Izhajajo 1. in 15. vsaccga meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjake Novice" načelo 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za đvostopno petit-vi'Sto 8 kr. za J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Gospodarske stvari.
Nekoliko o letošnji trgatvi.
Kjer 80 po Dolenjskem se atari vinogradi dobro ohranjeni, je letos hvala Bo^^ii kîij obilo krasnega grozdja. Veliko već pa ga je po novih, na ameriških podlogah že cepljenih vinogradih. V prvih kakor druzih, poaebno pa v drugih, že grozdje prav lepo zori. In ker imamo do sv. Mihela, ko se po Dolenjskem trgatev navadno prične, áe celi meaec, iiadjati .^e je zopet enkrat pray fine kapljice, kakeršne se že dolgo po Do-lenjskfm pridelalo ni.
Z ozirom na to, da je dolenjsko vino, ravno vsled trtne usi, v poslednih letih v ceni kaj moëno poskočilo — tako kakor nikjer drugod — imelo bode tudi letošnje dolenjsko vino, dasi ga bode dosti, gotovo visoko ceno; to tembolj, ker se je nadjali, da bode prav dobro, iino. Da bode pa letoSnje dolenjsko vino v istini prav dobro, to od-visEio ni le od vremena samega, ampak tudi od
naprave vina. Z napačno napravo poniža se kaj lahko dobrota, torej ludi cena vina, s pravo se mu jo povzdigne. Da je temu istinito tako, prepričal se je marsikdo v svojo lastno škodo šele v problem letu 1890.
Spregovorimo torej danes nekoliko o letošnji trgatvi oiiroma o napravi vina, kakorâno za pravo smatramo ter si jo želimo.
1. Pred vsem si mora vsak za napredno vinarstvo vneti Dolenjec želeti, da ee s priieikom trgatve kar le mogoče odlaňa. Ne s sv. Mihelom, ampak s sv. Terezijo naj bi se trgatev pričela, seveda — ako bodo vremenske razmere to dopuà-íale. Bolj pozno ko se prične trgati, yeř časa ima grozdje da zori, in boljše je potem ae\fda tudi vino.
~2 Cvička, to je rndečega vina, napravil naj bi vsak vinogradnik manj ko le mogoče, — Verjemite nam, dolenjski vinogradniki, da se nam Štajerci, Vipavci in drugi nnpredni vinogradniki posmehujejo, ko vidijo, da se na Dolenjskem Še vedno rudeče vino (cviček) napravija. Belo vino,
KaS Luka,
(Priredil za kratek ios M. Mk.)
(KoEeo.)
„No, pa srečno možje, hvala za pijačo, blago pa tje k Židanu potegnite, saj veste kje se presiči prodajo in vagajo, " de stražnik.
Ljubljanski mesar J. kupi od Luke preěiče po 22 kr. stari funt; hitro jih zvaga in Luki pravi: „Luka, ali veš koliko so preŠiči zvagali?" Luka mu odgovori: „Gasput, niČI" „Lej ga mrbarja lej, ti Luka bi se še rad z nami Ljubljančani poaorčeval, kaj ne?" „Ne gasput, še sedaj pravim, đa preiaiči niso nič řvagali, saj ste vi vagali." Dobri mesar J. smehljaje Luki pravi: „No, stopi z menoj v krčmo, da te plačam.« „Likof" je tudi moral biti, saj pri ljudeh je že tako navada, da za vsako reč „likof" pijo, naj bo že človek rojen ali pokopan ali pa preSič prodan, pijača mora biti.
Luka kupi v Ljubljani vreČo soli, nekaj kave in sladkorja za očeta in mater, za otroke rožiČev
in tržaških fig, sam sebe tudi ne poaabi, kupi si višnjev predpasnik, tobaka ^a nosljanje in danes èe smodk, ktere tako ljubi, da vse izkadi, kar do ust drži, le „čik" za nedeljo prihrani, da v cerkvi prežvekuje, kakor kaka goved. V Ljubljano rad hodi, kak „čik" pobere in si misli:
.Star Buldat po cesti g^ie, Cik pobere, dober je."
Znal je pa se druge lepe Íii pomenljive pesmice,
•	.Štefek in Šteftiliea,
Sta jela íebulico, Cebulce iii b'io, Sta pila voilo."
Iz Ljubljane domu gredoč, (bilo je vreme
spremealjivo, zdaj soince zdaj dež,) pa je bolj
natihoma brenčal tole:
gSolnce sye, Dez gre,
Petelin poje "brez glavć, Dekla imnieta bros metlé, Malin melje bre« Todé" iti
Nas Luka srečno domu pride zjutraj oh štirih. Željno 80 ga pričakovali vsi, posebno otroci, ker 80 vedeli, da Luka iz Ljubljane nikdar prazen ne
146 štitili
UOLKNJSKE NOVÏOP:.
štet. 17.
írno vino, to sti — alto se smemo tako izraziti — moderuj tiarví daiidaiiaSnjih vin, Rude^a barva znaři atari testament.' Marsikdo bi zamogel oporekati iiaoQ, ëeà : a, kaj barva, samo da je prava dobrota ; pa naj bode dobrote kakoréne hoÔe. No, temu pa ni istiuiio tako, kiijti ako skušamo |>ovsod in v vsem dandaiiaiíiiji napredovati, zakaj bi ne tudi v vinarstvu gledé barve vinaï Zikaj bi to ne, ko je doguaiia istina, da si vsak, kdor vino kupuje, v rudečem vinu ni^o ceno iéèe kakor pa v belem ali írnem, in naj bode ravno iste dobrote ali pa se boljše. „Rudeie je, cviAek je," reže kupec, pag-anoèe tako dobro plačati, kakor bi jednako ali pa šeslabše belo ati pair novi H o plaèal. Kdor ima raalo irnega grozdja, tako da se mu ziiabiti ne izplaia Črno vmo napravljati iz njega, naj po vipavskem tjaèinu spoctlije, pa bode tudi iz črnega grozdja belo vino zadobil. Spodiiva se pa tako-)e: Pobere se najprej belo in rudece grozdje, in to se zrnasti ; potem pobere se pa črno, katero se hitro zmasti, moŠt zlije se koj, brez da bi kaj kipeti priée) v kad, V kateri se naliaja droïgaiica belega vina. Tropine črnega grozdja porabi se za napravo domače pijače.
3. Dalj časa kakor iestdeset ur ne pusti niliče moát belega vina na tropinah kipeti; ňesídeset ur računi se pa od tedaj, ko so se tropine na površino mosta dvigtiile ter tako zvani klobuk napravile. Ako se pusti dalj časa, znabiti ée celo po osem ali se več dni luoét belega vina s tropinami vred kipeti, potem postane vino dosti pretrdega, neprijetnega oku.»ja in dosti preiamne biirvc. Kaka, povsem drugačna bi bila bela vina belokranjska, da jih tako neusmiljeno dolgo na tropinah ne pusté
kipeti?! — Stanovitost vina pa nima s predolgim kipenjem mosta s tropinami vred nikake ugodne zveze. Ako bi imelo dolgo kipenje mošta na tropinah, toraj trdost, trpkost vina, stanovitnost istega za posledico, potem bi ne imeli Nemci, potem bi ne imeli S'.ajerci, kateri mošt belega grozdja niti jedno uro na tropinah kipeti ne pusté, stanovitnih vin. V istini imajo pa popolnoma stanovitna vina.
4. Nihže naj ue zliva Isnskega vina (to je vina leta 1896), katerega ni prodati mogel, med kipftčo drozgalico letoSnjega vina, z nsmenom, 8 tem letošnje vino popraviti, zboljsati. (Drozgalico imenujemo tropine z mostom yred).
(Dalje Bledi.)
pride. Ko je konje izpregel in v hlev spravil, da se najedó in spoiinejo, pobere z voza nakupljene reči in jih nese v hii^o. Veliko je vedel povedati, kako se je po poli godilo in kako veliko mesto je Ljubljana, le to se mu je čudno zdeio, da v Ljubljani toliko ljudi pohajkava, hodi gori in doli, rekel je: „menda nimajo niČ dela? ko bi pri nas v Subikrajni bili, bi že delo dobili. Bedaj ko je ča> koSnje, bi šli eni kosit, eni mešat, eni grabit, in otroci bi pa s „šajtergo" mrvo skupaj vozili, pa bi bilo. Kako je pri nas za delavce hudo, včasih Še otroka ni doma, da bi teletom dal jesti in jih napojil. Ko bi jaz zapovedoval, bi m tako naredil, saj vem, kaj sv. pismo pravi ; „Kdor ne dela, naj tudi ne jé!" postopače bi pa dejal v )rtnene hlače, kakor jih pri nas nosimo, pa bi hIo," tako modruje Lukova bistra glavica.
Luka je dolgo let pri stariÈih živel, oče ga nič kaj radi niso imeli, ker jim je rad ugovarjal. Pogostokrat je moral slilati trdo besedo: „Ti debeloglavec ti, ali boš zmeraj tak?" Ker je pa očetu večkrat kaj s pota prinesel, posebno tobaka
Kiij je novega po avstrijskem ccsariiitvii?
Da bi se dosegla sprava meti Čehi In Nemci,
je povabil ministerski predsednik grof Badeiii nekatere najvplivnejše voditelje obeh narodnostij k pogovoru na Dunaj. Čehi so se hoteli vdeleiiti razgovora, liberalni Nemci so pa odpovedali vdeležitev. Vidi se, kako strasno so zagrizeni Na ta naČin torej Hadeni ni priiel iz zadn^ge. Pomagati si hoče na drug naČin. In upati je, da si na ta način bo. Sklical je za ta teden voditelje desnice, da se bodo v zvezi z ministri posvetovali o političnem položaju, vzlasti seveda, kako bo treba postopati proti nem.^ki obstrukciji v državnem /boru.
Češki katoliški shod se je vrAil prejšnji teden v Kraljevem Gradcu Bil je res sijajen shod. Vfieležba mnogobrojna.
za nosljatije, kajti na atare dni so kadenje opustili, se jim je zelo prikupil, ostal pa je vedno nagle jeze in kosmatih ušes, sicer je pa dobra duaa; ljudje ga imajo radi, ker jim ktero ribniSko pove, posebno kadar so pri jedi. Luka ne kolne, le „primejtrikrat" veliko trpi, dela rad, pije še rajše, še „ta kratkega" se ne boji, je rad „fajhten," kakor marsikteri drugi. On nosi se sedaj rad težke, okorn« Črevlje, menda si misli; „Saj tudi Adam ni imel črevljev „na biks," Eva pa tudi „štiftetev" ne." Luka dobro ve, kak mora kmet biti, da dobro izhaja, posebno župan ne sme biti, sicer pride kmalo na boben. Kedor hoče na „osla" priti, mora biti: 1. župan, 2. lovec, 3. konje mora imeti, da se okrog vozari, 4, kvartati mora in 5, pa ba . . — „Luka, kako to veš," vpraša ga nekega dne Vranovec. „No, Vranovec, to ti lahko dokažem. V naši občini Konjski smo imeli župana, ki je imel te lepe lastnosti in kmalo je priSel s „konja" aa „osla" pa še zadolžil se je hudo. Oe kedo tega ne verjame, naj le poskusi, bo ž« videl, počem je „kofe." Luka pravi še na dalje:
- V hrvatskem saboru razkrivajo pristaài opozicije Htrahorite reči, ki so se godile ob zad-njili Tolitvali. Vladna mažaronska stranka mora poslušati silno reska očitanja in pritožbe zaradi svojega nezaslišanega pritiska na ljudstro ob volitvah. Pa kaj se hoře: Ona inia većino) Opo-zicijonalci vkljub vsem ognjevitim govorom in prepričevalnim dokazom ne bodo mogli dosti ali ničesar opraviti.
Ogrski protestantovski duhovniki so tudi izpoznali, kako pogub.ki so uerkvt-iio - politični zakoni, za katere so se prej tako zeio ogrevali. Na ministra so naredili prošnjo, r kateri želé, naj jili poiiržavtjo in dajajo letno plaČo 1000 gld. in državno pokojnino.
Ktij Je noTogu po širokem srctn?
čast užaljene Italije sta reševala dva princa na prav novodoben naČiii. Sarine Henrik Orlfanyki se je o neki priliki slabo izrazil o italijanski armadi. Sicer se je lahko, ker je pred Ahesinci imenitno bežala. Ali iz tega govorjenja je prišla Žaliviia posledica. Nečak italijanskega kralja, grof Tu rinski, je zato pozval princa Henrika na dvoboj. Oba sta bila ranjena, vemiar princ Henrik bolj. Italijanski liberalni listi zato prosljavljajo grofa Turinskega, ker je „reSil" Čast italijanskega oro/ja. Smešno, nespametno! Koga je neki prepričal o slavi in Časti italijanske vojske s takim nespametnim, protikatoliskim dejanjem!
Trinajst francoskih delavcev je dosti boljše pokazalo svojo ljubezen do Cerkve in domovine: Sli so se poklonit v Rim papežu. Sveti OČe so jih sprejeli s prelepim nagovorom.
Francoske republike predsednik Faure je
bil v Petrogradu navdušeno sprejet. Rusko-francoska zveza je sedaj potrjena uradno. Car je sam govoril v neki napitnici o „novi vezi med obema prijateljskima in zvezanima narodoma." Praucozom je to zelo, zelo vseČ. Nemcem pa ~ umevno — ne tako. No. pa lablio se tudi Nemci pomirijo: nova zveza hoče le mir ohraniti v Evropi.
„Jaz, „primejtrikrat," bi raje polhe lovil, kakor župan bil, od polhov bi vsaj kaj užitka imel, če druiega ne, vsaj polhovo kapo, od županstva pa nič druzega ne, kakor polno sitnosti in stroškov." Vranovee mu pritrdi rekoč: „Luka, ti si pa tič, moder kakor Salomon." Luka nadalje pravi: „Ne tako, Salomon pa že ne, če tudi čukasto gledam. Vranovee, veé, pri „áakmonu" v Višnji gori smo pa vendar marsikatero modro rekli, pa tudi ktero zakrožili, ker nam je „metličan" v glavo silil." „Kako ete peli?" vpraèa Vranovee. Luka odgovori : „Tako-le:"
„Ta Smentnna {lijafa, Ima tEiko lafltnnst, Da limeta, beiača, Prijiravi v norost. Se ta žkLtua gospoi^aj' Dolii jo po glavi, Da s kinefkim narodom, Se valja po travi."
„Luka! Luka!" pravi Vranovee, „ti si vražje seme, ki vse znaĚ, take pesmi Se svoj živi dan niaem sliáal, a poskusil in videl sem pa Že večkrat, da je resnična."
Piše se uam:
iz Stoplake fare. — Prijazno slovesnost stno ob< hajali UR praEuik Vnebovzetja Marijinega o priliki blagoslovljenja Blatníkové kupwlice. Slovesnost počastil je mtd drvgina tudi g. žujtan Jožef Zurc ki je na cela nekaterih odbornikov vii^ein v spodbudo korakal v aloveanem sprevodu pred podobo nebeške Kraljice. Glasno je odmeval izmed dolge vrsta pobožnega ljudstva av. rožnivenec, in goreča molitev potihnila je šele tedaj, ko se je približal Hlovesni trenutek blagoslova. Po blagoslovu spodbujal je domaži goap. žnpnik v kratkem in priiiiernem nagovoru zbrano ninožico, naj vsikdar, kakor danes, hodi po Marijinih stopinjah, da ai zagotovi izveličanje. Po litanijah sledile so še ginljive Marijine pesmi, in sloveanoit j« bila končana ter ostane vsem adeležuikom r prijetnem spornimi.
Bog daj, da bi krasni kip „Majke božje Bistrifeke** ii ogiťdoče vnemal k ljubezni do nebeake kraljice.
Iz Sv. Križa pri Litiji. Dué 22. avgusta se je tu ustanovilo „katol. izo br» ž e val no društvo." rivet napreduje in tako mora tudi iiaští slovenske ljudstvo napredovati, na podbgi katoliške vere. Da se pa ljudstvo izobrazuje, treba se je družiti v društva. Omenjeno druatvo ima namen, na podlagi katoliške vere, svoje ude poučevati o verskih resnicah, ? gospodarskih in obrtnijskih zadevah, voditi jih na podlagi
,,Ko Vranovee, ti si tudi muhast, povej no ktero!" dé Luka. Luka: „Ljudje pravijo, tla ni hu . . 5a, kaj pa ti praviŘ?" Vranovee potegne prazno motnjo iz žepa, ter pravi : ,,Ve8 Luka, to je hu . . ker nič notri ni! Ce človek groša nima, si ^e kiuha kupiti ne more, ali ni tako Luka?" „Je, je; pa tudi tobaka za nosljanje ne, to je „žajfa," odgovori Luka. ,,Pri meni, Vranovee, je po navadi vsako leto „kebrovo" leto, kajti t mehurčku se dobi le še kak vinarček, zlate krone pa še nisem do zdaj nobene videl, odkar so izàle iz cesarske kovaČnice ; ako bo tako trda za nebeSke krone, bo pač malo ljudi v Abrahamovem naročju, k večjemu judje. Mi kristjani smo povsod zadnji, le kadar nas preganjajo, smo prvi. Ne čudim se, da je tako, jaz dobro poznam nektere ljudi, kakini so," pravi Luka. „Kristjanu se ne more dobro goditi, ker „primejtrikrat" nekteri tako grdo kolnejo, jaz pa nikdar ne; nekteri še Boga igubijo ali prodajo. Vis Vranovee, ko sem po svejtu hodil, sliâal sem marsikatero, ki ni bila krščanska. Ko sem svoje dni Krajnčaue do Litije
katoliških resnic do prave omike in jim napravlj&ti kako poiteao razvedrilo. Društvo pa to dosega s tem, da n^e ber6 katoliške časnike in dobro zabavno-pončnfi knjige, da poslušajo predavanja, govore in pc itene zabave. Društvo ima torej -le p namen, je katoliško brez liberalne primesi ; je bralno društvo, pa tudi nadoiiiestiije delavsko društvo, ako se tako vsled premalega števila delavcev ne more ustanoviti; po možuosti je tudi pevsko društvo. Zato snujte po Dolenjskem povsod enaka društva I
Vodbor so voljeni sledeži gg,: Janez Prlatov, predsednik; Janez Tomše, predsednika namestnik; Franc Qerden, tajnik in knjižničar; Jože Oven, blagajnik; Janez Kotar, Janez Bevc, Jožef Potrebuješ, Janez Kesnik. odborniki.
Naprej za katoliško-narodno organizacijo t
ti Metlike. — Dné 20. avguata ob 4. uri zjutraj nastal je ogenj v kleti posestnika Jureta Tom ca iz Svrž&kov št, 2, ki je poslopje s krmo in raznim orodjem v kratkem vpepelil. Vsa škoda zaaša 320 gld. Tome ni bii xararovttu. Da se je ogenj lokaliziral, ter da so se sosedna stanovanja in druga poslopja, katera so bila poŽ!irnemn žrelu zelo nai^tavljena, škode očuvala, zahvaliti se je edino nušim vrlim požarabrancem, kateri ao takoj v polnem številu z brizgalnico na mesto požara prišli in kot levi planili čez njega, da ga vdu-áijo. Tem vrlim možakom pomagalo je tudi drugo občinstvo, kar je vse hvale vredno, in posebno priznanje zaslužijo dekleta in žene, katere so marljivo vodo nosile, da je bilo mogoče ogenj vničiti. Kako da je požar nastal, se dosedaj se ne vé.
Podpisano županstvo šteje si v dolžnost, da se požarni brambi Metliški in vsim tistim, kateri so ogenj gasiti pomagali, najtoplejše zahvali; ob enem pa ae tudi proai, da bi v bodoče ravnó tako vsak po svojej moči požarno brambo krepko podpiral.
Županstvo mestne občine v Metliki, dné 21. avgusta 1897.
Jutrai, župan.
vozil, sem pri L, celo zvetiel, da ao Litijani „Ro)^a" prodali, Savijani pa „Malega Miklavža" doli v Renke. Bogii bodi potožeiio, že bo tako Slo, bo áe huda, huda ; ni žuda, če grmi, treska in ie zemlja ka.slja, da se vse trese, kakor siba na vodi, hm, hm! Vraiiovec, taka je ta dlaka," pravi Luka, „Toda, hvala Uogu in . . . se se dobijo ljudje, ki radi molijo, áe raje delajo, ob nedeljah in pravnikih v cerkev hodijo, o veliki iioSi svojo dolžnost o pravem Sašu spolnijo, ni jim treba kobilarja iakati, da bi jih vpraáal: „Ali si že bil?" Veá, Vranovec, midva hoíeya pri stari veri ostati, tudi pri starem vinu in denarju bi rada ostala, pa ga žmenta ni. No, hvala liogu, da ao le se tako dobri ljudje na svejtu, ki žganje delajo in prodajajo, to ubogemu človeku kar duao priveže, da se ne izgubi. Mislim, da tacih dobrih ljudi je največ iz Abrahamovega rodu; saj pa ti „gajsti" lahko povedó, kedo jih je rodil: ,,brinjevec'' je rodil „slivovko," „slivovka" je rodila ,,liruakovec," ,hružkovec" je rodil „spirit," ,,špirit" je rodil Jeruž," „jerui" je rodil ,,brlavca," vse pa j«
Domače vestL
(t G. Avgust Kulovic,) praktični zdravnik in posestnik v Toplicah, je po dolgotrajni mučni bolezni 31. avgusta ob 9 uri zvečer, 61 let star, mirno v (Gospodu zaspal. Bil je blag in dober gospod ter ima posebno za Toplice premnogo zaslug. Muogo let je županoval, ustanovil je gasilno društvo, bil je jako delaven pri okrajnem cestnem odboru in pri okrajnem šolskem Si ètu. Požar v Toplicah, ki je bil predpretečeni veliki petek, mu je zdravje vidno pokvaril, Naj blagi mož v miru počiva!
(G. Vilko Mlejnik) je prestavljen iz Vinice za druzega kapelana v Semič,
(Včerajsni mejmašni sejm) je bil dobro obiskan, posebno živine je bilo izvanredno veliko ; prignali so 1600 govedi, 125 konj in nad 3000 presičev.
-{Prihodnji mesečni sejm) bo v pondeljek 6, septembra. Ker je ves Črnomaljski politični okraj zopet odprt za prašičji promet, in tedaj dovoljen dovoz in izvoz prešičev, je pričakovati živfthue kupčije, sploh živahnega prešičjega sejma,
(Sejm v Brusnicah) bo v soboto II. sept. (Mestna hranilnica v Novem mestu,) V mesecu avgustu vložila je 263 strank 24,230 gld. 06 ki-,, vzdignilo 93 strank 16,911 gld. 19Va kr., toraj se je več vložilo 0.318 gld. 85Vs kr. ; posojil se je izplačalo 9 strankam 2 250 gld,, stanje vlog znaša 403.658 gld. ZS'/a kr., denarni promet 68.917 gld. 841/2 kr.
(Poslanec g. Viljem Pfeifer) potuje sedaj po Belokranjskem, da se prepriča o škodi, ki jo je tamkaj napravila toča.
(Sprejem učencev) v deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu je podaljšan do 30, septembra.
(Bike plemenjake) Belanske - Pincgavske pasme oddajal bode deželni odbor meseca septembra t. 1. naj pred občinam, potem pa tudi drugim živinorejcem pod navadnimi pogoji. Prošnje naj se pošljejo do 25. septembra t 1. deželnemu odboru.
roilih spridena voda, v kteří se „pacajo" človeški želodci in moigaiii. Na vse to ti povem, Vranovec, poSteno živimo, bo že kako," dé Luka; ,,aaj bo vse drugo kakor hoče, da le dušo poèteno resimo, da se nam ne bo o nji porogljivo reklo kakor o liurklježevi Urši: ,,Stara baba sedem let brez duše živi, koliko let pa še-le z dušol" —
„Ej, Luka! Luka I tebe čaka po smrti huda muka," pravi Vranovec, Luka mu odgovori : „Veá, Vranovec, zmeraj sem vesel, še bolj bom pa v nebesih, kjer vedno angeljoi božji „glorijo" pojó, kakor zdaj naš gospod v cerkvi. Dobro še pomnim, kako so petelinČki peli pod liinjsko cerkvijo, ko sem jih pri peljal za novo maSo. ,,Kiklriki-i-i" 90 peli, jaz pa sem veselega srca djal: Le pojte le, danes je Še vaŠ dan, jutri bo pa gospodov, ko bodo zapeli „glorijo:" ,,Óast Boga na višavah in mir ljudem na zemlji."
Na koncu sva, dragi čitatelj, mislim, da tudi i ti privoščiš našemu Luki, naj se dolgo let noslja, pa tudi drugim „šnofati" da.
(SodDÎjske uradne ure) so podaljšane iu ■icer se bode od novembra dalje uradovalo od 8. do 1. in od 3. do 6. are. Kaj lepa uredba bi bila pri tej priliki, da bi se ne v&bilo silno veliko strank na jedao uro, za kar sodnija že naprej vé, da jih ni moč odpraviti mnogokrat vse dopoldne.
(Novomeški akademiki) priredé, kot vsako leto, tudi letos v jeaeni, in sicer dné 18. septembra svojo „Beaedo". Sraalo se laliko trii, da apada veselica tukajšnjih akademikov med najpriljubnejše našega mesta. Tudi letošnja ne bode kar uič zaostajala za svojimi vrstnicami, d;V, po pripravah soditi, nadkrilila bode vae dosedajšnje, kajti koncertni del bode obsegal same odlične skladbe najmodernejših slovanskih, kot tnjih skladateljev. Osobito „šesterospev" iz „Prodane neveste" in pa Beethovenove „Škotske pesmi", bodo nekaj novega, pa tudi posebnega. Kar se pa tiće sledeíe igre, pridobili so si akademiki od priznanega slovenskega pisatelja g, R. Murni ka novo, še ne vprizorjeno jednodejanjko, ki je pisana tako duhovito in humoristično, da bode tudi najpiistnejše^a Čmerneža izborno zabavala. Da pa bode sledeči ples živahen, o tem ni dvomiti. Pa ne samo zabavno, tudi resno stran ima to podjetje: Veseličin čisti dobiéek namenjen je podpornima druâtvoma za slov. visokošolcb na Dunaji in v O-radci. Dal Bog, da bi mnogobrojna udeležba liasnila v obili meri velekoristnima druStvoma!
(Utonil) je 10. avgusta na Veliki Korani pri Šent Jerneju v neki mlaki štiriletni Frauc Šterk, -(Toča), ki je 9. avgusta po Belokranjskem pobila, ima žalostne posledice. Razbito je tako, da nimajo niti živine kam na pašo gnati, in jo morajo zdaj v najlepšem času v hlevu krmiti ter zimsko klajo rabiti. V neki doliui je ležala toča čez 8 dnij Še dva metra na debelo. Drevje sedaj na novo cvet poganja, istotako trsje — seveda, na škodo prihodnjemu letu. Deželna vlada je zaukazala nabirati darove za ponesrečence. Na poziv, ki je še pred onim si. deželne vlade v „Dol. Novicah" razglaSen bil, je došlo vredništvu: Neimenovana gf>8p<J<l> 5 gld., neimenovan gospod 1 gld., g. Jerman iz Slatnika 1 gld. Í0 kr., gosp, F'ani Bobič iz Novega mesta 1 gld. Potrdilo a zahvalo je pri vredništvu razvidno,
(Naznanilo.) Na novomeški gimnaziji se prične šolsko leto 18. septembra s slovesno službo božjo na čast sv. Dnhu. — Učenci, ki želé vstopiti v I. razred, morajo se v spremstvu svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov 16. septembra oglasiti pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in obiskovalno spričevalo (šoisko naznanilo). Sprejemni izpit se vrši 17. septembra, — V ostale razrede (IL—VIII.) se bodo vpisovali učenci 16, in 17. septembra. — Na novo vstopivši učenci plačajo po 3 gld. 10 kr,, drugi po 1 gld. takse, C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo v Novem mestu, 1. septembra 1897.
(Pozor delodajalci in delavci!) ri tem opozarjam one delodajalce in delavce, katerih podjetja morajo po posUvi od leta 1888, zavarovana biti pn delavski zavarovalnici proti nezgodam v Trstu, da se odeležé polnostevilno volitev v raatne odbore, katere volitve se bodo v kratkem vršila, ia sicer volijo delodajalci posebe, delavci poaebe. — Skrajni čas je, da se slovenski podjetniki za ta zavod bolj brigajo, da ne bo treba potem, ko se nezgoda delavcu zgodi, za postavno pripadajočo podporo prosjačiti, ker le takrat se bo ta zavod bolj brigal za slovenske delavce, ako bodo sedeli Slovani v odboru. Na delo gospodje v
Ljubljani, Gorici, Trstu in v Zadru, storite svojo doli-niist, zjedinite se za odbornike, in blagoslovljen Vam bode vsak korak, katerega za ubogega delavca storite, Namestništvo ï Trsta je zadnje volitve razveljavilo, torej: „Na delo Slovani I" Ako se bodo postavili skupni kandidati, jih bomo svoj čas oglasili.
Kazite vesti.
*	(železnica na goro Sinaj.) Neka angleška družba namerava napraviti železnico z zobastioii kolesi, kakorsnih je v Švici že mnogo, na goro Sinaj. Postâja bila bi blizo onega kraja, kjer je cesarica Helena, mati Konstantina velicfga, dala velik kamenit križ napraviti, namrei blizo prostora, kjer je Mojzei deset božjih zapovedi od Boga, na kamenitih ploSčah zapisane, prejel.
(Noetovo grobišče) imenujejo Turki na Libanonu neko obzidje, ki je poldrugi meter Široko, 30 metrov dolgo. Nastala pa je ta pripovedka od kaj dobrega vina, ki v onem kraju raste in sicer brez vsega obdelovanja, kakor druge divje trte. I Velikansko trsje, ki se dviga po starih hrastih, je debelo kakor Ćešpljevo drevo in rodi čudovito lepo grozdje, ktero pa pozobljejo večjidel ptiči ali različne druge živali. Deloma ga tudi prebivalstvo na Libanonu za vino natrga, To temno rudeće Noetovo vino je pa toliko močno, da kdor ga maio čašo povžije, ga prešine silna vročina, torej ga je moč le z vodo piti. Avgusta meseca se dobi v tistih krajih to vino liter za kacib 26 kr. naše vrednosti. Tukaj bi marsikdo, ki je prijatelj finih vin, petak rad dal za tako izborno kapljico.
*	(Jetnikom v Ameriki) je dovoljeno ptiče imeti in izrejati. V jetnišnici države Michigan imajo jili mnogokrat do 600, Več kakor v treh četrtinah ječ dobijo po eno ali veČ gajbic s kanarčki. Ko se jame daniti, razvedrijo ptiči a petjem zaprte siromake jetnike. Po dnevu sinejo jih v svoje delaine sobe nesti, ali pa zunaj ječe obešene imeti, ko se pa po končanem delu v jeČe vračajo, imajo jih zopet seboj vzeti. Ta navada obstoji že več let in jetniski uradniki opazujejo, da je bilo mnogo brezserčnih in surovih jetnikov, ki so vsled tega rahločutni in usmiljeni postati.
Listnica uredništva.
Gosp. I, B v S. Hval», 2a poBUuo. U priliki porabimo, — Izbirajt« manj znane stvari I
Loterijske átovilke.
Trst 14. avgusta 49 34 28 45 10 Gradec 21, „ 50 63 75 16 62 Trat 28. „ 26 23 12 44 30
Služba hišnika
(Hausineister),
p]'i podpisanemu vodstvu oddati je služba hišnika z mesečno mezdo 12 gld., prostim stanovanjem in svečavo. Isti mora biti ali spretni krojač ali pa čevljar. Njegovi ženi izročeno je pranje telesnega perila učencev, proti ugotovljenem plačilu. Hišnik mora biti skozi pošten in trezen človek ter brez otrok. Prošnje sprejme podpisano vodstvo do vMetega 15. septembra; nastop službe 1. oktobra 1.1.
Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske áole na Grmu,
dné 1. septembra 1897.	t««)
150. »trari.
rV'LKNJ^KE NOVH'î-.
ílťV
Ka/stara groz^jt^ na ]tize]j8kem.
Tseiii TÎQskim kupc«in, poeebno vinorejcem in drngim, kateri se za. novo vinorejo zanimajo, nftzn«-njftiQD, da se bode že lansko leto nftpoveđnnit razstavH grozdja
letos meseca septembra na Bizeljskem vršila.
Ob času razolKV« ee napravijo €d pidplsanega vinorejskega društva ialeti v bližiij« gorice, kjer imajo vinogradniki in viniki kupci priložnost, se o nnâem napredku v novi vinureji prosvedočiti, ter »e lahko sami tudi prepričajo, da ima Bizeijako in ves Breàki okraj zopBt viiiorejstvo in še boljâib vinskili pridelkov, kakor nekdaj v slarib popolnoma po trtoi uši uíiičenlh Tino^adih. Pri tej priliki se nudi posebno vinskim kupcem najlepša priložnost, stare vinske kuptije tu ponoviti in nove zveze skleniti.
Knzstava grozdja se vrši 19., 20, in 21, septembra. Svećano odprtje razstave bode 19. septembra ob 9. uri ijutraj.
Vinorejeko društvo Bizeljsko,
meseca avgusta lBt)7.
T^nik in blagajnik:	Predsednik tíu. dniStva:
Anton Skubflc.	Ivan Pavlić.
Poslano.
Ker sem že več ključavnic n« apneni jami imel in 80 Be iste po leti razbile, si nečem več takih stroškov delati. Ker bi pa nekaj apna le bûtel za svojo rabo imeti, — najboljše bi seveda bilo, da jamo prazno im&ni, — prosim one, ki imajo »ervituto glede mujega apna, naj mi povejo, preden so apno iz moje jame vzeli. Ead bi imel zavest, da nimamo tatov v našem mestu.
Odličnim spoštovanjem Posestnik Supe pod kapiteljnom.
št. 9750.
Hazglas.
Itev. 9670.
Hazglas.
s tukajšnjim razpisom z dne 27. julija t. 1. ètev. 8609 do dne 31. avgusta 1.1. za vlaganje prošenj za sprejem učencev v deželno vinarsko, sadjarsko In poljedelsko ftolo na Grmu nastavljeni rok se podaljša
do 30. septembra 1.1.
a prejšnjimi pripomnjami.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
(205)
dné 28. avgusta 1897.
^	kuhinjo in dvema
X ll^uajaiiui^u tjetj, proda po najnižji ceni, ali v najem odda na tri leta. Nahaja se na prav lepem prostoru pri farni cerkvi poleg šole. — Več pove lastnik Anton HSnigsman v Semiču Št 31. (iso—i)
IV TkTfkfl^i ^^ travnik, na kterem se nakosi il Jil	devet vozov mrve, in tri njive za
travnik pripravne. Cena se izve pri Nfizi Barič na Oobrovi pri Škocljanu.	(196)
rfl—i	švicke pasme proda za polovico vred-
J.11 UlJlt? nostne cene, proti istimi pogoji, kakor jih veleslavní odbor oddaja,	(209)
vodstvo dež. vin., sad. In poljed. iole na Grmu.
Deželni oilbor kranjski bo oddal letos jeseni iz deželne trtnice v Ljubljani
već tisoè cepljenih ameriških trt
in sicer za bela vina; kraljevina, rudeči ipanjol, ger-ganja, mosluvin«. pkvec in beli burgundec; za črna vina: mi:dra frankiuja in žametastd črnina (modri Boîonjec).
Trte cfpljfrke oddajale se bodo sto kosov po osem goldinarjev. Kavnejšim vinogradarjem, ki izkažejo s spričevalom, podpisanim rd županstva in žup-nega urada, da so podpore potrebni, oddajale se bodo cepljenkr: po /nižani ct-ni 4 g!d. za sta kosov.
Vinogradarji, kateri želé kupiti te cepljenke, naj se zglasé pri svojih žu[>anstvih najpozneje
(lo 20, septembra 1.1,,
ter naj navedejo, koliko trt in katere vrste jih želé dobiti, _
Županstva pa naj potem vse jim došle take prošnje prediožé deželnemu odboru najpozneje do 30. septembra t. I,, ker se na pozneje df.šle prošnje ne bode oziralo. Vse take prošnje so koleka proste.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dne 24. avgusta 1897.	(ao4—l)
v7Y.
Opozarjam posestnike zemljišč in trgovce z lesom,
da bom
mesec» septembra tega leta prodajal na drobno stojo hosto
imentvano „Derganjski boršt" ležečo mej Toplicam, Podljubnom, Vaiiovasjo, Jurkovasjo ter Praprečam. Iste je nad 400 oralov in se zdaj parcelira po jednem oraln.
Pogoji prodaje se bodo v dnevih prodaje naznanili in ti dnevi so začetkoma septembra t, I.
V Breltenaii-tf, dné 14. avguwta 1897.
(186--2}__Adolf grof Thurn.
Ragsglas.
v četrtek dne sei)tembra 1.1. =z bo v Crnomlji
Živinski semenj
ter se k obisku prodajalci in kupovalci vabijo. Mestno županstvo v Črnomljl,
dné 26. avgusta 1897.
f^î__Schweiger,
TTřOHí*n kateri ima veselje do trgovinske obrti, sprejmem v trgovino z raznolikim blagom v poduk. Star mora biti 14—15 let, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dobrih starisev ter lepega vedenja. Zadnje šolsko spričevalo poslati je naprej na ogled.	{2ffJ)
Jakob âega, trgovec v Skocijanu. Dolenjsko.

17 atev.
DOL'CNJ^iKK NOVIČK.
«Trail 151
á^rkCíi-íItlQ ^ najem se odda z 1. oktobrom VfUAtilUil. t. 1, naprej na tri leta, i« davno obstoječa, obce čiiUna gogtiiaa v Šmarjetl h. St. 2. na Dolenjskem z vsem potrebnim, prav v (iobrBni stanu nahajajočim gospodarikim poslopjem, in ako se želi tudi kaj zemljiS6a poleg, pod prav ugodnimi pogoji. Natančneje se izvé pri lastnik« Anton Weisa-u poita Smarjeta (Dolenjsko).	i20i-i)
Mizarskega pomočnika
išče Anton Peršina, mizarski mojster v Ločni polta Ndvo mesto.	(203)
Hiša na prodaj,
novo ziduna, krita z opeko, z dvema sobama, vežo, kletjo kravjim in prešiéjim blevom, ter pripravna tudi z& gostilno, zraven tega spadiijDČe njive za 10 mernikov posetve in boste. — Vtč o tem pové iz prijaznosti vrednistvo „Dol. Novic".	(203—1)
Čvrstega uceiica jîaEîdoSVaaj
ljudsko aol). iiče Jan. Derganc, trgovec v Semiću St. 77. Prodna se železo, usnjH in specerija. (188—2)
linV*!?!!*! Plantaun v Kandijt št, 36 je Jl^UVcitjlJai 2 vsem orodjem iu 3 stanovanjem
Tred takoj v najem díti. — Već se izvé pri Andreju
Agnitach v Novem mestu.
m
dva klavirja,
dobro ohranjena, sta po ceni na prodaj pri J. Fugeljnu v Novem mestu h. St. 82.	(198)
dvloartka kotenina 20 kr.

S3
0
1 M
Bela kotciiina 12 kr.
nepremocl ivih plah
J
za vo7ove,5ter na meter za pokrivanje Jtomatov
kakor tudi
nagrobnih vencev
z napisi, vsakovrstnega
mannfalctumega blaga
in
siYalnih stroje?
l>riiK)roi« po najnižjih oanah
Josip Ogoreutz v Rudolfovetn.
švicarska kotenina 20 kr.
Ê
s
P
Î
S*
p

ovtcaraka
kotenina 20 kr
feiaitav Jkpp®
v Kîiiuliji pri Novom mestu
priporoča
prečastiti duhovačini in slav-uemn obèinetvn evojo bogato zalogo raznovrstnih proti ognju trpežnih
lončenih peëi
(88-10) in
sledilnih ognjišč,
kakor tudi
z emailiranimi kahelcami.
Postavljanje se vestna, točno in po nizki ceni izvrSuje.
Zft dobro blago se jamči.
Vse blago se oddija po ke^ mogoče nizkih cenah, ter pa dogovoru tudi na obroke.
Male orgije s petimi spremeni Miill
Bela kotenina 12 kr
(184-3)
Švioareka
kotenina 20 kr.
8 Štirimi tečaji In stopami, šestimi sobam), kuhinjo, kletjo, dvema hlevoma za živino in Štirimi hlevi za svinje, n iva, obsejaiia z deteljo, prav pri hili, kakor tudi vet k lep vrt zasajen s sadnim drevjem. Vse je v dobrem stanu ter se proda vsled odpotovanja lastnice v Ameriko za možem. — Vôè pové lastnica FrančiSka Vovk v Kandtji St. 28 pri Novem mestu (posta Novo mesto),	(líí5-2j
T^ncnf Iftf obstoječo prodajalno v Kandljl bom l^Coi^t lUt od sedaj naprej ob nedeljah in praznikih zaprto imel; toraj prosim, da me slavno občinstvo blagovoli druge dneve počastiti. — V zalogi imam zraven špecerijskega blaga, usnje iz različnih továren, dobre trpežne podplate in vsake vrste blago za čevljarje. Spoštovanjem F. Krajec v Kandljl,
Dva krojaSka pomočnika
sprejme takoj Franc Štrumbi v Valti vasi pri Straži.
'athm^,
Vaak
▼o. boi« »d »rUinnltL

kdor IfuM olcusno kavo, bo$a adnv o^U in si kaj prllir«iltL
152 fitran.
l'tfLKN.ISKK .NoViCL,
3iev 17
ingerjevi šivalni stroji "IB®
SO nepreklicno najbolji!
lati dobivali se bofio oà sedaj naprej po tovarniški ceiii pri
Jos. Medvedu proje Jan. Siirz
v liovem mestu.
Ob jftdiiem fta tudi naznanjam, da sein svojo prodajiiino že % novim blagom založi! in si bodem prizadeval, vsacega z najboljsioi po.'>treii.
Prosei zaupanja, se priporočam
8 spoštovanjem
(206-1)	Job, Medved,
preje Jan. Surz. Novo mesto.
iSce se cerkovnik,
ki mora biti ob enem tudi hlapec. Mezda po dogovoru. Nastop, tiko mogoie b 1. oktobrom.
Veô pri opravniátvn „Dol. Novic".	(go8)
oddati poleg mosta na aijUlL^a Polju pri Toplicah po prav ugodni c«ni. — Vei 86 poizvé pn lastniku rnvno tam.
Posestvo na prodaj!
Na sedanji mitnici (šrangt) ob veliki cesti v Mirno-
pe6 (pri Štulatu) na prodaj a takoj liiaa, kjer je tudi gostilna, z Tsemi goBpodarak mi poslopji, Sranga, njive za 16 mernikov posetve, gojid, travnik in paânik. -Več se izve pri lastniku ravno tam.	(199-1)
Matija Žagar, Jablan, poMa Mirnape6.
(187-2)

Prodaja se iz najveie
zaloge oblačilnega blaga
liarol llarboric-a
v Novem mestu
0(1 1. avgusta uaprej najboljše ženskciio in moško blago vsake vrste po tako nizki ceni, kakor do sedaj Se nikoli.
Ker se tuko nizke cene v resnici le malokdaj nahajajo, naj nobeden ne zamudi te zares redke ugodnosti.
Zaloga znaša veliko tisoč goldinarjev.
fùovomesto : Odgoromi urednik, Udi^A^Btii caJoiiiik in tiekar J. Krajeg.