3 Raziskave Analiza notnih prilog revije Glasba v šoli (in vrtcu) ter uporaba skladb v uc ˇnem procesu Bojana Kralj Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta bojana.kralj1@gmail.com Izvlec ˇek Revija Glasba v šoli in vrtcu ob dvajsetletnici izhajanja ohranja notno prilogo, namenjeno različnim pevskim zasedbam. Objave zborovskih in inštrumentalnih skladb bogatijo in dopolnjujejo letno načrtovanje programov za različne zasedbe pevskih zborov, izbirnih predmetov, pouka glasbe in glasbene umetnosti ter drugih interesnih dejavnosti. Z analizo notnih prilog poudarjamo objavo zborovskih skladb, število skladateljev in uporabo glasbenih in literarnih izhodišč pri komponi- ranju skladb. Ključne besede: notna priloga, zborovska skladba, pevski zbor, skla- datelj Analysis of Song Sheets for the Magazine Glasba v šoli in vrtcu (»Music in School and Preschool«) and the Use of Songs in the Education Process Abstract The 20th edition of the magazine Glasba v šoli in vrtcu includes song sheets intended for different types of choirs. The publishing of choral and instrumental compositions enrich and complement the annual planning of programs for various choirs, elective subjects, music and musical art classes, and other extracurricular activities. By analysing the song sheets, a greater emphasis is put on the publications of choral compositions, the number of composers and the use of musical and literary premises in song composition. Keywords: song sheet, choral composition, choir, composer Uvod Revija Glasba v šoli, kasneje preimenovana v revijo Glasba v šoli in vrtcu, je namenjena vzgojiteljem in učiteljem v vrtcih, osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ter zborovodjem. Izdaja jo Zavod Republike Slovenije za šolstvo v Ljubljani. Začetek in pobuda za nastanek prve številke revije sega v leto 1995. Povod za izdajo nove glasbene revije je bila večletna pre- kinitev oz. konec izhajanja revije Grlica (leta 1983), katere zad- nji urednik je bil skladatelj Jakob Jež. Po nekajletnem premoru je nastala revija Glasba v šoli z notno prilogo, ki je nadomestila 2 4 Analiza notnih prilog revije Glasba v šoli (in vrtcu) ter uporaba skladb v uc ˇnem procesu Učni načrt za pevski zbor (2002) opredeljuje pevski zbor kot interesno dejavnost, ki pevcem »posreduje posebne glasbene vrednote v šolskem in zunajšolskem prostoru ter razvija višjo ra- ven estetske občutljivosti in odgovornosti do kulture okolja« (UN, 2002, 5). Učitelje v priporočilih spodbuja k pravi izbiri pesem- skega programa, ki naj »zadovolji interese in potrebe pevcev« (UN, 2002, 10) ter cilje, naloge in namen zborovskega petja. Prava izbira pesemskega programa omogoča pevcem razvoj glasbenih sposobnosti (melodične, ritmične, govorne sposob- nosti), izbira besednih in glasbenih vsebin omogoča pevcem razvoj glasovnih in glasbenih sposobnosti (UN, 2002, 10). Skladatelj Tomaž Habe je mnenja, da »le živo muziciranje vodi otroka v globoko čustveno doživljanje glasbe« (Žvar, 2017, 55). Učitelj glasbe s svojim strokovnim znanjem in vseživljenjskim učenjem in poučevanjem lahko skladbe, objavljene v notnih prilogah, vključuje v učni proces. Vzgojno-izobraževalna pod- ročja vključujejo dejavnosti glasbenega izvajanja, poslušanja glasbe, ustvarjanja glasbe in glasbena znanja. Učni načrti v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ter kurikulum za vrtce omogočajo učiteljem in vzgojiteljem avtonomnost izvedbe programov. Skladbe, objavljene v prilogah, so lahko dodatno učno gradivo za vključevanje v posamezne učne enote. Čeprav je bil prvoten namen objave skladb za pevske zbore, jih s pri- dom vključujemo tudi v učni proces pouka glasbe. Habe trdi, da »zborovodja, ki sam išče in sestavlja pesemski pro- gram, pridobi večjo širino in možnosti pestrih interpretacij. Za zborovodjo je pomembno, da sam išče zvočno sliko notnega za- pisa in se ne zgleduje po zvočni podobi izvedbe drugega zbora, naj ne ostaja ujetnik neke že slišane izvedbe, ki mogoče niti ni najboljša« (Žvar, 2013, 55). Borota pa je mnenja, da je »posodabljanje pevskega repertoarja pokazatelj naše kompetentnosti in odgovornosti do negovanja in razvijanja glasbene umetnosti za otroke« (Borota, 2010, 7). Namen in cilji raziskave Z analizo notnih prilog revije Glasba v šoli in vrtcu smo želeli pridobiti vpogled objavljenih skladb ob dvajsetletnici izhajanja revije, namenjenih za uporabo pri sestavi letnih programov za pevske zbore, pri vključevanju in dopolnjevanju letnih načr- tov za pouk glasbe in glasbene umetnosti, izbirnih predmetov in drugih interesnih dejavnosti. Z raziskavo želimo ugotoviti, kolikšna je zastopanost skladateljev, število objavljenih skladb, uporaba glasbenih sredstev in izbira besedil za komponiranje skladb. Na osnovi ciljev izpeljujemo naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Kateri skladatelji so v prvem obdobju revije Glasba v šoli in v drugem obdobju revije Glasba v šoli in vrtcu v notnih prilogah objavili skladbe? prej omenjeno revijo, ki je bila »stična točka« med revijo Grlica in novonastalo revijo. Prva glavna urednica je bila mag. Milka Ajtnik, uredniški od- bor pa so sestavljali dr. Breda Oblak, dr. Albinca Pesek, dr. Mir- ko Slosar in skladatelj Jakob Jež. Poleg njih so bili še odgovorni uredniki za posamezna področja: mag. Ivan Vrbančič (glasba v šoli), dr. Dimitrij Beuermann (glasbeno šolstvo) in dr. Dragica Žvar (zborovodstvo). Omenjeni uredniki so bili tudi svetovalci na Zavodu za šolstvo. Strokovna revija Glasba v šoli (in vrtcu) je imela in ima poleg knjižnega dela tudi notno (glasbeno) prilogo, vpeto v revijo, kasneje pa kot samostojno prilogo k reviji. Priloga je vsebovala skladbe za pevske zbore (otroške in mladinske zbore) v osnov- nih šolah, kasneje so bile objavljene tudi inštrumentalne sklad- be, namenjene glasbenim šolam oz. učiteljem, ki so te skladbe izvajali pri pouku glasbe, ter tematske številke o vokalni tehniki in uvajanju Orffovega inštrumentarija v učni proces. Objav- ljene skladbe so vključevale dela skladateljev iz predvojnega in povojnega obdobja. Notne priloge so kaj kmalu prerasle v te- matske sklope, ki so vključevali skladbe enega skladatelja, ali pa izbran tematski sklop. Skladatelji, katerih skladbe so bile objavljene v notnih prilogah, so bili in so še vključeni v Druš- tvo slovenskih skladateljev. Poleg njih pa so objavljene skladbe tudi mlajše generacije skladateljev, ki šele vstopajo v glasbeno ustvarjalnost. Posebno vlogo pri objavi skladb v notnih prilogah je imela dr. Dragica Žvar, ki je skrbela, da so bile skladbe primerne za iz- vajanje v otroških in mladinskih pevskih zborih osnovnih šol in v vrtcih. Vzpodbujala je skladatelje, da bi komponirali tudi nove skladbe za otroke, ki so »tako potrebne, tako zaželene, a s tako malo odziva skladateljev, ki znajo komponirati za otroke« (Križnar, 2010, 17). V obdobju 2002 do 2008 je Žvarova pre- vzela tudi vlogo urednice revije. Pri tem ji je pomagal skladatelj Mitja Reichenberg, ki je kot pobudnik in urednik notne priloge spodbujal in vabil skladatelje, da so pisali skladbe za usmerjeno šolsko populacijo (Žvar, 2017). Skladbe, objavljene v notnih prilogah, so še danes žive in dob- rodošle učiteljem, vzgojiteljem in zborovodjem in ti jih vklju- čujejo v svoje programe dela s pevskimi zbori. Tako se pojav- ljajo izvedbe na pevskih revijah, tekmovanjih, na različnih pri- reditvah na šolah in zunaj njih. Oblakova meni, »da je uspešnost posameznega področja odvisna od posameznih zmožnosti in v tem primeru gre za specifične psi- homotorične spretnosti, zaznave sposobnosti, poustvarjalno moč in senzibilnost ter seveda večno aktualno motiviranost in interes za delo s pevskimi zbori. Vse našteto vpliva, da zborovsko petje dosega različne kvalitativne ravni. Segajo od formalnih posku- sov, ki so odraz utečene nuje ali sinonim slovenske privrženosti petju in pesmi do najvišjih umetniških dosežkov, ki so deležni po- membnih priznanj doma ali na tujem« (Oblak, 1995, 25). 5 Raziskave VII, 2001 1 3 VIII, 2002 2 24 2003 / * IX, 2004 3 34 X, 2005 2 20 XI, 2006 2 ** Skupaj 21 131 Preglednica 1 | Notne priloge in skladbe v obdobju od 1995 do 2006 Število objavljenih skladb v prvem obdobju izhajanja revije Glasba v šoli je 131. V zadnjem letniku revije XI, leta 2006, je notna priloga vsebovala primere vaj za izvajanje vokalne tehnike. Leta 2003 revija ni izšla. Zaradi izostanka revije se je spremeni- lo štetje letnikov v letih od 2002 do 2004 in manjkajoča notna priloga poleg knjižnega dela revije. Izbor skladb, ki so bile objavljene v notnih prilogah, je bil zelo pester. Želja po objavi in spodbujanju nastanka novih skladb je bila eden izmed ciljev takratnega uredniškega odbora. Tako so bile med objavljenimi skladbami najpogosteje izbrane skladbe skladateljev, med njimi je bila le ena ženska predstavnica, Brina Jež Brezavšček. Mesto Skladatelj Število skladb 1. Jakob Jež 21 2. Peter Šavli 13 3. Tomaž Habe 8 4. Miro Kokol 8 5. Bojan Glavina 6 6. Pavle Kalan 6 7. Dušan Bavdek 5 8. Jurij Gregorc 5 9 Brina Jež Brezavšček 4 10. Martin Železnik 4 Preglednica 2 | Skladatelji in objave skladb v obdobju od 1995 do 2006 Skladatelji so bili v prvem obdobju zastopani z različnim števi- lom skladb. Med prvimi desetimi izstopa skladatelj Jakob Jež, ki je bil kot prvi skladatelj povabljen k objavi skladb v notne priloge. K vizitki svoje prve objavljene skladbe Velik krog, na besedilo Vinka Möderndorferja, je zapisal: »Pesem Velik krog sporoča, da naj pesem privablja in druži mlade v vse večjem kro- gu, v pravcati kozmični razsežnosti, današnjemu času tolikanj potrebnega medsebojnega razumevanja in priznavanja. … Zato je še posebej pomembno – kar vsekakor ni lahka skladateljska naloga – da vsebuje vsak glas celote polno moč zanimivega raz- 2. Katerim zborovskim sestavom so namenjene objavljene skladbe? 3. Katera glasbena in literarna izhodišča so uporabili skladate- lji za komponiranje zborovskih skladb? Za kvalitativno analizo notnih prilog revije Glasba v šoli in vrt- cu sem uporabila vse notne priloge, ki so izšle v dvajsetih letih izhajanja revije. Analiza je bila narejena na enajstih letnikih notnih prilog revije Glasba v šoli, ki obsega 21 notnih prilog, in devetih letnikih notnih prilog revije Glasba v šoli in vrtcu, ki obsega 23 notnih prilog. Skupaj je v obdobju od 1995 do 2017 izhajanja revije izšlo 44 notnih prilog. Notne priloge revije Glasba v šoli v obdobju 1995–2006 Revija Glasba v šoli je začela izhajati konec leta 1995 in je bila namenjena za glasbeni pouk v osnovnih in srednjih šolah, v glasbeni šoli ter za zborovodstvo. Ob izidu revije je Mitja Go- bec v reviji Naši zbori v rubriki Izšlo je … v članku Glasba v šoli zapisal, da »bi lahko razširila svoje prizadevanje na predšolsko stopnjo, kjer se pravzaprav sistematična glasbena vzgoja že lahko začne« (Gobec, 1996, 23). Bil je mnenja, da se mora »krog av- torjev razširiti, še posebej na zborovodje iz slovenskih osnovnih in glasbenih šol ter iz Italije in Avstrije, kjer delujejo odlično izšo- lani slovenski glasbeni pedagogi« (Gobec, 1996, 24). V tem letu je izšla le ena številka revije, notna priloga je bila vključena v matično revijo, kasneje pa kot samostojna priloga. V obdobju 1995 do 2006 so notne priloge izhajale skupaj s knjiž- nim delom revije kot enojna ali dvojna številka. Vsebina notnih prilog kot samostojna priloga obsega: naslov- no stran z osnovnimi podatki, v nadaljevanju pa predstavitev skladatelja, naslove skladb (brez uporabe kazala), sledijo notni zapisi skladb, vizitke k skladbam in kolofon. Število strani not- nih prilog se od letnika do letnika spreminja – 10 do 20 stra- ni. Povprečje zavzema 16 strani. V vseh notnih prilogah niso vedno objavljene vizitke k objavljenim skladbam, prav tako ni predstavitve skladatelja. Vrstni red oz. zaporedje vsebine not- nih prilog ni poenoteno v vseh izdajah. Likovna podoba na- slovnice notnih prilog se je spreminjala v posameznih letnikih izhajanja. letnik, leto število notnih prilog število skladb I, 1995 1 2 II, 1996 3 14 III, 1997 2 12 IV , 1998 2 8 V , 1999 2 9 VI, 2000 1 5 6 Analiza notnih prilog revije Glasba v šoli (in vrtcu) ter uporaba skladb v uc ˇnem procesu ke ljudske pesmi, ki so po izboru zelo raznolike in brez inštru- mentalne spremljave. Poleg zborovskih skladb so bile v notnih prilogah objavljene tudi inštrumentalne skladbe za solistično in komorno zasedbo. Skladatelj Peter Šavli ima objavljenih 13 skladb za klavir, na- menjenih učencem, začetnikom v glasbeni šoli. V njih je meto- dično prikazal korake klavirske igre in tehnike. Ostale skladbe za klavir so še: Dnevnik Lize Sladoledarice skladatelja Daneta Škerla in dve skladbi Ambroža Čopija (Mala fantazija, Lutka pleše). Tomaž Habe ima eno skladbo (Pajacek), napisano za violino in kitaro, namenjeno za uporabo pri pouku inštrumen- talnega pouka v glasbenih šolah. Za violino solo je objavljena skladba G. Tartinija, Sonata za solo violino B 1 . Za komorne zasedbe sta svoja dela prispevala: Brina Jež Brezavšček (Vetrček, Tri grajske miniature) in Igor Štuhec (Gredo Abrahama, Pod rubido). Poleg objavljenih zborovskih in inštrumentalnih skladb sta bili dve notni prilogi namenjeni vokalni tehniki. V prilogi leta 2006, številka 2–3 in številka 4 sta Urša Lah in Helena Fojkar Zupančič predstavili pomen vokalne tehnike za obli- kovanje glasu v pevskem zboru s primeri vaj za pevke in pev- ce. V prvem obdobju izhajanja revije z notno prilogo so objavljena dela 27 skladateljev. 109 je zborovskih skladb (avtorskih skladb in ljudskih priredb) in 22 inštrumentalnih skladb za različne zasedbe. Notne priloge revije Glasba v šoli in vrtcu v obdobju 2007–2017 V letu 2007 se je uredniški odbor na pobudo posameznikov in potrebo po literaturi odločil in dopolnil naslov obstoječe revije v revijo Glasba v šoli in vrtcu z namenom uporabe skladb v notnih prilogah za potrebe otroškega pevskega zbora v vrtcu in kot dopolnitev programov letnega načrtovanja glasbe. Ali je uspelo? Šele podrobna analiza knjižnega in notnega (glasbe- nega) dela (notne priloge) bosta pokazali, v katero smer se je revija vsebinsko oblikovala. Revija Glasba v šoli in vrtcu je v obdobju od 2007 do 2017 iz- šla v devetih letnikih in skladbe so bile objavljene v 23 notnih prilogah. Vsebina notnih prilog se v drugem obdobju ni spreminjala. Še naprej je bila sestava enaka dosedanjim prilogam. V zadnjih letnikih notnih prilog je bila dodana le še etnomuzikološka analiza pesmi ob priredbah ljudskih pesmih. V tem obdobju zasledimo pogostejšo objavo tematskih notnih prilog skladatel- jev starejše in mlajše generacije. pleta, ki privlači z dostopno mero in je obenem kompozicijsko na visoki ravni.« (Jež, 1995, 28) Ostali skladatelji so zastopani z manjšim številom skladb. T o so bili: Anton Jobst s tremi skladbami; Ambrož Čopi, Anton Der- mota, Maksimiljan Feguš, Radovan Gobec, Marijan Lipovšek, Uroš Rojko, Stanko Premrl in Igor Štuhec z dvema skladbama ter Alojz Ajdič, Blaženka Arnič, Ludwig van Beethoven, Aldo Kumar, Dane Škerl, Giuseppe Tartini, Samo Vremšak in Jože Trošt z eno objavljeno skladbo. Zborovski sestav Število skladb Enoglasni otroški pevski zbor s klavirsko spremljavo 44 Enoglasni otroški pevski zbor s spremljavo Orffovih glasbil 7 Enoglasni otroški pevski zbor s spremljavo drugih glasbil 4 Mladinski pevski zbor a cappella 14 Mladinski pevski zbor s klavirsko spremljavo 13 Mladinski pevski zbor s spremljavo drugih glasbil 2 Mešani mladinski pevski zbor a cappella 1 Dekliški pevski zbor a cappella 3 Enoglasne pesmi brez inštrumentalne spremljave 21 Skupaj 109 Preglednica 3 | Skladbe za zborovske sestave v obdobju od leta 1995 do 2006 V notnih prilogah prvega obdobja izhajanja revije Glasba v šoli je izbor skladb po številu objav namenjen otroškemu pev- skemu zboru s klavirsko spremljavo. Prevladujejo enoglasne skladbe, le tu pa tam se v nekaterih skladbah pojavi dvoglas- je. Spremljava z Orffovimi glasbili je redkeje zastopana. Leta 2005 so bile objavljene skladbe Janeza Bitenca v priredbi za Orffov inštrumentarij izpod peresa skladatelja Pavleta Kalana. Enoglasnemu otroškemu zboru s spremljavo drugih glasbil je skladatelj Tomaž Habe poleg klavirja dodal še flavto, tamburin (ljudska: Petelinček je na goro šel) oz. klavir, klarinet in violon- čelo (ljudska: Kako se polžeku mudi). Med mladinskimi zbori prevladujejo skladbe za a cappella iz- vedbo. Napisane so za tri-, redkeje štiriglasni pevski zbor, zato so nekateri skladatelji pri zasedbi zbora zapisali obe možnosti mladinski/dekliški zbor. Sledijo skladbe s klavirsko spremljavo in s spremljavo drugih glasbil. Manjše število skladb je namenjenih dekliškemu in mešanemu mladinskemu zboru. V notni prilogi so objavljene tudi slovens- 7 Raziskave Tomaž Bajželj 7 Maks Strmčnik 5 Matevž Fabijan 5 Preglednica 5 | Skladatelji in objave skladb v obdobju od 2007 do 2017 Med prvimi enajstimi skladatelji ima Mitja Reichenberg ob- javljenih 14 skladb, sledijo mu Tomaž Habe, Matjaž Jarc, Ja- kob Jež, Igor Štuhec ter ostali skladatelji z manjšim številom skladb. Med prvimi desetimi skladatelji ni nobene ženske predstavnice. V notnih prilogah so objavljene skladbe še naslednjih sklada- teljev: Pavla Dolenca, Gašperja Jereba, Blaža Podobnika, Blaža Rojka, Črta Voglarja Sojarja, Andreja Loparnika, Larise Vr- hunc, Brine Jež Brezavšček, Tadeje Vulc, Simona Penška, Aleša Miholiča, Dimitrija Beuermanna, Nane Forte, Ane Celin in Neže Žgur. Poleg objavljenih zborovskih pesmi za otroške, mladinske in mešane mladinske pevske zbore so v notnih prilogah tudi skladbe za Orffov inštrumentarij (Andrej Loparnik) ter dve te- matski številki, namenjeni uporabi Orffovega inštrumentarija pri pouku glasbe (Bernarda Rakar, Konstanca Zalar). Posebna tematska številka leta 2008 je namenjena glasbeno-gledališki igri Pepelka, na besedilo Jacoba in Wilhelma Grimma, za kate- ro je glasbo napisal dr. Dimitrij Beuermann. Zborovski sestav Število skladb Enoglasni otroški pevski zbor a cappella 33 Enoglasni otroški pevski zbor s klavirsko spremljavo 78 Enoglasni otroški pevski zbor s spremljavo drugih glasbil 12 Enoglasni otroški pevski zbor s spremljavo Orffovih glasbil 1 Mladinski pevski zbor a cappella 13 Mladinski pevski zbor s klavirsko spremljavo 18 Mladinski pevski zbor s spremljavo drugih glasbil 12 Mešani mladinski pevski zbor s klavirsko spremljavo 2 Skupaj 169 Preglednica 6 | Skladbe za zborovske sestave v obdobju od 2007 do 2017 Pri analizi skladb izstopa število zborovskih skladb, namenje- nih otroškim pevskim zborom s klavirsko spremljavo, sledijo skladbe brez inštrumentalne spremljave. Med otroškimi zbo- rovskimi skladbami so tudi izvirne tuje ljudske pesmi za eno- glasni ali dvoglasni zbor. S pridom jih izvajajo tudi mladinski zbori. Med skladbami s spremljavo drugih glasbil pa so še: rog, Letnik, leto Število notnih prilog Število skladb XII, 2007 3 17 XIII, 2008 3 44 XIV , 2009 3 18 XV , 2010 2 13 2011 / 0 XVI, 2012 2 15 XVII, 2013 2 12 XVIII, 2014 3 23 2015 / 0 XIX, 2016 2 14 XX, 2017 3 15 Skupaj 23 171 Preglednica 4 | Notne priloge in skladbe, objavljene v obdobju od 2007 do 2017 V obdobju od leta 2007 do leta 2017 je bilo objavljenih 171 skladb. Leta 2011 in 2015 notne priloge niso izšle, prav tako ni izšel knjižni del revije. Poleg zborovskih in inštrumental- nih skladb so v notnih prilogah objavili še: glasbeno-gledali- ško igro in skladbe za uporabo Orffovega inštrumentarija pri pouku glasbe. Raznolikost in število objavljenih skladb se je povečalo. Med skladatelji zasledimo še vedno pretežno moške predstavnike, delež skladateljic pa se je z ene predstavnice v pr- vem obdobju razširil na osem. Poleg Brine Jež Brezavšček je z objavami skladb tukaj še sedem novih imen skladateljic: Ana Celin, Nana Forte, Bernarda Rakar, Larisa Vrhunc, Tadeja Vulc, Konstanca Zalar in Neža Žgur. V drugem obdobju izhajanja revije Glasba v šoli in vrtcu so v notnih prilogah objavljali zborovske skladbe skladateljev kot tematske sklope. Tako zasledimo objave skladb skladateljev: Ja- koba Ježa, T omaža Habeta, Mitje Reichenberga, Igorja Štuheca, Radovana Gobca, Vitje Avseca, Patricka Quaggiata, Andreja Loparnika, Matjaža Jarca, Blaža Rojka, Tomaža Bajžlja, Pavla Dolenca, Blaža Podobnika in Maksa Strmčnika. Skladatelj Število skladb Mitja Reichenberg 14 Tomaž Habe 12 Matjaž Jarc 12 Jakob Jež 11 Igor Štuhec 10 Radovan Gobec 8 Patrick Quaggiato 8 Vitja Avsec 7 8 Analiza notnih prilog revije Glasba v šoli (in vrtcu) ter uporaba skladb v uc ˇnem procesu V notnih prilogah z objavami zborovskih skladb zastopa prvo mesto najstarejši še živeči skladatelj Jakob Jež, ki je svoje sklad- be namenil potrebam za raznolike programe pevskim zborom v šolah in vrtcih. Sledi mu skladatelj Tomaž Habe, ki je kasneje pristopil k uredniškemu odboru in nadaljeval Ježevo delo ter pri komponiranju namenil število skladb najmlajšim pevcem in stopnjeval s skladbami za mladinski zbor. Med prvimi 15 skladatelji z objavljenimi zborovskimi deli je tudi skladatelj Mitja Reichenberg. Tudi on je bil član uredniškega odbora, pobudnik in skrbnik za izbiro skladb, namenjenih za objavo v notnih prilogah. Skladbe ostalih skladateljev so objavljene v manjšem številu. Glasbena izhodišc ˇa za nastanek zborovske pesmi Glasbeno izhodišče za nastanek zborovske pesmi temelji na »poznavanju glasbenih sredstev s poudarkom na melodični ob- delavi besedila« (Žvar, 2012, 32). Najpomembnejša glasbena prvina je poleg ritma tudi melodija, sestavljena iz različnega zaporedja tonskih višin in trajanj. V zborovskih skladbah pre- vladuje diatonična melodija, katere osnova je durova lestvica, redkeje molova in pentatonika. Skladatelji so najpogosteje upo- rabljali C-dur, nekoliko manj D-dur, G-dur in F-dur. Molove lestvice so uporabili redkeje, prav tako tudi pentatoniko in mo- dalne lestvice. Uporabljali so alterirane in kromatične postope. Melodično gibanje poteka v intervalnih postopih in intervalnih skokih. Pojavljajo se tudi razloženi akordi, grajeni na tercah in kvartah. Obseg melodije posameznih glasov v skladbah je skla- den z glasovnim obsegom pevcev v različnih pevskih sestavih. Harmonija je diatonična, pojavljajo se modulacije. Ritem je enostaven in primeren za izvedbo zborovskih sestavov. Temelji na osnovnih trajanjih. Med ritmičnimi posebnostmi izstopata triola in sinkopa. Metrika pesmi je različna. Prevladuje dvo- in tridobni metrum. Le tu in tam izstopajo še 5/4- in 7/4-takt. Pri elementih interpretacije, kot so tempo, dinamika, agogika in artikulacija, ni veliko odstopanj. Skladatelji so v skladbah uporabili besedne in grafične oznake. Oznake za tempo so zelo raznolike glede na vsebino besedila. Dinamične oznake so za- pisane besedno in grafično. Le v eni skladbi je večje odstopanje uporabe dinamične stopnje fff, kar je za otroke v otroškem pev- skem zboru zelo moteče. Agogične oznake so redkeje zapisane. Artikulacija pa izstopa v izvedbi legata, staccata, redkeje non legata. Pomemben del zborovske pesmi je tudi inštrumentalna sprem- ljava. V zborovskih skladbah zasledimo klavirsko spremljavo kot eno izmed izstopajočih in najuporabnejših sredstev izvedb skladbe. Skladatelj T omaž Habe pravi, da prav »s klavirsko sprem- ljavo ustvari razgibanost skladbe, za katero pravijo, da je prezah- tevna. Vendar se z nekaj vaje lahko vse izuri« (Žvar, 2013, 55). Poleg klavirske spremljave srečamo tudi izvedbe z ritmičnimi basovski klarinet, marimba, zvončki, flavta, tamburin, harmo- nika, Orffov inštrumentarij, kljunasta flavta, boben, žvegla, orehove lupine, steklenice z udarjalko in lastna glasbila (tlesk). Skladbe za mladinske zbore so zastopane v manjšem številu, in sicer a cappella, s klavirsko spremljavo in s spremljavo drugih glasbil (harmonika, flavta, tolkala, Orffov inštrumentarij, klari- net, ritem- in basovska kitara). Mešanim mladinskim pevskim zborom sta namenjeni le dve skladbi. Poleg zborovskih pesmi je bila objavljena skladba za Orffov inštrumentarij (Andrej Loparnik) in skladba za uporabo pri izbirnem predmetu ansambelska igra skladatelja in pedagoga Aleša Miholiča, priredba skladbe Cvetje v jeseni. V drugem obdobju izhajanja revije z notno prilogo so objav- ljena dela 28 skladateljev. 169 je zborovskih skladb (avtorskih skladb in ljudskih priredb) in 2 inštrumentalni skladbi za raz- lične zasedbe. V notnih prilogah revije Glasba v šoli (in vrtcu) je bilo v dvaj- setih letih objavljenih največ zborovskih skladb za otroške, mladinske/dekliške in mešane mladinske pevske zbore, skupaj 302 skladb. 24 inštrumentalnih skladb za solistične in komor- ne zasedbe, ena glasbeno gledališka igra, dve notni prilogi za uporabo Orffovega inštrumentarija pri pouku glasbe in dve notni prilogi za oblikovanje pevskega glasu in vokalno tehniko v pevskem zboru. Skladbe je objavilo 47 skladateljev, od tega 8 žensk in 39 moš- kih skladateljev. Nekateri izmed njih so skladbe objavili v začet- nem obdobju izhajanja in tudi kasneje. Skladatelj Število skladb Jakob Jež 32 Tomaž Habe 20 Mitja Reichenberg 14 Peter Šavli 13 Igor Štuhec 12 Matjaž Jarc 12 Miro Kokol 8 Radovan Gobec 8 Patrick Quaggiato 8 Tomaž Bajželj 7 Vitja Avsec 7 Brina Jež Brezavšček 6 Uroš Rojko 6 Bojan Glavina 6 Pavle Kalan 6 Preglednica 7 | Skladatelji in skladbe, objavljene v obdobju od 1995 do 2017 9 Raziskave no. Sledijo slovenske ljudske pesmi v različnih obdelavah za mladinske in dekliške zbore. Med tujimi ljudskimi pesmimi pa srečamo izbor besedil iz različnih držav sveta, ki so pred- stavljene kot enoglasno petje brez inštrumentalne spremlja- ve. V prvem obdobju notnih prilog so skladatelji izbrali besedila 70 pesnikov, v drugem obdobju pa 53 pesnikov. Skupno števi- lo v obeh obdobjih je 72 pesnikov, katerih pesmi so skladatelji uporabili za komponiranje zborovskih skladb. Pesnik Število uglasbenih pesmi Neža Maurer 14 Oton Župančič 10 Janez Bitenc 8 Niko Grafenauer 7 Magda Dolén 6 David Bedrač 6 Tomaž Habe 5 Anja Štefan 5 Vesna Majes Klančičar 5 France Bevk 4 Radovan Gobec 4 Barbara Gregorič 4 Jože Humer 3 Manko Golar 3 Bina Štampe Žmavc 3 Preglednica 9 | Pesniki in uglasbene pesmi v obdobju od 1995 do 2017 Iz analize je razvidno, da so skladatelji med 302 zborovskimi skladbami najpogosteje segali po besedilih Neže Maurer in Otona Župančiča. Ostali zastopani pesniki so še: Niko Grafe- nauer, Magda Dolén, David Bedrač, Anja Štefan, Vesna Majes Klančičar, France Bevk, Barbara Gregorič, Jože Humer, Manko Golar, Bina Štampe Žmavc, Zdravko Ocvirk, Leopoldina Les- kovec, Mirko Kunčič, Josip Stritar, France Prešeren, Janez Me- nart, Dubravko Detoni, Srečko Kosovel, Tihomir Vojan Arhar, Tomislav Skubic, Gitica Jakopin, Tamara Kranjec Laganin, Bo- ris A. Novak, Anton Medved, Nina Šuštaršič, Vinko Mödern- dorfer, Lukrecija Mavrič, Alojz Gradnik, Stana Vinšek, Tone Pavček, Blaž Rojko, Lojze Krakar, Vera Albreht, Stojan Feraku- za, Feri Lainšček, Dušan Radovič, Dušan V elkaverh, Frane Mil- činski, Ljudmila Prunk, Dragotin Kette, Dane Zajc, Damjana Kenda Husu, Črt Šinkovec, Elza Bernik, Janko Messner, Alojzij Merhar, Marta Gorup, Andrej Rozman Roza, Anica Černejeva, Miroslav Antič, Fran Žgur, Janez Vencelj, Milena Batič, Fran Levstik, Jurij Paljk, Ljubka Šorli, Franc Ankerst, Karol Širok, glasbili ter drugimi melodičnimi glasbili (flavta, klarinet, vio- lončelo, harmonika, rog, basovski klarinet, kitara …). »Skladnost besedila in melodije okrepi umetniško doživljanje, ki jo ponuja vokalna glasba. Ritmično povezovanje omogoča sila- bične in melizmatične postope. Z izbranimi glasbenimi sredstvi skladatelj povezuje vsebinske in razpoloženjske dele besedila.« (Žvar, 2012, 33–34) Literarna izhodišc ˇa na nastanek zborovske pesmi Skladatelji besedila pesmi za otroške in mladinske skladbe iščejo v mladinski poeziji iz predvojnega in povojnega obdob- ja. Med avtorji mladinske poezije iz predvojnega obdobja so pesmi Frana Levstka, Josipa Stritarja, Otona Župančiča, Dra- gotina Ketteja in Srečka Kosovela. Med avtorji povojnega ob- dobja pa najdemo Mileno Batič, Nežo Maurer, Toneta Pavčka, Borisa A. Novaka, Brino Štampe Žmavc, Barbaro Gregorič in druge pisce. Tematsko primerna besedila so pogoj za nastanek zborovske pesmi, ki v izvajalcu omogoči zmožnost doživljanja besedila (Žvar, 2012, 37). Vsako besedilo pesmi izraža svoje sporočilo, katerega poustvarjalec interpretira in podoživi ter prenaša na poslušalca. Žvarova (2012) omenja naslednja tematsko primer- na besedila za pevske sestave. Zborovski sestav Tematsko primerna besedila Enoglasni OPZ (6 do 9 let) Uspavanke, pesmi o igrah, šoli, naravi, o živalih, običajih, knjižnih/narodnih junakih. Dvoglasni OPZ (6 do 12 let) Uspavanke, pesmi o igrah, šoli, naravi, o živalih, običajih, knjižnih/narodnih junakih. Triglasni OPZ (10 do 15 let) Pesmi o igrah, šoli, naravi, o živalih, običajih, knjižnih/narodnih junakih, domovini, ljubezni mladih. Preglednica 8 | Tematsko primerna besedila (Žvar, 2012: 37) Skladatelj T omaž Habe meni, da »za besedilo velja pravilo, da ne sme biti premočno, kajti če je premočno, pride v skladbi namesto do spevnosti do recitativnosti. Slovenci imamo veliko otroške in mladinske poezije, a za uglasbitev jih je primerna mogoče le tret- jina« (Žvar, 2013, 55). Izbor besedil je vsebinsko raznolik. Govorijo o živalih, naravi, ljubezni, domovini, praznovanjih, običajih, pravljičnih junakih idr. Izbrana besedila imajo umetniško vrednost in so doživljaj- sko bogata. Oblikovno so zastopane kitične in prekomponira- ne pesmi. Prevladujejo avtorska besedila slovenskih pesnikov, le nekaj je tujih avtorjev, katerih besedila so prevedena v slovenšči- 10 Analiza notnih prilog revije Glasba v šoli (in vrtcu) ter uporaba skladb v uc ˇnem procesu Z analizo notnih prilog smo ugotovili, da je največji pouda- rek pri objavi skladb namenjen otroškim pevskim zborom. O tem obstajajo razlogi, ki nam jih v slovenskem šolstvu kažejo številni otroški pevski zbori. »Če bi merili pripadnost pesmi številčno, bi vsekakor zmagal otroški žanr. Največ se jih poje, največ sestavlja. Zdi se, da je skladati otroško melodijico najlaž- je« (Jež, 1999, 2). Sledijo skladbe za mladinske zbore v nekoliko manjšem številu. Namenjene so pevskim zasedbam v času mutacije in predstav- ljajo za skladatelje poseben izziv glede izbire besedil in tehnike komponiranja. Skladatelj Damijan Močnik o tem pravi: »Sklad- ba po navadi nastaja dvotirno, ritmično in melodično, spodaj na listu pa se oba tira združita. Pogosto niti ne začnem na začetku, temveč tam, kjer se pojavi ideja« (Rovšek, 2007, 10). Raziskave kažejo, da sta na revijah otroških in mladinskih pevskih zborov najbolj izvajana skladatelja Jakob Jež in To- maž Habe (Žvar, 2013). Da imata v notnih prilogah objavlje- nih največje število zborovskih skladb, je razvidno iz tega, da je bil Jakob Jež prvi povabljeni skladatelj k novo nastali reviji z notno prilogo, član uredniškega odbora in najstarejši še ži- veči skladatelj, ki bo v letu 2018 dopolnil 90 let. Njemu sledita še skladatelja Tomaž Habe in Mitja Reichenberg. Vsi so v le- tih izhajanja notnih prilog v zaporedju sodelovanja pri reviji skupaj z dr. Dragico Žvar pomagali in spodbujali skladatelje h komponiranju zborovskih skladb za otroke. Izbor besedil za nastanek zborovskih skladb je zelo raznolik. Skladatelji so med besedili iskali umetniško vrednost in skla- dno povezali glasbeno in besedno vsebino. Izrazna mehkoba skladb je sinonim za slovensko čutenje glasbe, kar je odsev marsikatere zborovske skladbe. Glasbena analiza pa je pokaza- la, da lahko od preprosto izpeljanih melodij do zahtevnih har- monij nastanejo skladbe z inštrumentalno spremljavo ali brez nje, ki otroku dopuščajo muziciranje in doživljanje v glasbi ali pa ob poslušani glasbi. Skladatelj Blaž Rojko pravi, da »otrok, ki v tej starosti živi v svojem pravljičnem svetu, si besedilo pesmi predstavlja dobesedno in niti ne pomišlja na pogosto kruti in real- ni svet … Iz otrokovega gledišča je pesem bajeslovni dogodek, za odrasle pa majhna ironija vsakdanjika« (Rojko, 1996, 27). Ob tem naj objavo zborovskih in inštrumentalnih skladb v not- nih prilogah za uporabo v različnih pevskih in inštrumentalnih zasedbah podkrepimo z naslednjimi ugotovitvami. Dobro petje ni stvar samo dobrega glasu, temveč je rezultat čudovitega spleta in ravnovesja med pripravljenostjo duha, so- delovanjem razuma in dejavnostjo telesa (Zupančič, 2006, 1). Petje se začne v predšolskem obdobju in je sestavni del glasbe- nega razvoja otroka, zato je treba razširiti ustvarjanje primer- nih skladb z izborom pesemskega repertoarja različnih sklada- teljev na umetniško visoko raven. Vse to pa moramo povezati z Simona Kopinšek, Anton Martin Slomšek, Sabina Mirjam Žve- gla, Friderich Schiller, Mokriški, Seneka. Med avtorji besedil so tudi skladatelji: Tomaž Habe, Radovan Gobec, Peter Šavli, Simon Penšek, Andrej Loparnik in Janez Bitenc, ki so besedila sami ustvarjali in tako poskrbeli za sklad- nost med glasbeno in besedno vsebino. Ta se kaže na treh rav- neh: v izraznosti, zvočnosti in razpoloženju (Borota, 2013, 62). Priporoc ˇila za uporabo Število objavljenih zborovskih in inštrumentalnih skladb, ob- javljenih v notnih prilogah, omogočajo vzgojiteljem in učitel- jem v osnovnih, srednjih, glasbenih šolah in na fakultetah, da jih vključijo v izvajanje glasbenih dejavnosti pri pouku glasbe, pri izbirnih predmetih, pri interesnih dejavnostih (Orffova skupina, pevski zbor), v glasbeni pripravnici, pri nauku o glas- bi idr. Izbira posamezne zborovske ali inštrumentalne sklad- be omogoča uporabo pri različnih glasbenih dejavnostih: npr. petje nove pesmi, estetsko oblikovanje pesmi z elementi inter- pretacije, navajanje na čisto intonacijo, razvijanje ritmičnega, melodičnega in harmonskega posluha, nova glasbena znanja (tonska trajanja, tonske višine, lestvice, taktovske načine, bra- nje partiture, parlato …), spremljava petja z glasbili, ustvarjanje spremljave z glasbili k peti pesmi, ustvarjanje pravljice z glasbo, poslušanje glasbe (doživljajsko, analitično), vključevanje pesmi v glasbenodidaktične igre, spoznavanje slovenskih skladatel- jev iz različnih obdobij in njihova dela. Vse to nam omogo- ča vključevanje skladb v letno načrtovanje, saj prav z novimi skladbami otroci spoznavajo, analizirajo in vrednotijo glasbena dela slovenskih skladateljev v primerjavi s tujimi skladatelji. Za vse to pa mora učitelj glasbe biti poznavalec glasbene lite- rature in različnih vsebin ter stilov, ustvarjalen v glasbi in ob glasbi, posredovalec glasbenih informacij, interesov za glasbe- no kulturo in pri razvijanju glasbenih sposobnosti in spretnosti (Oblak, 1995, 25). Sklep Notne priloge revije Glasba v šoli in vrtcu so v dvajsetih letih iz- hajanja obogatile in dopolnile zborovsko področje s številnimi skladbami slovenskih skladateljev različnih generacij. Skladbe so nastale kot slika, ki jo »doživimo iz različnih razpoloženj in ohrani nekakšno skrivnost in privlačno silo« (Jež, 1999, 2). Z izborom skladb oblikujemo in dopolnjujemo letno načrto- vanje programov za delo s pevskimi zbori. Danes veliko skla- dateljev ustvarja skladbe za otroke, le objave in izdaje skladb so bolj razpršene kot nekoč, ko smo imeli revijo Grlica (Habe, 2013, Močnik, 2007). Skladatelji so mnenja, da lahko nastajajo dobre zborovske in inštrumentalne skladbe, namenjene za delo v vrtcih in šolah. »Da je za otroke najboljše komaj dovolj dobro, ostaja glede glasbe vse bolj odsanjana krilatica.« (Jež, 1999, 2) 11 Raziskave vedenjem o otrokovem doživljanju glasbe ter njegovem glasbe- nem in govornem razvoju (Borota, 2011, 338). Ob tem priporočamo, da se vsebine notnih prilog dopolnijo s tematskimi vsebinami v posameznih številkah, namenjenim predšolskim otrokom, nadaljuje s skladbami za otroške zbore ter nadgradi s skladbami za mladinske in dekliške zbore. S tem povezujemo skladbe v vertikalo šolskega izobraževanja, čemur je notna priloga tudi namenjena. Zanimiva in dobrodošla bi bila objava ljudskih otroških nape- vov, saj je naša ljudska dediščina zelo bogata. S pozabljenimi napevi, ki jih hranijo posamezniki oz. Glasbenonarodopisni inštitut, bi ta primanjkljaj dopolnili in spodbudili mlajšo ge- neracijo skladateljev, da te napeve obdelajo in prenesejo med mlade pevke in pevce. Iz analize notnih prilog ugotavljamo, da objave skladb temeljijo na kvalitetnem izboru skladb za otroške in mladinske zbore. Vendar med obema zasedbama pogrešamo skladbe v preho- du iz enoglasja v večglasje. Prav bi bilo izbrati nove skladbe, s sodobnimi kompozicijskimi pristopi in primernimi besedili za pevce in pevke v času mutacije. Dvoglasne zborovske skladbe, ki ne bi temeljile le na terčnem dvoglasju, temveč bi oba glaso- va bila enakovredna in zastopana na dovolj visoki umetniški ravni. Upam, da bo revija Glasba v šoli in vrtcu z notno prilogo še naprej našla mesto med zborovodji in učitelji glasbe ter širila nove skladbe med mlade pevke in pevce. Uredniškemu odboru želim, da z delom uspešno nadaljujejo in medse vključijo čim več mladih skladateljev, ki bodo svoje ideje prenašali v izbor in nastajanje novih glasbenih del. Saj kot pravi Ivan Cankar, »smo dežela sonca in pesmi«. Viri in literatura 1. Borota, B. (2010). Raziskava o pevskem repertoarju v vrtcu, v oddelkih otrok prvega starostnega obdobja. V: Glasba v šoli in vrtcu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, letnik, XV , št. 2, str. 6–14. 2. Borota, B. (2011). Glasbene dejavnosti in vsebine v od- delkih otrok prvega starostnega obdobja. Razvijanje raz- ličnih pismenosti. Koper: Annales , str. 331–338. 3. Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Ko- per: Annales Ludus. 4. Gobec, M. (1996). Izšlo je … Glasba v šoli. V: Naši zbo- ri. Ljubljana: ZKOS, letnik 48, št. 1–2, str. 23–24. 5. Jež, J. (1995). Velik krog. Notna priloga. V: Glasba v šoli, letnik I, št. 1, str. 28. 6. Jež, J. (1999). Na poti k dobri glasbi za otroke. Notna priloga. V: Glasba v šoli, letnik V , št. 1–2, str. 2. 7. Križnar, F. (2010). 15 let revije Glasba v šoli (in vrtcu) 1995–2010. V: Glasba v šoli in vrtcu, letnik XV , št. 3–4, str. 15–21. 8. Oblak, B. (1995). Učitelj zborovodja. V: Glasba v šoli, letnik I, št. 1, str. 25. 9. Rojko, B. (1996). Vizitka k notni prilogi. V: Glasba v šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, letnik II, št. 2, str. 27. 10. Rovšek, B. (2007). Nemirni iskalec: štirideset let Dami- jana Močnika. V: Naši zbori. Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, letnik 57, št. 1, str. 7–12. 11. Zupančič, Fojkar. H. (2006). Oblikovanje glasu. Notna priloga. V: Glasba v šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, letnik XI, št. 1, str. 1. 12. Žvar, D. (2002). Učni načrt: Izbirni predmet: program osnovnošolskega izobraževanja. Pevski zbor. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo. 13. Žvar, D. (2012). Grlica za otroke: izbor otroških zbo- rovskih pesmi revije do 1988. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 14. Žvar, D. (2013). Tomaž Habe: najpomembnejša je melodika, ki je v meni. V: Glasba v šoli in vrtcu. Ljub- ljana: Zavod RS za šolstvo, letnik XVII, št. 1–2, str. 54–58. 15. Žvar, D. (2017). 20 let revije Glasba v šoli in vrtcu. Slo- venski knjižni sejem. Ljubljana: Cankarjev dom https:// video.arnes.si/portal/asset.zul?id=W2AiMMtSZVGX NIosGKE6cUG5 (29.12.2017) 16. Glasba v šoli. Notne priloge (1995–2006). 17. Glasba v šoli in vrtcu. Notne priloge (2007–2017).