kakšnega so zdaj. Kar je piškavih in veri nasprotnih, naj se jih lotijo naši gg. duhovni, da jih sčasoma izkorenijo in odpravijo: toda previd­ nost mora pomagati, ne sila. Pred vsim drugim se mora kmet prepričati, da prazna be­ seda je mertva in nikjer nič ne opravi. Razjasniti se mu mora, da je gola sleparija vse zagovarjanje. Prepričati je treba kmeta, da mora vse, kar se godi pri njegovem gospodarstvu, bodi si na polju ah doma, med družino ah živino, da mora vse imeti svoj gotov vzrok. Z besedo ne napraviš ne toče na polju, ne molže v hlevu. — Kdor bo spoznoval svoje šege in navade, kdor se bo prepričal, da prazna beseda mertva ostane, bo obvaroval sebe in svojo hišo mar- sikterega zlega, in njegova sreča se bo množila od dneva do dneva. Nobeno človeško živlenje se ne da na mah preroditi. Ako hočeš, da bi ti jabelko žlahtneji sad rodilo, ga moraš precepiti, še težje pa se precepljujejo človeške misli. V teh zadevah se mora posebno previdno ravnati, da se drevo ne posuši. Marljivih mož potrebujemo v teh za­ devah^ kakor nikjer bolj ne in gotovo se bodo naši gg. duhovni tega imenitnega dela lotili. Ko se bo kmet prepričal, da je treba trojice : volje, roke in stvari, pa da se iz nje ne daje storiti nič, kar ni­ ma v sebi po natori, bo jel hrepeneti po poduku, kaj da imajo stvari v sebi po natori, ktere moči da so v njih in kako jih ve že človek v svoj prid in dobiček obračati. Zdaj bo še le jel spoznovati imenit- nost vsega tega, kar mu pišejo učeni od teh ali unih natornih zadev, ko je previdil potrebo umnega in pa praznoto sleparskega življenja. Jel bo spoznovati sam od sebe, da prava vrednost človeška obstoji v lastnem početju aH v djanju, ki ve vse stvari prav oberniti k dušnemu in telesnemu pridu. Valovi človeškega dušnega in telesnega življenja zadevajo narod od zunaj ter ga brihtajo sčasom. Hitreje pa se brihta narod v šolah, zato je vsakemu očetu in vsaki materi sveta dolžnost, da pošilja v šolo svojega sina ah svojo hčer; učnikova pa naj bodi skerb , da se prime našega naroda omika že v njegovih mladih koreninah. Mythologiciie drobtiiie. (Po narodnih pripovedkah priobcuje Dav. Terstenjak.) X. o Škratcn. Škrate C ima čerleiio (erdeČo) kapico in zeleno suknjico. Kdor škratČevo kapico dobi in jo nosi, tistega nihČe ne vidi. Škratec je naj­ rajši doma v gorah in gostih logih. Kdor po logu hodi, ne sme groho- tati, ker škratec ne terpi grohota. Hitro pride in zaferkoči človeku vlasi. Škratec nosi k hramu dnarje; večkrat se spremeni v plamen in skoz dimnjak zleti. Pravijo, daje škratec ves kosmat, pa da svoje telo močno skriva, ker ga je sram svojega kosmatega telesa. Po noči rad obiskuje kovačnice in kuje celo noč. Svoje dni je živel kovač, kteri je vsako jutro dosti svetlih lanČekov našel v kovač- nici. Ni znal, odkod vse to, dokler ni enkrat, za velikim naklom skrit, vidil škratca v kovačnico priti in kovati. Črez dan naj rajši sodi na kakšni bnkvi, tudi v votlih pečinah rad čepi in spava; po noČi pa zla­ to škertla (rezlja), • Kar beseda šk rateo pomenja, ne vem. Oblika škrat jo bez dvombe metbatetična — za škart. *) Š kar ta ti, š ker ta t i pome- njuje rezljati, schnitzeln; zato imenujemo na Štirskem skopega člove­ ka, kteri tenke kosce kruha reže, Škertla v ca. Škertati tudi po- menjuje knarren: „Kola škertajo, vrata škertaj o." Ker to my- thično bitje tudi Nemci poznajo, in sicer staronord : škrat t i, nemšk. scraz, schraz, schretzel (glej Grimm deutsche Myth. str. 447, 448 itd.), in ker v skandinavSčini in danščini pomenjuje s k r a 11 a, skratte „laut lachen" = škertati, in ker Škratec grohota ne terpi, bi vtegnilo ime škrat, skratti, scraz izrazovati pomen: der Lautlachende, Kichernde, Knarrende itd. Saj se o Škrat cu tudi pri- poveda, da se rad smeje**) in mlade dekleta v log zapeljuje, ter jih, če je dobi, do smerti kušuje. Ktera se kuševati ne da, tej lepe vlasi zaferkoči. Toraj škrat „der lautlachende, knarrende, schwirrende, schadenfrohe Geist"; primeri polsk. Koltki, der Weichselzopf, ver- filztes Haar, iu Koltki = domovi duh. Tudi polskemu szkrotku pripisujejo, da ferkoČi ljudem vlasi. Kerška narodna pesem. (Zapisal J. Črnčic.) Miko šeće po Budimu građu, „Co se šećeš Mike tako tnžon ? On zag'jeđa kola i divojky, „Ti si prišol Budim grad predati, On se šeće tužon i zlovo(l)jon. „AI' 'z Budima divojku 'zpejati?" Govore mu Budimske divojky : »»Tako vam bora, Budimske divojky. *) Da je škrat metliatetièna oblika za škart iz korenike škrt, knarren," kreischen, v skandinavšcini s erat, laut lachen, poterduje analogicna prikazen V bajeslovji starih Rimljanov. Tuđi rimska gozdna duhova Faunu s inSi Iva­ nu s se očitujeta po narodnih povestih, kakor učeni Preller piše: „mit gewal­ tiger Stimme aus dem Walde rufend, einen markerschütternden Ruf ertönen lassend." (Preller Rom Mythol. str. 337 in 3-1-7). Tuđi o severnoslovanskem hudem Duhu D i V u, iz kterega je napravila slovenska narodna povest: Divje­ ga moža, je pisano : Div kličet verhu dreva (Slovo o piku Igor. ed. Hanka str. 8.). Ta Div je izvirno tudi bil ložni in lesni duh. V križevski fari blizo Lutomera je ves L o gar ovci. Stoji poleg velikega loga. Ta ves ima za gerb ložnega duha v podobi rimskega ITauna in Satyra. Ker po na­ rodnih povestih škrat ljudi muči z dajmonskimi mukami spanja in senj, se veli tudi Moraus, der tödtende, toraj možka stran More, ktcra tudi ljudi v spanji nadleguje. **) Primeri nemški: „lachen wie ein Kobold", „lachen wie ein hampelmann". (glej Grimm deutsche Mythol. 469. 470.)" Tudi pri Slovencih: „škratec se ti iz hrezQ smeje; krohoče„ kakor škr^tep".