubo dete, starčike spoštuj ! Nikdar sivih glav ne zasramuj! Kar učijo, in kar svetvajo, Naj otroci zmirej bogajo! 25. Hvaležen otroli. Konradik in Kristinca sta zgodej starše zgubila. Ena žlahtnica, ki je bila udova, in sama ni veliko premoženja imela, je siroti k sebi vzela in ju z ljubeznijo in skerbjo zredila. Konradik ji je veliko opraviti dal. 60 Ko sta oba že odrastla, ju v neko keršansko hišo udova v službo vrine. Tu sta se veliko prihraniti zamogla, posebno Konrad, ki je bil starši in pri moči. Dve leti ste pretekli; vboga udova pade čez stopalnice in si roko in nogo zlomi. Ko to Kristinca zve, prosi gospodarja, de bi ji dovolil za kratek čas iz službe stopiti, de bi nje nar veči dobrotnici postreči, in ji poprejšne dobrote nekoliko poverniti zamogla. Nje gospodar ji ni le samo dovolil, ampak clo obljubil de ji od zaslužka zavolj tega nič odtergal ne bo. Kristinca je sedem tednov pri bolni teti ostala. S keršansko ljubeznijo in skerbjo ji je stregla, kakor svoji materi, in je s kervavo zasluženim dnarjem vse preskerbela, kar je bilo bolni potrebniga. Konradu je bila nesrečna teta malo mar. Nikdar je ni obiskal; še manj pa, de bi ji bil kaj dobriga storil, Enkrat je clo rekel, ko mu je to njegova sestra očitala: „Dosti dolgo sim nje renčanje poslušal!“ To je njegovimu gospodarju tak malo dopadlo, de ga dalej ni več hotel v službi imeti. 61 Konrad se je brez službe krog potepal. Oložen in nevoljen sam čez sebe je postal. Podal se je v nesramno življenje. Zadnič pride v nar več revšino in umerje v tridesetim letu starosti. Otroci! kdo vam bolj dopade, Konrad ali Kristinca? Vsiin hvaležnost ljuba je, Nehvaležnost čerti vse. Nehvaležnih vreden ni, De z nadlog ga reši roka mila; Nanj ne bo, to vemo vsi Božja milost blagodare lila. * 26 . ISesebiena postrežljivost. Trije gospodje se gredo sprehajat iz nekiga velikiga mesta, en duhoven, en kupec in en mlad grof. Ceterti dan maliga serpana pridejo v neko vas, ki je v odločni dolini ležala, in lih praznik svetiga Urha obhajala. Zdelo se jim je, de so prebivavci dobri, pobožni ljudje; kakor je tudi res bilo. Pot do perve vasi je peljala skoz en log, V lesu je bilo nekaj otrok, ki so se, ko so tujce zagledali, boječo v log pomaknili, 62 ker so jim gospodje neznani bili, in posebno, ker je imel mladi grof čuden klobuk in pa puško. Kupec jih je k sebi klical in prijazno popraševal, kaj de v logu delajo. Otroci, ki so spet koražo dobili, pridejo bližej in rečejo; „Jagod išemo!“ Kupec. Ali jih čete nam nekoliko dati? Smo žejni. Marijca, enajst let stara deklica reče: „Jih še nimamo veliko; pa kar jih imamo, jih radi damo: Nate v klobuk!“ Kupec ruto na tleh razgerne. Vsi otroci bližej pridejo in veseli iztresijo, kar so nabrali. Kupec. Koliko veljajo? Marijca: Nič! de bi jih bili več dati zamogli! Kupec jim da en dnar: „Tukej ga delite med seboj!“ Otroci. „Ne, ne! ničesar ne vzamemo! darujemo jih vam!“ Ko jim kupec denar le sili in sili, ga vzame en otrok, desiravno se ga drugi vedno branijo. Potniki gredo naprej. Otroci se začno prepirati. Vsi otroka kregajo, de je denar 63 vzel: „To ni lepo5 od dnarja nočejo ničesar imeti. Niso jagod dali, de bi zato kaj : prijeli; ampak de bi tujcu ljubezen skazali, ki Bogu dopade.“ Zadnič Marijca otroku denar s silo vzame, teče za potnikami, in se tak tiho, kakor ji je le mogoče bilo, kupcu približa. Ta se ozre, ker je čutil, de ga je nekaj za suknjo prijelo. Kot blisk je Marijca spet zginila, in letela, brez de bi se bila ozerla, nazaj v log. Kupec ni vedil, kaj to pomeni, dokler de je ruto v žep djal. Zdaj je v žepu spet svoj denar dobil. Potniki eden druziga z začudjenjein pogledujejo. Po- slednič reče kupec, ki je sam več otrok imel: „Rad bi starše tega otroka poznal.“ — „In jez,“ pravi duhoven, „fajmoštra te vasi! £S „Jez vse poznam,“ pristavi grof. „Starši te deklice so zlo pobožni, in vsim ljudem prijazni in postrežlivi. Desiravno imajo sami šest majhnih otrok, so vonder vbogo, hromovo siroto v hišo vzeli, in jo veziti učili, de bi si kaj zaslužila. Gospod fajmošter imajo veselje nad otroci. Večkrat grejo v šolo, in v nedelib sami učijo tud veči otroke. 64 Kar Bog vstvaril je, Vstvaril je za vse. 37. Kaznovana svojoglavnost. Moric je imel veselje, drevesa ali sadje poškodovati. Z večih dreves je še nezrelo sadje klatil; mladim je skorjo rezal ali pa veje lomil, de so se posušile. Oe je po leti mimo njiv hodil, je bilke ruval. V vertu ni mogel nič v miru pustiti. Dobro je vedil, de to ni prav, ker je s tem drugim škodo delal, in ljubezen do bližniga prelomil; tudi je večkrat slišal, de imajo otroci, ki svojo- glavno drevesa ali pa sadje poškodjejo, ojstro kaznovani biti. Pa Moric je na to le malo p o raj tal; samo to je skerbel, de ga ni nobeden zasačil. Nek praznik je ravno mlado drevesce, ki so ga gospod fajmošter vsadili, izdreti hotel. Zlo si je prizadeval, ga popolnama izkoreniniti. Zdaj ravno farovški hlapec zraven pride. Ko ga Moric vgleda se vdre, de bi si bil kmalo vrat in glavo podvil in buti v učenika, ki je lih v farovžšel: „Kam? karapraša učenik. Moric odgovori ves 05 preplašen: „Grem domu!“ „Pa tak leteti reče učenik, „je nespodobno l u Moric je šel domu in učenik v farovž. Tuki je lih hlapca pri gospod fajmoštru na- rajmal in slišal, s kako nevoljo od svojo- glavniga fanta govorita, ki je drevesce končal. Hlapec je djal, de fanta ne pozna; de se je berž v tek podal, ko je zraven prišel. „Meni je v naročje butil, £c se učenik oglasi: „jez ga že poznam; mesarjev Moric je bil; ta mu bo še gorka.“ Moric je bil pervo seboto očitno čez svojo svojoglavnost podučen, osramoten in kaznovan. Tudi doma, ko so oče to zvedli, mu niso prizanesli. Mogel je gospod faj- moštra za odpušanje prositi. Poglej, poglej tovarš ! poredneža, Ki lomi veje sadunosnika. 28 . lici se, liollKoe zamoreš. Izidor je zapustil dva sina. Starši, po imenu tudi Izidor, je dobil zemljiše svojiga očeta. Lenard je kupil eno drugo še veči od svojiga brata. Vonder je v dolge zabredel, de ga je prevzeti zamogel. 5 66 Oba sta bila delavna in spravna 5 vonder je Lenard če dalje več dolgov imel. Nič mu ni hotlo prav od rok iti. Tisuč potreb je imel, od kterih se njegovimu bratu še sanjalo ni. Izidor je svoje zemljiše vsak dan po- boljševal, in je sčasama zlo obogatil. Od kod je prišlo, de se je njemu tak dobro Lenardu pa tak slabo godilo? Od nju perve mladosti. Izidor se je od otročjih nog prav rad učil. Ko je bil še otrok, je že na vse dobro pazil, in nobene priložnosti ni zamudil, kjer se je zamogel kaj učiti. Večkrat je umne ljudi prašal, kaj je to ali uno, k čemu se potrebuje in kako se more z njim ravnati. Če je bil z očetam na polju ali pri kakim drugim delu ; je na vse njih početje dobro pazil. Če je kaj v kako delavnico, h kolarju, k sedlarju ali h kakimu drugimu rokodelcu nesti mogel; se je zmirej pri tem kaj naučil. Povsod je obstal, kjer je kaj koristniga viditi in pregledati zamogel. Sam si je zgodej vsiga poprijel 5 zdaj je to, zdaj uno skusil. In večdel mu je ratalo: popred ni nehal, de 67 je storil, kar je namenil; ,o kratkim: od mladosti je bil razumen, pameti ni zavergel, ki jo mu je Bog dal. Večdel vse, kar je v hiši in pri delu potreboval, je sam znal narediti; ni mu bilo treba dnarja izdajati. Tudi mu je vse od rok šlo. Lenard je bil v svoji mladosti nepazen, in za prihodnost mu je bilo malo mar. Zmirej je mislil, če zna le brati, pisati in en malo rajtati, je za njegov stan in poklic že dovolj; drugo se bo že samo dalo. Zdaj je spoznal in obžaloval svojo nespamet, de je od Boga podarjeno premožnost tako rekoč zakopal; pa prepozno! Kar se kdo nauči, Ga nikdar ne teži. 29. Zakaj liodimo v šolo ? Boštjan, ki več očeta in matere ni imel, je štir leta v šolo hodil. Potem seje mogel po volji jeroba ključarskiga učiti. Njegov mojster ga je scer terdo pri delu deržal, za drugo mu je pa bilo malo mar. Še v nedelsko šolo ga ni pošiljal. Boštjan je tedaj v nedelih in praznikih postopal, vaseval ali pa 5 * 68 še kake hujši reči uganjal in clo Božjo službo v nemar pustil. Čez; dve leti k drugimu mojstru pride. Ta mu koj perve dni ukaže, de naj prerajta in zapiše, koliko je nek kmet dolžan. Pa kak se je mojster začudil, ko je zvedil, de je Boštjan že pisati pozabil, de komej še slabo bere, in de od računstva kar nič več ne ve! Od kod je pa to prišlo? Od tod: Boštjan že v šoli besed ni natanjko pogledal; večkrat je napčno bral. Tedaj ni razumel, kar je bral, in tako ni imel nobeniga veselja brati. Dve leti že ni imel v roki nikakošnih bukev, še manj pa peresa. Tako se ve, de je mogel vse pozabiti. Nar hujši je pa bilo, de se svojoglaven fant v šoli tudi keršanskiga nauka nič ni naučil, kjer je bilo rečeno, kako se moramo lepo in keršansko zaderžati, kaj moramo storiti, in kaj opustiti. Na to zdaj več mislil ni. Boga spoznati in po dolžnosti častiti, se bi zraven branja, pisanja in računstva saj v šoli učiti imeli, in v celim življenju tega ne več pozabiti. 69 Meni se doIž nos t nar perva zdi, Biti brumniši in umniši. 30. Koristna vaja v rajtengah. En oče rečejo zadni dan leta svojimu nar staršimu sinu: Vsako noč 8 ur spiš; k jedi vsak dan eno uro potrebuješ! s postopanjem in praznim delam si vsak mesec 32 ur zgubil; za veselja si vsak teden obernil 9 ur. Zdaj premisli in prerajtaj, koliko dni in ur si skoz celo leto za molitev, učenje in v druge potrebne opravila obernil. Cas je Božji dar. Blagor tebi, če ga prav oberneš! Oberni dobro čas! Ne pusti ga gubiti, Ne pride več nazaj; Ne moreš ga kupiti. Jut rajna pesen® pobožniga otroka. Sim mirno spal, preslab sim bit Sam sebe varovati! Kdo je med tem za inč budil ? Kdo dal mi sladko spati? V Ti sam, gospod in Bog sveta! Ti sam vse ohranuješ! Ti varješ zvesto vsakiga, Povsod dobrote suješ. V Cešena bodi tvoja moč, Ljubezen zvesta tvoja, Prešla je dolga , temna noč, Budi se duša moja! V Na tebe, moder, vsmiljen Bog J$e upa moja duša; O reši me povsod nadlog, Pregreh, ko svet me skuša! Serce mi daj pobožnosti, Serce ljubezni prave, De ne odstopim od poti Presvete Božje slave. V De bom pobožen, tih otrok Le želel po kreposti, De starše vbogal bom na skok, Obvarval kras mladosti. & De bo življenje srečno mi Na svetu teklo vedno, In ko me Bog! pokličeš ti, Vesel bom še posledno. Večerna pesem. Bog, dans si me ohranit, Pred greham si me brani!, Ponižno molim te! Povzdignem dušo svojo, Prepevam hvalo tvojo, Ki blagoslovil dans si me. 72 Le tebi bodi hvala, Ki se ti je dajala, In v vek dajala bo! Ti varješ kras mladosti, Ti daš pomoč kreposti, Bog! tvoja roka je z mano. & Nauki so prežali Mi v glavi dans ostali. Kdo dal mi starše je? Kdo učenike jake, K’ uče koristi vsake? Bog! ti le dal si dobro vse. # ii * Sim živel dans pobožno? Sim varoval priložno Pregrehe vsake se ? Kaj vest mi k temu reče? Me serce nič ne peče? Sim storil vse dolžnosti? — Ne? V Odpusti Bog, odpusti! In serda ue izusti, Zanesi dolg mi moj! 73 Zmii- voljno vse terpeti, Pobožno čem živeti! Poterpi, OCe, še z manoj! V Bog, zdaj me blagodari, In v tamni noči vari! Izrek si zadni ti! Smert in življenje svoje Zastavim v roke tvoje, In stisnem v mirni son oči! Priden fant. Lenobo zmir čem sovražiti, V mladosti koj čem priden biti, De enkrat bom za jakiga Moža veljal, če Bog mi da. *** Že brati znam in tud pisati, Pa kmalo več še moram znati! Računati začenjam že, Kaj to je vredno, kdo ne ve? *** Zmir delo, pridnost čem ljubiti, Zmir um in pa roke vaditi; 74 Potem mi lahko dobro bo, Vesel bom z Božjo pomočjo. Kaj z mlade bo prismode? Gotovo kruha lačen bode. Razuma nič, zaslužka nič; Zaslužka nič, tud v žepu nič. Nar pred se moram prizad’vati, V mladosti koj se greha bati, Pomagaj Bog, dobrote vir, De bom pobožen, priden zmir. Pridna deklica. Pridnost, delo čem ljubiti, In v opravkih vedno biti 5 Desi lih sim mlada, majhna še, Vonder primem rada dela se. Vse terplenja in težave Mi ne belijo kaj glave; Pridna in pobožna deklica Več je vredna, kot je cent zlata. Deklica sim majhna, mlada, Berem rada, pišem rada; Boga hočem zmir ljubiti, Kar je njemu všeč, storiti! V Presti, šivat’, vezit’, prati, Tudi kuhat’ dobro znati, To vse naučiti moram se, Ker moj stan prav k temu veže me. V Kar je dobriga, je tvoje — Ne zaverzi hvale moje — O gospod in Bog! Kar meni v last Dal si ti, naj bodi tebi v čast! Pobožen hlapec. Alo na polje vun, alo! Zmir zdrav in terdne sim postave Pohvalim Boga s pesmico, Ki kliče v zlate me planjave. *** Me scer ne vidi gospodar, Pa Bog me dobro vidi vedno; 76 Zato mi delo le je mar, De prav dodelam vse in čedno. V Živince nočem mučiti. Je ne preklinjati in biti; Pred Bogam skritiga nič ni, Živinco čuje on tožiti. Ne najme v škodo hlapec se; Naj on koristi za plačilo! Kaj njemu pa storiti je, De bi se dobro vse storilo? V Začel sim z Bogam delati, De z Bogam bi končano bilo! Ki zanemaril dela ni, Bo žel veselo in obilo. Pobožna delila. Doma, na polji in drugod, Pobožna biti čem povsod; To hoče Bog, ki vidi vse, Kar svetu še tak skrivno je. Čem drugih škode var’vati, Lenuhno ne postopati; Če drugim pomnožim blago, Me blagodari Bog zato. *** Živinci lačni jesti dam, Jo varjem kakor vem in znam; Za jed, plačilo kaj bi ne Spolnila v skok dolžnosti vse? Živinica, nasiti se! Vsak pri živinci srečen je! Kjer ni živince, kruha ni, Brez kruha s čem se živiti. *** Sim zdrava zmir, mi nič ne dd, Povzdignem k Bogu gor sercd. Dolžnosti zvesto vse storim, Brez skerbi vmerjem in živim! IiOpl nauki in pregovori. Kaj se boljši veže, kakor mladost krepost! Obč skupej storijo angela. Ps/v 78 Bodi moder in dober, in zaupaj na Boga. Božja pomoč je močnejši, kakor nar boljši volja. Dobro storiti Bogu bolj dopade kakor darovi. Spoštuj sam sebe, ker si Božja podoba ; scer ti ne bo nič spoštovanja vredno. Kdor se greha ne sramuje, se ne poboljša. Svoje pregrehe odkritoserčno spoznati, je perva stopinja k poboljšanju. Odkritoserčna beseda: „Pregrešil sim se!“ je več vredna, kakor tisuč izgovorov.* Kolikor pobožniši je človek, toliko manj je s sabo zadovoljen, ker zmirej še pobož¬ niši biti želi. Kdor malo govori, pokaže, de veliko misli. Poštuj na vsakimu človeku podobo Božjo! Kdor drugim zaviduje to, kar imajo, ni vreden tega, kar ima. Resnica obstoji celo življenje, laž več¬ krat komej eno uro. Ne hodi s hudobnimi; ne poslušaj jih. Kdor po blatu gazi, se oinaže. Ne boj se bolj za klobuk, kot za glavo, in za glavo ne bolj kot za serce. 79 Bog blagoslovi otroka v nebesih, kteriga starši na zemlji blagoslovijo. Kdor je preošaben, podučenje poslušati, ni vreden ga sprejeti. Služi hlapcu in dekli, ki tebi služita. Obleka, smeh in hoja oznanijo človeka. Vbogi ima malo, skop nič. Kolikor bolj bogat je umeri, toliko revniši je živel. Miloserčnost dvakrat osreči; tega, ki prejme in uniga, ki da. Ak se enkratpregrešiš, ne pregreši se v drugo! Dobro delati, priden in pobožen biti, ti zmirej veselo serce dela. v Cuj glava vsih dohrih naukov je: Uči se, kolikor zamoreš, in Stori, kar je tvoja dolžnost. Bog. Živi en Bog, ki ljubi vse ljudi! To priča cela nam narava: Oblaki, ki nevihta jih podi, In sonce, ki na nebu plava. 80 To oznanuje nam nebeški blesk, Doline in planjave; To terdi grozopolni grom in tresk, To gor mogočne glave. To vedno oznanujejo Veselja nam v življenju, To tudi nam spričujejo Dušicice v terplenju. Božja modrost in dobrota. Gospod je Bog, in blagoslove Previdno vedno nam deli, On vlada modro vse svetove, Vse dobro je, kar on stori. Naj nikdar serce te ne peče, Pozabil nate on ne bo, Kar on veli, vse dobro steče, Gotovo nikdar ne bo škodvalo. Zaupaj v Boga. Zares ni tebi dano Bazgerniti prihodnosti; Bogu pa vse je znano, Kar potrebuješ, vošiš si. 81 Kar zdi se tebi boljši, Še boljši ni zato; Bog ve, stori vse boljši; En časik le počakajmo. Iinej Boga pred očmi! Unje Božje oko, ki vidi vse, Kar zgodi še tak na skrivnim se; Ki ga nihče nikdar ne goljfa, Ki ti vedno gleda v dno serca. Ljubezen do bližniga. Bog vse tvoje je, kar sim, imam, Torej bit’ dobrotljiv moram sam ; Ti ljubezen sama, večna si, Zapoveš ljubiti vse ljudi! Kdor opravlja gerdo bližniga, Veseli se padca vražnika, Obrekvavca ljubo ne svari: Ta ne ljubi iz serca ljudi. 6 Veselja. Otročje leta in mladosti, Vsaka starost sme se veseliti; Veselje pa naj bo v kreposti: Tud veselje mora sveto biti. Dober sklep. Bog! volja moje je mladosti, Se greha vedno varvati, V nedolžnosti in pa kreposti, Se veseliti milosti, Ki jo ljudem povsod skazuješ; Zato naj zmirej se zgodi, Kar ti gospod zapoveduješ; Ponižno vsak naj te časti. Pomlad. Dfežela, ki pod snegam se Je žalostno skrivala, Na novo oživela je In s cvetjem se obdala. Červičik v prahu spet živi, In tičik petja truden ni, Uadujc se življenja. 83 Vsa zemlja je pomlajena; Kak jasno sonce sije! Vse je življenja polniga; Zelenje griče krije. Ozira polen milosti Na svoje ljube se stvari Nebeški mili Oče! V Hvalimo ga, on blizo je, In pojmo njemu slavo, Kar vstvaril je, je dobro vse. (lastim te, hvalo pojem ti, Sej ti povsod pri meni si, Otroka ljubiš svojga. Poletje. Otroci Božji veselite se! Poletne tergajte cvetličice Na travnikih zelenih! Ozrite se na polja krasni cvet, Na sadunosnik zali, ki objet Od jabelk je rumenih 5 Ni dolgo še, kar stal je žalostno, V nebo molele gole veje so, Zdaj sadja se šibijo. 6 * Narava krasno je okinčena, Se človk, živinica in tlcica Življenja veselijo. In nadepolna setva kak zori! In kmetič star in mlad Boga časti Za žetvico bogato. Ljudje sadili in sejali so, Kdo dal pa dež in vedro je nebo? Kdo sonce dal je zlato? — Neskončno modri milostljivi Bog, Doni naj hvala tebi krog in krog, Ti dal si vse imetje. Kaj dal boš temu, ki raduje se Nad tabo, ki preserčno ljubi te, Ko vgasne mu živetje? Jesen. Ti Bog in Oče vsih stvari, Ti vladaš kakor se ti zdi: Zdaj dež se iz oblakov vlije, Zdaj gorko sončice zasije; In ljubi kruh in živež da Nam vsirn gorkota sončica, Ki zdaj od nas se je vmaknilo, In v druge kraje obernilo. Če ravno prišla jesen je, ltaduje serce vonder se: Je polna žita vsaka shramba, Pred lakoto gotova brarnba. Ti Bog in Oče vsih stvari Skerbiš posebno za ljudi; Zato častijo te narodi: Na veke naj ti hvala bodi! Zima. Prišel že je zimski čas, Zunej studno burja brije, Sneg debeli zemljo krije V dolih, v gajih biva mraz. Mene varje v hišici Pa obleka in toplota; De ne tare me inerzlota, To me v serce veseli. Pač ljudje, ki nimajo Kruha, zdaj so vbogi, vbogi, Zunej v hudim mrazu mnogi Kako prezebujejo! Ouj bolnikov mili stok, Ki zdihujejo v bolezni, Pa ne najdejo ljubezni, 86 Vslišan ni njih mili jok. Zbudi, zbudi se serce! Urno, urno, nič ne prašaj! Pomagati ne odlašaj, Ker to Božje so želje! Božja roka varje vse, Vreden Božje ni pomoči, Naj bo v gradu, naj bo v koči, Ki ne vsmili vbogih se. Zapopadeh. Stran 88 Natisnjeno v Sasenbcrgovi lisskarnici. **» I i p » f 0 \