GLASILO KRAJANOV PORTOROŽA ppppppppppp ii_ GIORNALINO DEI CITTADINI DI PORTOROSE
december 1991-dicembre 1991 • štev./№ 12
VEČ LJUDI VEČ VE ;
II
spoštamri^ ji ЈеШ^
mm^^po^^gis^ m rodÜB
mtem, тш	£* шш
№ШШтрЈ0# оШМ ШШШШ^&ШЏШ
ф р& џ&н
tuđfkoga kafpožgečk&ttf toda VBrfamitemtt rm iz škodoželjnosti. ..
ШЏда pa '^ШШ^/^УР^цаЈ^ ^^stor^däbi Ш. fegpa пјШ}^ postalo
кгцџ tm tvoi* $p0Mo\mnf№frft - роттм
!Pri "FANCY" smo veseli, da I ste bili naši Џ gostje in da smo Џ lahko sodelo-I va// z vam/. K I upanju, Ja
i /?/// zadovoljni, I se Kam zahval'-i p jujemo. Џ Še naprej se š io/no trudili, da 1 fodö na.se sfo-i r/fve kvalitetne
^ in da bi sodelovali tudi v letu 1992. I V novem letu vam želimo mnogo I zdravja, osebne sreče in I zadovoljstva.
i	Direktor
NOVOLETNA ANKETA «««««
Kaj si želijo Portorožanke in Portorožani v letu '92?
Ivica ELLER s Sončne poti, profesorica slavistike :
Želi MIR, MIR in še enkrat MIR! "In da bi bil Portorož zopet čisto mesto, s čistim morjem. Za počitnikovanje v pravem smislu. Močno pa si želim zdravo mladino ! Da bi bila normalno mlada in zdrava, pa seveda ni samo od mladine odvisno. Želim jim več pristnih zabav in možnosti druženja. Svoj čas naj bi mladi preživljali brez topih zabav kot so fliperji, ki poneumljajo, brez mamil!!!, ki ubijajo."
Jolanda KOS z Letoviške ceste, upokojenka, bivša županja občine Piran:
"Kar imamo v Portorožu, naj bi "dodelovali" - na čistih tleh. Smo umazani. Negujmo to, kar imamo, to pa velja v prvi vrsti za nas, domačine, krajane. Portorožani naj bi imeli radi svoj kraj - in skrbeli zanj. To so moje želje za Portorož."
Slavko KAVŠEK s Poti pomorščakov, upokojen, prvi direktor Srednje pomorske šole v Portorožu :
"Portorožana poznam, a ga ne dobivam !" - je rahlo očital sogovornik. Njegove želje v novem letu so MIR. "Glede na vsa neuspešna pregovarjanja in pomirjenja brez "haska", sem pesimističen", je dejal g.Kavšek. "Hudo je gledati to gorje okoli nas in spoznavati, da nočejo in nočejo nehati. Da se le ne bi spozabili /že spet/ tudi do naših krajev in morja. To so moje želje, posebnih želja - na pragu tretje življenjske dobe, nimam."
Rado LIPOVEC, naš novi krajan s Senčne poti, šef AOP v "Drogi" :
"Sem nov krajan Portoroža. Celovitega vtisa o svojem novem kraju še nimam. Vendar v novem letu želim za svoj kraj: KAŠTEL naj dobi novo vsebino. Senčna pot (ob starem zdravstvenem domu navzgor) naj bi dobila razsvetljavo in - za življenje bolj varno pešpot. Ob zmrzali življenje ni varno po tej poti navzgor, še huje je navzdol."
Aleš NUSDORFER z Letoviške ceste, računalnikar v "Drogi" :
"KAŠTEL naj ostane. Če je pozno ponoči nered, naj za to skrbijo pristojni. Nered je tudi drugje. KASTEL pa je v Portorožu edino pravo mesto, kjer lahko sproščeno postojiš
-	na zraku, ob glasbi, ob pijači ali jedači, drobnih nakupih, kjer srečaš znance ... Ob Avditoriju manjka parkirišče ! Avtomobili parkirajo ne samo na pločnikih (da ne moreš mimo), ampak tudi na sami cesti! "Pajk" pa tega kraja ne pozna !"
Regina KOLŠEK s Senčne poti, gospodinja :
"Moje želje za Portorož so enake kot za širšo domovino. Še naprej mir in razumevanje med vsemi ljudmi v Portorožu. Želim, da bi se turizem normalno razvijal, kar se zadnja leta sploh ne dogaja več."
Celestina GRLJ s Stare ceste, upokojenka :
"Želim MIR, MIR, MIR ! V Portorožu je kar v redu življenje. Če bo mir okoli nas, bo tudi tu v redu. Če miru ne bo, huda prede tudi nam !"
Leopold HROBAT s Senčne poti, upokojeni profesor:
"V letu 1992 želim vsem PORTOROŽANKAM in PORTOROŽANOM zdravja, miru in sreče! Cenam, ki divjajo, kličem: STOP, STOP, STOP ! V Portorožu želim odprtje novega trgovskega centra, ne pa zapiranje trgovin. VSEM ŽELIM SREČNO !"
Apollonio ZVEST s Poti pomorščakov, akademski slikar:
"Želim, da naj spet pridejo turisti, da vidijo, da smo svobodni, da smo kulturni, da imamo najlepše turistične kraje (naš Piran, naša kultura). Žejim si čim več ljubezni. Želim, da bi bila pri nas demokracija, da ga stranke ne bi lomile. Želim, da bi vsak lahko izrazil svojo voljo in želje."
Dr.Ljudmila BIZJAK z Vilfanove ulice, upokojena še aktivna zdravnica:
"Za sebe želim le zdravje. Za Slovence, da bi bili pridni, da bi končno začeli več delati in manj politizirati. Slovenci bi morali biti bolj samozavestni, preveč prosjačimo po svetu.
-	Priznanje bo prišlo, ne moremo pa ga izsiliti. Za svet želim, da naj bi bila manjša dirka za dobrinami (manj potrošništva). Negovati bi morali globljo vsebino življenja. Truditi bi se morali, da bi bili ljudje bolj pošteni."
(Nadaljevanje na 3. strani)
NAŠI OBRAZI • NAŠI OBRAZI • NAŠI OBRAZI
Vsakdanja srečanja
Ko so grškega modreca Sokrata vprašali, zakaj mu ni bolj pri srcu sprehod po oljčnih gajih kot pogovor z Akropolskimi pohajkovala, jim je odvrnil : "Drevesa lahko občudujem, od ljudi pa se lahko marsičesa naučim."
Bistvo bogastva je v ljudeh. Ne v predmetih. Imeti še ne pomeni biti bogat. Stvari lahko imamo, resnično bogati pa smo lahko le ob ljudeh, ob katerih se oplajamo z bogastvom misli.
Na popotovanjih skozi čas srečujemo mnogo obrazov. Nekateri zbudijo našo poznornost, drugim se nasmehnemo, izmenjamo besedo, dve. Tretji gredo brez sledu mimo nas. Različnost ljudi je veliko bogastvo. Seveda, če ne hodimo drug mimo drugega.
Portorož ima pisano galerijo ljudi. Vsak izmed njih je del našega krajevnega bogastva. In če koga ni več na sceni našega življenja, smo revnejši za nadrobnost, brez katere pa ni celote.
Koren besede srečanje je "sreča". Zato se radi srečujemo. V družini, z znanci, pa tudi s povsem neznanimi ljudmi. Na cesti, v trgovinah, ob kavarniškem omizju, na sprehodu, na prireditvah, pa tudi ob vsakdanjem tekanju za časom.
Vsa ta bežna, naključna, pripravljena ali pričakovana srečanja dol-bejo podobo osebnosti vsakega izmed nas. Včasih se srečamo samo s pogledom, z drugimi izmenjamo besedo, dve , ali pa se zapletemo v daljši pomenek. Neredko gremo drug mimo drugega. Podzavestno si vtisnemo v spomin samozavesten korak, držo telesa ali gibe rok in iz njih sklepamo, kaj se dogaja z znanimi, manj znanimi ali povsem tujimi ljudmi, s katerimi potujemo na skupni ladji skozi to vihravo dobo.
V	naš miselni "čip" se svojevrstno vtisne če, denimo, srečamo znani portoroški gospe dvojčici Petronio, ali slikarskega nestorja Viktorja Birso, poznavalca portoroških obrazov fotografa Stipeta Strižiča, neutrudno, vedno nekam hitečo Nado Pukšič, vzgojitelja vrste mladih generacij Leopolda H robata, s sroem na morje navezanega Anteja Crnico, zapisovalca portoroške kronike srebrnolasega Milana Cirka, arhitekta stoterih vsakdanjih stvari Božidarja Cividinija, za javne zadeve neutrudnega Dušana Puha, poliglotko, turistično delavko Evo Harmel. Pa še in še. Na stotine obrazov, posebnosti...
Avtobus. Sivo jutro. Vstopi mati z otrokom v naročju. "Boste sedli ?" se dvigne deklica. Sivina jutra se umakne. Srečanje s srčno kulturo.
Zavore zaškripljejo pred prehodom za pešce. "Prosim," pokaže z roko šofer. Nekaj poklonov ljudi, ki gredo čez cesto. Srečanje z vljudnostjo.
Precej ljudi v portoroški mesnici. "Želite ?" je s prisrčnim nasmehom pripravljen postreči prodajalec. Čakajoči so na mah sproščeni in čakanje se sprevrže v "srečanje".
Restavracija. Natakar naveličano pobriše mizo : "Kaj boste ?" Ob koncu hladen tuš - račun. Tri steklenice piva, dve coca-coli, 320 tolarjev. Spogledamo se, a plačamo. Ko odhajamo, glasno mislimo : "Oderuške cene ? Pomota ? Goljufija ?" Čutimo se rokomavharsko opetnajstene.
V	banki je skoraj vedno veliko ljudi. Z one strani okenca praviloma "prosim, izvolite". Srečanje z uglajeno, kulturno poslovnostjo.
Na portoroški pošti se vsakdanji opravki sprevržejo v (ne)srečanje. Uradniško naveličani obrazi brez običajnih vljudnostnih rekel. Vsak raje čim prej odhiti iz prostora, kjer prevladujeta uradniški hlad in monopolistična samozadostnost.
Nekaj skic vsakdanjih srečanj. Kot ljudje in krajani si želimo, da bi vsak "dober dan" ali "buon giorno" pomenil nabiranje življenjskih dragotin, in žlahtenje odnosov med ljudmi.
Zato čim več zadovoljstva na vsakdanjih in pomembnih "srečanjih" v prihodnjem letu !
Gustav Guzej
Božične in novoletne praznike praznujemo letos prvič zares 4 j v svoji deželi. Pričakovanja so velika, morda v tem letu vsa še 4 I ne bodo izpolnjena. Prostor za njih je v obetajočem novem џ I letu, ki se nam z veliko naglico približuje.	4
У Vsem občanom naše občine, podjetjem In drugim us- Џ 1 ta nova m v občini, ki prispevajo k njenemu napredku 4 I VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NO VO LETO. § || Želimo vam lepo praznovanje, v letu 1992 pa veliko osebne || 1 sreče, zdravja in dobrih poslovnih uspehov. I	SKUPŠČINA OBČINE PIRAN In
1 IZVRŠNI S VET SKUPŠČINE OBČINE PIRAN |
KAJ JE NAJBOLJŠE ZA PORTOROŽ ?
Obeta se nam, da bo nova ustava kmalu sprejeta. Kot temeljno obliko lokalne samouprave predlog ustave Republike Slovenije postavlja občino. Kakšna bo nova občina ? Drugačna od prejšnje, ki je bila posnetek republiške državne oblasti v malem. Temeljila bo na Evropski listini o lokalni samoupravi.
IN KAJ BO PORTOROŽ ?
-	Po tezah zakona o občinah, ki krožijo v javnosti, naj bi občina štela najmanj 3.000 prebivalcev. Sedanja krajevna skupnost Portorož po podatkih z dne 31.8.1991 šteje 3.068 prebivalcev, po še neuradnih podatkih z letošnjega pomladanskega popisa pa 2.928 duš.
-	Teze pravijo, da morajo biti v občini prebivalcem zagotovljeni osnovni pogoji za življenje in sicer predvsem : osnovna preskrba (trgovina), zdravniška in socialna oskrba, osnovno šolanje, komunalni in stanovanjski pogoji bivanja, prometne in komunikacijsko informativne povezave (pošta), občinska stavba.
-	Območje občine naj bi upoštevalo meje katastrskih občin.
-	Občina se financira iz lastnih virov. Po tezah zakona je gospodarska enota in ima pravico posedovati, pridobiti in upravljati premoženje vseh vrst, razpisuje občinske davke in dajatve. Poleg javnih podjetij in javnih ustanov lahko ustanavlja gospodarska podjetja ..., ki poslujejo po pravilih zasebnega prava.
-	Najvišji organ odločanja v občini bi bil občinski svet (v občinah do 3.000 prebivalcev bo devetnajstčlanski) izvoljen na splošnih, tajnih volitvah. Imela bo še občinski odbor (ali odbore) in župana.
-	O ustanovitvi občine se odločijo volilci na referendumu.
Kako se bomo po sprejemu ustave in zakona o občinah odločili Portorožani?
-	Za svojo občino ?
-	Za priključitev k drugi občini (npr. k občini Piran ali k najbližji Luciji) ?
-	Bo Portorož postal krajevna ali četrtna skupnost Pirana ali Lucije ?
-	Bo občina Piran ostala enaka, bodo krajevne skupnosti ostale?
-	Drugo ... za zdaj je vse še odprto.
Vendar razmislite, kako se boste odločili na referendumu ! Kaj je ali bi bilo najboljše za Portorož ?
Livia Sikur-
Zorman
BILA JE NEKOČ OBČINA PORTOROŽ ALI ZGODOVINA SE PONAVLJA, MAR NE ?
In še nekaj za osvežitev zgodovinskega spomina iz zasebnega arhiva Dušana Puha,dipl.prav.:
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
PORTOROŽ	Portorož, dne 17.5.1955
štev. 784/I-55 -Tr/FI
PREDMET. Vila Virginia
Na predlog Trgovinske in gostinske zbornice v Kopru in na podlagi sklepa Sveta za gospodarstvo Obč.LO Portorož,izdajam na podlagi 3. tč. 95.čl.Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS 19-88/52) naslednjo
ODLOČBO
1.	Vila Virginia (doslej Štab JLA) se dodeli kot depandansa hotelskemu podjetju "PALACE" v Portorožu.
2.	Hotel "Palace" mora skleniti s Skrbništvom imovine odsotnih oseb v Portorožu najemno pogodbo v skladu z zakonitimi predpisi.
voščila * voščila * voščila * voščila * voščila
Ml MED SEBOJ:
krajani dug drugemu voščimo
Obilo sreče in telesnih moči za premagovanje vseh težav v Novem letu 1992 želi družinama STADER - VALUSSI in SANCIN iz Lucije Alenka PAJK.
»
Družina PIRNA T čestita družini KOBAL za petindvajseto obletnico poroke, TO NI JU pa še za rojstni dan.
»
Družina MULIČ vošči glasilu "Portorožan" vse najboljše v Novem letu 1992.
*
Pav i a MIHALIČ želi Društvu invalidov in upokojencev v
Portorožu veliko zdravja v novem letu.
*
Dr. Saša ŽUŽEK-REŠEK želi vsem občanom prijetne božične praznike in srečo v novem letu.
V
Vsem članom Društva invalidov Piran želi obilo zdravja in družabnih srečanj v novem letu '92 predsednica Komisije za šport
in rekreacijo Društva Veronika FUKS.
*
Cvetličarna "Olga ŠTRAVS" z Obale 33 v Portorožu vošči
svojim strankam vse najboljše v letu '92 in se še naprej priporoča.
»
Uredništvo "Portorožana" želi svojemu članu Jovanu NIKOLIČU, da čimprej okreva in se vrne med nas!
Trgovna z živili MINICOOP
v naselju Bernardin se zahvaljuje vsem svojim strankam za zaupanje v tem letu in se priporoča za naprej. VSEM PA ŽELI VESEL BOŽIČ IN SREČO ^	v letu 1992!
Splošna obrtna zadruga JADRO Portorož p.o.
Lucija, Liminjanska 96 66320 Portorož telefon: 066/75-056 Ц
OBILO ZDRAVJA, OSEBNE SREČE IN VSE NAJBOLJŠE VAM V LETU 1991 ŽELIMO OBRTNIKI IN DELAVCI SOZ "JADRO". :	Џ Priporočamo naše usluge!
i
i
Najlepše želje v novem letu in srečen Božič vošči vsem, uprabnikom svojih uslug pa še posebej
■i
ŠTUDENTI
(ft)TOURS

PORTOROŽ-TORTOROSE
Nadaljevanje ANKETE s 1. strani њџњџњџњџњџњџњџњџњџњџњџњџњџњ
Ana JAKIC s Poti pomorščakov, upokojena socialna delavka :
"Zase si želim zdravja. Za Slovenijo priznanje in gospodarski razvoj, mir za Hrvaško. Za Portorož želim, da vsaj v novem letu uredimo peš pot ob našem lepem morju. Veliko uspehov želim ustvarjalcem Portorožana, ker nas obveščajo o vsem, kar se dogaja v našem kraju. Dragica MEKIŠ s Senčne poti, uslužbenka v Drogi in sodelavka "Portorožana" :
"Poleg zdravja si želim delo, primerno plačilo za delo. In mir. Če ne bo miru okrog nas, bo tudi za nas slabo. Za Portorož želim, da bi bil bolj čist, sicer se bomo utapljali v smeteh."
Eva HARMEL s ceste Obala, upokojena turistična delavka: "Vsi si želimo miru, zadovboljstva in izboljšanja gospodarskega položaja. Za Portorož si želimo, da bi k nam prišlo več gostov. Tudi sami moramo za to še mnogo narediti. Med drugim za lepšo podobo in bolj čisto okolje. Za zadnje sicer banalna, toda izredno pomembna stvar: Portorož neobhodno potrebuje sodobno in urejeno javno stranišče. Brez njega ne bomo prišli do konca nesnagi, saj so zdaj za vsako ograjo, za hišami in še marsikje divja javna stranišča."
Sergio VODOPIJA z Belega križa - vulkanizer - mi je na moje vprašanje, kaj si želi v novem letu, v smehu takole odgovoril: "Takšno punco kot si ti bi hotel Г
Piero RIBARIC z Belega križa, upokojeni mornar, je brez obotavljanja hudomušno odgovoril : "Štiri deske in pol kile žebljev si želim !" (Pojasnilo : za krsto).
Roman KONTIC z Belokriške ceste, električar in njegova žena NEVIA
si najbolj želita mir. "Če bo to, bo še vse drugo", pravita. "Pa še pamet slovenskim politikom I"
Pavla MIHALIČ z Belega križa, gospodinja, si najbolj želi miru in da bi se večjo pozornost posvetilo gospodarstvu. Dr.Saša ŽUŽEK-REŠEK s poti Pod anteno, si želi, da bi naša mladina rasla pokončna in zdrava kot smreka v gozdu.
Spraševali so o željah: Dragica Mekiš-Dapa, Gustav Guzej in Snežna Rešek
Vsem bralkam in bralcem "Portorožana" želimo prijeten Božič, v letu 1992 pa zdravja, sreče in uspehov.
V*
PROSSIMA L'APERTURA DELLA SCUOLA MEDIA DI LINGUA ITALIANA
Fra breve la cittadina di Portorose poträ annoverare un'altra im-portante istituzione scolastica, Tunica per la nazionalitä italiana. Si tratta del Liceo scientific», chiamato a continuare una tradizione storico colturale del nostro Comune nel campo scolastico che ebbe inizio neH'immediato dopoguerra nel 1946. La nuova istituzione ubicata sul versante soleggiato adiacente alle altre strutture scolas-tiche : asilo infantile, scuola elementare, istituto per la correzione dell'udito e del linguaggio, casa dello študente, accoglierä la scuola media finora d'indirizzo scientifico matematico di lingua italiana di Pirano, finora rilegata in spazi ristretti e inadeguati. La nuova costruzione occupa una superficie ideale, con spazi esterni in via di sistemazione. La quadrature di 960 mq poträ accogliere nelle 4 dassi sino a circa 100 alunni che avranno a disposizione 5 aule specializ-zate, dei gabinetti per gli insegnanti, un "trim gabinetto" ed una medioteca, con arredamento funzionante al massimo. La istituzione della nazionalitä seguirä dei criteri particolari per ogni anno d'iscrizione dei neo allievi. II Consiglio della scuola assieme alia Comunitä Italiana di Pirano dovranno tener sempre presente che I'istituzione mantenga la sua identitä culturale italiana, quindi chiamata a svolgere un ruolo specifico per le necessitä e le particolaritä del gruppo nazionale italiano. II nuovo edificio e l'istitizione porterä il nome di ANTONIO SEMA.
Elio Musizza
Л«ц% RЦиЛ-
OB ALNA DELAVSKA	UWVERSrrÄDG
UNIVERZA KOPER
LAVORATOn DEL UTORALE CAPODtSTRIA
z enotami v Kopru, Izoli in Piranu
je letos opravila 7592 izobraževalnih ur za 2.020 slušateljev. Največ zanimanja je bilo za računalniške tečaje, sledijo pa jezikovni tečaji. Tekli so tudi tečaji angleškega, italijanskega in francoskega jezika za otroke, ki so zajeli 250 malih slušateljev. Tudi slovenščine se je učilo 24 ljudi. Marsikdo pa tudi ne ve, da poteka pri nas tudi osnovna šola za odrasle, kije brezplačna. In kaj pripravljamo za leto 1992 ?
-	Obrtnike bo gotovo zanimal seminar o davčni napovedi in tečaj za vodenje poslovnih knjig.
-	Tudi frizerjem pridejo prav jeziki: zanje bo tekel tečaj nemškega jezika.
-	Specializirani jezikovni tečaji bodo na voljo znanja in napredovanja željnim delavcem v gostinstvu in turizmu.
-	Še posebej zanimiv je lahko tečaj za poslovne tajnice, ki ga za iskalce zaposlitve sofinancira Republiški zavod za zaposlovanje.
-	Otroci se bodo lahko "opismenjevaJi" iz računalništva.
-	Malčki, ki še v šolo ne hodijo, pa se bodo lahko učili italijanskega jezika.
Vse informacije in nasvet lahko dobite v Kopru vsak dan od 8 do 18 (tel. 21 -250), v Izoli v ponedeljek ali sredo od 9 -11, ob sredah tudi popoldan od 15-17 (tel. 63-130),
v Piranu v ponedeljek in torek od 15 -17 (tel. 73-878).
ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE, SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO!
PORTOROŠKE ISKRICE ****** 18 mm za vsakega Slovenca
Ali veste koliko slovenske obale bi lahko namerili vsakemu Slovencu ? 18 (osemnajst) mm ! Kdo ve, koliko portoroške obale bi prišlo na vsakega Portorožana(- ko) ?
NEZAPOSLENOST V NASI OBČINI
Podatki so za oktober 1991:
-	število nezaposlenih je 1104 ljudi,
-	od teh je 541 žensk,
-	417 ji h je do 27. leta starosti,
-	prvo zaposlitev pa jih išče 215 med nezaposlenimi.
Največ nezaposlenih (27 %) jih ima V. stopnjo izobrazbe, 25 odstotkov IV.stopnjo in 22 % I.stopnjo izobrazbe.
Stopnja nezaposlenosti v občini je med višjimi v Sloveniji -15,5%!
Lani je bilo v gostinsko turistični dejavnosti zaposlenih 2300 ljudi, zdaj jih je še 1700, del jih je na "čakanju".
PLACE . * V NASI OBČINI
Po zadnjih podatkih je občina Piran v prvih devetih mesecih letos na 4.mestu v Sloveniji po višini brutto osebnega dohodka v družbenem sektorju in sicer znaša povprečni brutto OD 16.567 din.
In koliko "težke" plačilne kuverte so prejeli v oktobru naši lokalni oblastniki ?
-	Predsednik SO Piran 30.143,70 SLT,
-	sekretar sekretariata za upravne zadeve 28.720 tolarjev,
-	predsednik IS SO Piran, ki opravlja funkcijo neprofesionalno, pa 9.318,00 SLT.
I	
i SPLOŠNA PLOVBA, рл . 1	
II Podjetje za mednarodne pomorske prevoze Ш	
Ц in storitve v pomorskem prometu Ш	
i Љџ»	Vam želi i
If	vesele praznike 1
	in vso srečo i
	v letu 1
i	1992. 1
^ш^шшшшшшшшшш^ш»	
Če bi bilo tako : Od kmeta do gospodinje^ KAJ MISLIJO LJUDJE O STAREM NAČINU
POVEZAVE MED POTROŠNIKI ?
PRIDELOVALCI HRANE IN
Sem gospodinja. Želim tedensko svežo zelenjavo, jajca, neposneto mleko. Mesečno tudi krompir, jabolka in razna zrna. Želim vedeti, kdo prideluje vse te dobre stvari. Koliko škropi rastline, koliko umetnega gnojila porabi ?
Dobro je, ker ima kmet svoj telefon. Pa tudi če ga ne bi imel, ne bi bilo tako hudo.
Mora imeti svoj avto, svoj kombi. Pripelje zvečer v našo ulico, enkrat na teden tisto svežo solato, ki je še zjutraj na njivi koreninila v zemlji. Tudi moja soseda, in tisti mož dve hiši naprej, je kupil. Boljše in sveže in nekaj ceneje kot v trgovini.
Sem kmet. Odkar razvažam svoje pridelke ljudem na dom, mi gre boljše. Ne zapravljam časa na trgu. Posebej pozimi mi ni potrebno več prezebati. Zaslužek je boljši, kot če oddam v trgovino.
Tako tudi vem, kaj ljudje želijo. Drugo leto bom posejal nekaj rastlin, ki jih do sedaj nisem. Saj ni težko ustreči gospodinjam. Prav imajo, če hočejo mojo zelenjavo. Potrudil sem se, da je gnojena naravno, kemično zatiranje škodljivcev sem močno omejil.
Misli gospodinje in kmeta zabeležila dr.Saša Žužek Rešek.
* NE LE PRED VRATI - TUDI ŽE V NAŠI HIŠI, VI.
PROGRAM BOJA PROTI NARKOMANIJI
Razmišljanje
ob odgovoru na postavljeno poslansko vprašanje
v predzadnji številki "Portorožana" (štev. 10) je bila objavljena vest, da bom kot poslanka v Skupščini republike Slovenije postavila posebno vprašanje o načinu reševanja naraščajoče narkomanije pri nas. Odgovor je za obravnavo v Izvršnem svetu pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Ker je problematika izredno pereča, menim, da je prav, da z odgovorom seznanim širšo javnost.
Ministrstvo za šolstvo in šport je, zaradi pogostih neuradnih opozoril o porastu narkomanije in alkoholizma med mladimi, v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi začelo širšo akcijo s ciljem ustaviti naraščajoči val narkomanije in alkoholizma.
V naslednjih mesecih bodo potekale naslednje aktivnosti:
1.	Preventivna vzgoja mladih v šolah, ki mora zajemati večje razumevanje njihovih osebnih interesov, problemov in stisk.
2.	Nameniti je potrebno več prostora interesnim dejavnostim, za kar so potrebna tudi večja finančna sredstva.
3.	Obveščati odrasle o vzrokih in posledicah narkomanije in alkoholizma preko medijev, posvetov, razstav...
4.	Priprava pobud za spremembe in dopolnitve ustrezne zakonodaje.
5.	Zagotavljanje tesne povezanosti in skupnega ukrepanja vseh pristojnih organov v republiki in občini.
6.	Krepiti je potrebno družbeno težnjo po večjem zaposlovanju mladih.
se z njimi. Vzamimo dobronamerno opozorila učiteljev, če ti povedo, da se z našim otrokom dogaja nekaj posebnega. Zaradi neprimernih odzivov staršev so učitelji in vzgojitelji večkrat v zadregi, kaj naj povedo staršem o njihovem otroku. Ob tem pa seveda ni nepomembno, da starši ne morejo prelagati bremena vzgoje na šolo, kajti otroci so naši in ne šolski. Trpljenja ob otroku, ki zaradi zasvojenosti ugaša, ni mogoče na nikogar prevaliti. Starši ostajajo navadno onemeli pred vprašanjem : "Kje in kdaj sem zagrešil, kje je bil usoden korak, da sem izgubil otroka ?"
Milica M asi o, referentka za zdravstveno vzgojo v zdravstvenem domu Piran
KAR SI POŽELI SRCE IN ZMORE ŽEP
Skupinske večerje, plesna glasba, silvestrovanje, raznolika kulinarična ponudba
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO V'92!
hoteli riviera • portorož
Iz odgovora lahko sklepam, da je Slovenija na problematiko narkomanije nepripravljena in, da nima preventivnega operativnega, konkretnega programa. Vzroki in vprašanja za nastalo zaskrbljujočo situacijo so številni in zapleteni, odgovori na nje pa strokovno neenoznačni, težki in večplastni. Ker je bolje preprečevati kot zdraviti, je tudi na tem zapletenem področju pomembna predvsem preventiva.
Razvoj mlade osebnosti je povezava z načinom življenja in odnosov v družini, šoli, načinu preživljanja prostega časa, možnosti vzgoje in izobraževanja ter zaposlovanja. Za vse to pa primanjkuje denarja, ustreznih programov in kadrov. In prav na tem torišču bom zastavila svoje nadaljnje delo, saj z odgovorom vlade in ministrstva še zdaleč nisem zadovoljna.
Poslanka v ZO republiške skupščine prof. Vojka Štular
NAŠI OTROCI IN "ZASVOJENOST"
Zadnje čase veliko slišimo, pišemo in beremo o "narkomaniji". Za ta pojav in vse, kar ga spremlja, sta ustreznejši besedi odvisnost - zasvojenost.
Pod zasvojenostjo razumemo odvisnost od različnih naravnih ali v laboratoriju pridobljenih psiho-aktivnih snovi, ki jim pravimo droga. Droga je vsaka snov, ki po zaužitju vpliva na različne funkcije in počutje telesa. To so legalne in ilegalne snovi (kava, tobak, alhokol, mariuhana, heroin.) Poenostavljeno povedano : droga je vsaka za normalno delovanje telesa ne neobhodno potrebna snov, ki po zaužitju vpliva na spremembo ali celo na biološko strukturo organizma. Iz tega sledi, da smo tudi sicer mnogi "normalni" ljudje odvisni od marsičesa (jutranja kava, cigareta, viski, drug alkohol ipd.).
Glede zasvojenosti kot hujše oblike odvisnosti od raznih drog skušamo tudi v naši občini razširiti to plat zdravstvene vzgoje. Če želimo vzgajati naše otroke pošteno in odkrito, v šoli in doma, brez dvojnih meril, razmislimo o naših odvisnostih in posledicah za zdravje in zdravje naših otrok. Vsi vemo, da zgledi vlečejo.
Starši se moramo usposobiti, da bi pravočasno razumeli svet naših otrok. Skušajmo doseči, da nam bodo zaupali in ne dovolimo, da bi nam ugasnili kot svečke, še preden bi opazili, da se z njimi dogaja nekaj nenavadnega. Če smo pri iskanju poti do otroka, pri katerem smo opazili kaj nenavadnega, brez moči, poiščimo pomoč strokovnjakov, posvetujmo
AMICIZIA E SOLIDARIETA
E una frase fatta, ma e proprio vero che nel bisogno si riconos-cono gli amici. Di questa veritä siamo stati testimoni una decina di giorni fä a Pirano, quando assieme ad un gruppo di volonterosi abbiamo aiutato a scaricare due automezzi carichi di viveri ed altre cose di prima necessitä.
Provenivano da Castel Goffredo (nel comune di Mantova) e rappresentavano I a solidarietä e I'aiuto tangibile di tutta una piccola cittä che, come molti sanno, da piü di vent'anni e gemellata con i donatori di sangue di Pirano. In tutto questo periodo i legami fra quest i due comuni si sono consolidate favoriti dagli scambi di ospitalitä e dai rapporti amichevoli che corrono fra i nostri donatori di sangue e i donatori deli' AVIS di Castel Goffredo. Legami che sono sfociati con questa campagna intrapresa dall'AVIS e dalla CARITAS locale, che in questa maniera desidera sostenere l'organizzazione comunale della Croce Rossa di Pirano nell'oneroso compito di aiutare i profughi Croati nel nostro comune. Ed e anche grazie a questo generoso contributo che le imminenti feste di Natale e Capodanno saranno un po' meno tristi per coloro che sono lontani dalle loro case e divisi dai loro cari.
La Croce Rossa di Pirano ha inoltre pensato agli assistiti e alle persone anziane bisognose di aiuto confezionando per loro pac-chi-dono che le attiviste distribuiscono giornalmente.
Tutto questo e stato possibile anche grazie alia catena di solidarietä umana che ha unito tutti i nostri cittadini in questa gara di generositä. A nome del Comitato Comunale della Croce Rossa di Pirano ringraziamo riconoscenti e auguriamo a tutti un buon Natale ed un felice e prospero Anno Nuovo 1922 !
C e s a r i n a Smrekar
komunalno stanovanjsko podjetje"OKOUEm piran
piran, fornace 33 *
vam želi vesele praznike in srečno novo leto ter aktivno sodelovanje vseh pri ohranjanju čistega in varnega okolja.
Dr. Matjaž Jeršič: PORTOROŽ V PRETEKLOSTI, SEC
III. nadaljevanje
"STERNA" I
PIRAN	i
Bolniška 8	m
Videoteka z največjo izbiro flmov na Obali. Če še niste bili pri nas, nas obiščite v letu 1992
SREČNO!
PORTOROŽ MED NAJBOLJ UREJENIMI TURISTIČNIMI KRAJI
Portorožani smo včasih morda preveč kritični do svojega kraja. No, veliko stvari bi bilo treba v Portorožu še urediti in postoriti, da bi bilo tako, kot je prav.
A vendar je na letošnjem 23.tekmovanju turističnih krajev za naslov najbolj urejenega, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije, naš Portorož zasedel 3 (tretje) mesto. Priznanje so najboljšim trem podelili 6.decembra v Rogaški Slatini.
Portorožani smo ob tem priznanju lahko ponosni, a na lovorikah ne gre spati. Truditi se moramo, da bomo naslednjič na prvem mestu!
Uveljavljanje novih oblik turistične infrastrukture po letu 1980
Ponovno uveljavitev portoroškega zdraviliškega turizma so vzpodbudila gradnjo novega zdraviliškega objekta TERME. Splošen razmah navtičnega turizma pa je leta 1985 pobudil izgradnjo portoroške marine, ki so jo zgradili na zemljišču opuščenih solin. V okvir teh teženj sodijo tudi prizadevanja po	uveljavitvi
takoimenovanega kongresnega turizma, prav tako s posebno obliko infrastrukture.
V tej najnovejši razvojni fazi pride ponovno do pomembnejše rasti zasebnih turističnih sob. V novonastajajočih stanovanjskih soseskah je vedno več novih hiš, pri katerih se velikost in izgled prilagajata turistični funkciji. Zato je v njih gostota stanovanjskih hiš, ki imajo tudi dodatno turistično funkcijo, vedno večja.
Kot posebnost Portoroža lahko ugotovimo razmeramo nizko - v primerjavi s številnimi drugimi turističnimi kraji ob zahodni istrski obali - število počitniških stanovanj nedomačinov. Tod tudi ni sosesk oziroma četrti v katerih bi bila, tako kot marsikje drugod, osredotočena ta oblika stanovanj. Nizko število počitniških stanovanj je posledica več dejavnikov, med katerimi sta pomembno vlogo odigrala : urbanistična regulative ter nižja cena zemljišč in večja ponudba parcel v drugih delih Istre.
Stalno večanje turističnih bivalnih zmogljivosti in stalnih stanovanj, ki ga je spremljala vedno večja poraba vode in s tem odplak, je skupaj z drugimi, še usodnejšimi viri onesnaževanja severnega dela Jadranskega morja, privedlo do stopnje, ko so postale ogrožene možnosti za temeljne oblike turistilne rekreacije.
Zadnje desetletno obdobje lahke poimenujemo tudi zrelo fazo turističnega raz voja. Zanjo je značilno, da je v obalnem pasi od Pirana mimo Portoroža do Seče urban« transformacija obalnega pasu dosegla višek Umetno turistično okolje (nasutje obale betoniranje obale, parki, parkirišča in ceste privezi za čolne idr.) je prevladalo Nasičenost prometne in vodooskrbne in sfrastrukture, maksimalna izkoriščenos obalne rekreacijske cone ter odvajanj« neprečiščenih odpadnih voda so transfor macijski problemi zadnje razvojne faze.
Družbenoekonomski znača Portoroža
Razvoj je po letu 1960 vse bolj vplival tue na družbenoekonomsko usmeritev Por toroža in okoliških naselij. V Sloveniji je raz meroma malo monofunkcionalnih mest, • katerih se njihovo življenje podreja eni dejav nosti. Portorož je Vrišer, že na osnovi podal kov o strukturi zaposlenih za leto 1960 uvrstil med redka naša mesta z izrazito ter ciarno usmeritvijo, sosednji Piran pa me» tista z izrazito terciarno in zmerno kvartarni usmerjenostjo. V zadnjih letih sta se števil» in delež aktivnega prebivalstva v terciarner sektorju, ne samo v Portorožu, temveč celotni občini Piran, še naprej povečevala Kot posebej značilen indikator, ki kaže n močno odvisnost družbenoekonomski strukture Portoroža od turizma, je izjemn visok delež delovnih mest v terciarnih dejav nostih. Ta je znašal leta 1981 kar 70 skupaj s kvartarnimi dejavnostmi pa celo 8 %. Naj posebej opozorimo, daje poleg turi} ma na tak delež vplival, sicer v manjši mer tudi sedež Splošne plovbe.
Vpliv turizma na prebivalstvo se pogost kaže tudi v številnih dodatnih ozirom
IJOSTI, PRIHODNOSTI
postranskih dejavnostih. Posebej značilno je oddajanje zasebnih turističnih sob. V Portorožu so leta 1989 zasebne turistične sobe predstavljale eno četrtino vseh turističnih bivalnih zmogljivosti, z njihovim izdajanjem pa se je ukvarjalo dobrih 15 % vseh gospodinjstev (v Portorožu 22 %, v Luciji 12 %). Pomen te oblike dodatne dejavnosti za naselbinsko strukturo ilustrira tudi podatek, da je odpadlo leta 1989 na stanovanja, v katerih so oddajali turistične sobe, ter na počitniška stanovanja nedomačinov, dobrih 28 % od vseh portoroških stanovanj.
Bodoči razvoj ?
Portorbž je pomaknjen daleč v kontinent, je blizu velikih avtocestnih sistemov ter zato hitro dosegljiv iz številnih aglomeracij. Zato se bodo v bodoče, še močneje kot dosedaj, semkaj usmerjali ne samo počitniški, temveč tudi kratkotrajni izletniški in tokovi bližnje rekreacije. Vzporedno s tem se bodo na strani povpraševanja, kot učinek različnih subjektivnih nagnenj in materialnih možnosti, pojavljali interesi po različnih oblikah turistične infrastrukture, kot so npr.: površine za hotelske objekte, za počitniška stanovanja, za marine, za kopališko rekreacijo, za zdraviliški tretman, za zabavišča, za šport itd. Zadovoljevanje tako različnih interesov na majhnem območju ni možno, razen če se obalna pokrajina ne spremeni v "podaljšek mesta" z njegovimi specifičnimi navzkrižji in problemi. V bodočnosti bo zato osnovni problem, kako uravnavati razvoj brez pretirane eksploatacije preostalih naravnih in kulturnih resursov, kako zagotoviti dostopen in neposeljen ožji obalni pas ter znosno stopnjo naseljenosti v zaledju.
KONEC
Kako se bo privatiziral Portorož?
I
I
I
i
i
Portorož ne bo več pripadal Por-torožanom
Portorož naj pripada Portorožanom.Tem seveda nikoli ni.Kar pa ne pomeni ,da niso imeli koristi od njega.To bi nemara bil lahko argument za tezo,da lastnina in učinkovitost lastnine nista tako povezana,kot meni nova oblast.
Ko se bo lastninil Portorož,bodo krajani končno ugotovili,da Portorož ni več njihov.Verjet-no bo to bridka resnica,bo pa pripeljala do spoznanja,naj se že nehajo vtikati v turizem.Otrok je nekam kilav.samoupravljanje pa glede na ekomomsko krizo pridobiva na popularnosti,pa čeprav preko nostalgije.
In kako se bo lastninil Portorož?.
i Delavci Palača -novi bogataši!?
V precep bomo vzeli stari dobri Palace,ponos in up našega časa in kraja.Poslovno v tem trenutku res ni bog vedi koliko vreden ,ima pa zavidljivo vrednost v nepremičninah(hoteli,restav-racije.vrtnarija in še vse tisto ,kar jim pripada).
Kaj je tukaj res zanimivo?Vladni zakon pred-videva.da naj bi 15%družbenega kapitala pripadalo v obliki delnic delavcem Palača in to brezplačno.
Če jih je še vedno 430 zaposlenih .pride na vsakega delavca delnica vredna 12610 dem.Če je med tem zaposlen kakšen manj, se delež na ostale ustrezno poveča.Zaposleni lahko že štejejo svoje marke pa če je prišel pred dvema tednoma v službo ali pa pred 20 leti.
Ker 30%družbenega kapitala pripada Skladu,ostane torej 55% delnic za nakup.Ce se delavci odločijo za nakup recimo vseh 430,pride na vsakega znesek v višini 46237dem,kajpak v obliki delnic,da se ne bi komu že preveč marke svetile v očeh.
Poglejmo še naprej .Vrednost izvenposlovnih sredstev znaša 1494666 dem.Če se ne motimo preveč, ta suhoparni računovodski podatek predstavlja po vsej verjetnosti "portoroške bisere" kct so Helios.Orion in Virginija.Če vsi delavci 100% odkupijo ta delež.pride pa vsakega 3475 dem,kar sploh ni tako slabo,če vemo ,da gre za objekte v samem centru Por-
toroža. Končno bi stanovanjska politika Portoroža izgubila videz realsocializma,delavci, ki stanujejo v teh objektih, pa bodo z velikim olajšanjem rekli :Naši so.
Tako si znajo rešiti celo stanovanjski problem; ;malo nenavadno,pa vendarle.Portorožani pa bi se tudi nehali zgražati nad stanovanjskim getom sredi Portoroža in, recimo odkrito, nehali neupravičeno psovati lokalno oblast,ker portoroško zrcalo ne kaže najlepše slike.
Lenin!
Kaj storiti.se je vprašal Lenin nekje ob začetku stoletja.ko ni pa ni hotelo priti do revolucije v Rusiji.Menimo,da je oblast končno ponudila pravi odgovor na Leninovo nesmrtno vprašanje. Privatizirati in še enkrat privatizirati
Danes je potrebno vztrajati v službi!
Če se ne motimo, morajo delavci v Palacu sočno preklinjati ZZD v RS in rdeče direktorje, ki so zakuhali godljo z zakonom o privatizaciji. Praktično so že lastniki Hotela Palace,s tem pa tudi Portoroža; edino kar morajo narediti je to,da vztrajajo na delovnih mestih in dajo v vse lokale in restavracije Pleskovičevo sliko namesto Titove.
Trenutne težave pa lahko premagajo s tem,da več in bolje delajo,za kar ne dvomimo,da jim kot bodočim lastnikom, tega ne bi uspelo.Če jim gre pa še naprej slabo, pa naj prodajo kakšen lokal ali restavracijo,če že z najemi nimajo posebne sreče.
Predvidevamo:
Delavci Palača bodo postali nova turistična elita Portoroža,saj bodo imeli v lasti center Portoroža. Za delavce je priporočljivo, da ne izgubijo službe.da vestno izvršujejo svoje delovne dolžnosti, Portorožanom pa bodo verjetno postali malo prijaznejši kot lastniki, vsekakor pa bolj kot samoupravljalci.
Naslednjič pa bomo lastninili kakšen drug hotel v Portorožu ali pa celo kakšno imenitno portoroško firmo.
Marko Zorman
i
i
Hamletovsko vprašanje Kupiti ali ne kupiti?
V prednovoletno nakupovalno mrzlico sodi tudi iskanje jj primerne večerne toalete. Zato sem se tokrat napotila v s butike, da bi si priskrbela primerno obleko za silvestrski * večer.	5
Trgovine so bile bolj prazne kot polne (ne glede blaga ? temveč kupcev). Najprej mi to ni šlo v račun, saj je bil tako i lep sončen sobotni dopoldan, kot nalašč primeren za j sprehod po portoroških trgovinicah. Kmalu mi je postalo j jasno, zakaj je temu tako. Izbira ni pretirano velika, vendar bi ; po vztrajnem iskanju že kaj našla. Uvožene obleke in j kompleti, večinoma črne barve, lahko pa tudi modre ali zlate, ! žametni, svetleči, z rožami, trakovi ali čipkami. Skratka, za ; vsak okus nekaj. Vendar so se med vsem tem bliščem in ; leskom z obešalnikov najbolj "svetili" listki s ceno. Mini krila, : čisto enostavnega kroja, ki jih doma sešiješ v enem dnevu j 2.000 ali 3.000 tolarjev, bluze 4.000 S LT, jakne okoli 5.000 i S LT. Toda iskala sem obleko in si tudi hitro premislila, ko sem zagledala cene - od 10.000 S LT naprej.
Torej, portoroške dame, letos boste morale kar globoko seä v žep, če boste hotele svečano oblečene pričakati evropsko leto 1992.
Namesto svečane toalete - pidžama ? Za konec bi zato predlagala naslednje : 1 .varianta : Hotelirji in organizatorji domačih zabav ! Namesto klasičnih zabav priredite letos jeans ali pidžama party (opomba: na takšnih zabavah so obiskovalci v kavboji kah ali pidžami).
2.varianta : Predlagam, da se zadnje dni decembra v : Portorožu odpre izposojevalnica rabljenih oblek (v poštev i pridejo vse vrste oblačil in vseh starosti). Pa veliko sreče pri izbiri novoletne toalete !
Larisa Kunst
prodaja modnih oblačil ffadeuiti* Amttgjjfe
v trgovski ulici na Bernardinu
vam želi prijetne Božične praznike ter zdravja in sreče v letu 1992.
tel.: 75-271 int. 3139 Obiščite nas, morda boste našli kaj tudi za vas I
VESEL BOZIC IN SREČNO NOVO LETO VAM ZELI

ZLMARNA Pavlovski Edo
telefon: 75-782
vam želi veselo božično praznovanje in uspešno leto 1992.
RESTAVRACIJ A
POR T OR O
VSE CESTE VODIJO V PIRAN
Vsaj pri nas bomo morali v tem pregovoru nadomestiti besedo Rim s Piranom. Zakaj ? V roke smo dobili idejno študijo cestne povezave Strunjan - Piran, v kateri so predstavljene povezave Pirana s svetom. Zanimivo : prav vse peljejo preko naše krajevne skupnosti. Edina možnost, da se Pirančani izognejo mitnini, je ta, da izvrtajo predor do Strunjana.
V študiji so opisane štiri variantne povezave : dve upoštevata obstoječe cestne povezave, drugi dve sta novogradnji. Kakorkoli gledamo ali beremo študijo, nas zbode v oči podatek o predvideni podvojitvi prometa na celotnem območju v naslednjih 20 letih. Posebej še izstopa podatek o izredno visokem prometu na obalni cesti med hoteloma Palace in Riviera. Ne zastonj, študija opozarja na potrebo po novi študiji, ki bi nakazala drugačno povezavo Lucije in Pirana. Popolnoma se lahko strinjamo z ugotovitvijo v študiji, da je potrebno obalno cesto spremeniti v lokalno z dostopi do posameznih objektov ob njej. Kar pogrešam v študiji je, da sploh ne nakaže potrebe po izboljšanju javnega prometa na obalni cesti. Sicer pa poglejmo nekaj podatkov o prometu v lanskem avgustu in leta 2010 - če nič ne ukrenemo :
1.1990	1.2010
Valeta - Beli križ	5.005	9.755
Kaštel - Riviera	13.296	26.126
Po varianti, ko promet preusmerimo na Belokriško cesto, bo v centru Portoroža še vedno 24.951 vozil dnevno. Tudi nova cesta nekoliko višje ne bo prinesla rešitve. Še vedno bo 24.929 vozil. Se manj pa bi razbremenila nova cesta na severnem pobočju Piranskega polotoka. Z njo bi imeli 25.65o vozil dnevno. Očitno bomo morali močno spremeniti naše navade in poti, če ne bomo hoteli preživeti večino dneva v avtomobilu na poti iz Lucije v Piran in obratno.
Mitja Jančar
Vesel Božič, srečno?zdravo f in uspešno novfi leto!
&Š&Š&Š&S .	...	.
Želimo Vam, da bibili Čim večkrat dobre volje,
da bi se doma in pri delu dobro počutili, da bi imeli veliko dobrih prijateljevy / in da bi mednje uvrstili tudi nas.
plima,
pooblaščena agencija obala 107, lucija tel.: 76-715
L
Adriatic
zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a.
iШШШ
ШШШШШШШШШ
жш*...
d.o.o.
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
Lbdla. Obeta 120 * 0B320 POHTOR02 Tetafon: Овв/7^46 T«I7FM: Овв/74-064
VAM VOŠČI
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
NOVOLETNI SEMTERTJA * NOVOLETNI SEM-TERTJA
Dragi Božiček in dragi Dedek Mraz, prinesita nam v naš Portorož :
1)	Ogledalo za Sončno pot
Krajevna skupnost Portorož je na priporočilo krajanov s Sončne poti predlagala namestitev prometnega ogledala nasproti izstopa te poti na obalno prometnico Portorož-Piran. S Cestnega podjetja Koper so nam poslali zelo lep in vljuden dopis, kjer direktor Matija Potokar potrjuje, da je predlog naše krajevne skupnosti pravilen. Izstop iz Sončne poti je zaradi nepreglednosti, še posebej z desne smeri, otežkočen oz. varno nemogoč. Vsaj za pregled z desne strani je potrebno postaviti prometno ogledalo. Ker je Sončna pot v upravljanju Komunalnega podjetja Piran, mora - po mnenju direktorja Cestnega podjetja - le-to postaviti prometno ogledalo in omogočiti varno vključevanje na prednostno cesto (R 382).
Tako - Cestno podjetje nam daje prav I Kolikor vemo, Komunalnemu podjetju ta pot ni bila formalno nikoli predana v upravljanje. In smo spet tam ! Pri v zadnjih letih tako popularni "pravni državi", ki je tudi v tem primeru zatajila.
Mimogrede - prometnih ogledal še zmeraj ni, izstop je vse bolj nevaren, saj nepreglednost ovira tudi vse bujnejša vegetacija ob glavni cesti.
V	krajevni skupnosti si v novem letu želimo vsaj ogledala, če že ni denarja (in razumevanja) za obnovo spodnjega konca Sončne poti!
2)Konkurenčni	boj, da bo manj prazen naš mošnjič !
Neviju Fičurju oziroma njegovemu podjetju F & N iz Izole je KSP "OKOLJE" dovolilo prodajo sadja in zelenjave na portoroški tržnici pri parkovnih garažah. Ker je to poizkus ponovnega aktiviranja tržnice, je oddaja stojnice do konca tega leta brezplačna! No, stojnica stoji nekoliko preveč ob cesti, vendar imajo zdaj krajani vsaj možnost sadje in zelenjavo kupiti še kje ... Je to droben poizkus "razbijanja monopolov" in uvajanje zdrave tržne konkurence ?! Da bi konkurenca v novem letu manj praznila potrošnikov žep!
3)	Novih žarnic za Staro cesto (in še kje)!
Na Stari cesti je - za razliko od mnogih drugih v Portorožu - javna razsvetljava. "Kakšna mana z neba", boste vzdihnili nesrečniki, ki živite v trdi temi. Pa kaj le pomagajo pokončne obcestne svetilke, če jih devet ali celo deset, ena za drugo, ne gori ?! Zato Božiček in dragi Dedek Mraz, prinesita nam celo goro žarnic ! (Saj bosta zmogla - saj sta zdaj dva !)
4)	Še luči!
Eureka! Zasvetilo je. Da, tudi to se lahko zgodi konec leta gospodovega 1991. Na Vesni so najprej asfaltirali del makadamske ceste in zdaj, tako rekoč tik pred Božičem, je Elektrodistribucija Koper postavila ob cesto 5 novih svetilk, ki vse žarko svetijo.
Dedek Mraz, v Portorožu je še veliko poti, ki so v popolni temi! Zato - skupaj z Božičkom prinesita nam luči za mnoge poti : Cvetno, Senčno, Belokriško, Koprsko, Prečno in še kje ...Lažje bo - saj bosta stroške nosila dva !
5)	Pa telefon, da nas poveže s svetom vsem!
V	Pacugu, ponedkod na Belem križu, na Strmi in Senčni poti ...še mnogi niso prestopili praga v komunikacije 20.stoletja - kljub novi telefonski centrali v Kopru, novim dislociranim modulom v Luciji, kljub sosedovemu telefonu ...
Telefon je draga stvar, a pripravljeni smo globoko seä v žep, da nam le prineseš to "čudežno" reč! (Saj ne bo zastonj, cvenka vama bo vsak impulz prinesel še in še !)
6)	Vsaj eno "kanto" za smeti!
Ob robu "srednjeveške" tržnice "Kaštel" se vse odkar so koncem obratovanja tržnice - njeni upravljalci (KKC "Avditorij") odpeljali smetnjake - kar na tleh nabirajo smeti. Tako, zdaj tržnica zares izgleda "srednjeveško" (saj se iz zgodovinskih ur še spominjate "mračnega, umazanega" srednjega veka).
Dragi Božiček ali dedek Mraz, skrijta se v najbližji grm in vsakogar zalotita pri nečednem početju stresanja smeti na tla, lopnita v dlani I Da bo že enkrat snaga in mir! In ne pozabita nepridipravu nategniti ušesa in mu naložita v naročju odnesti smeti I No, če pa le ni predrago za vajin izčrpan
žep, eno kanto za smeti le dajta za obubožani Portorož v svoj koš !
%
7)	In še in še - zdaj, ko sta dva - Božiček in dedek Mraz - zagotovo lažje bo !
Predvsem pa turistov želimo si, da se bo šibil ves Portorož ! Če pa naloga pretežka bo, pokličite na pomoč Miklavža in svete kralje tri.
SDP
Uspešno in srečno
v N o v e m letu vsem, ki
dobro v. mislijo želita
OBČINSKA ORGANIZACIJA PIRAN IN KRAJEVNA KONFERENCA PORTOROŽ
Vsem občankam in občanom želimo vesele praznike in srečno ter uspešno leto 1992 v svobodni, demok- § ratični Sloveniji.
DEMOKRATSKA STRANKA
Slovenije PIRAN
I Vsem državljanom in I državljankam želimo, da bi " novem I najuspešnejše premagovali I težave - ne bo jih malo. i Božične in novoletne pražil nike pa vsi skupaj preživimo I čimbolj veselo!
Vsem občanom želi vesele Božične praznike in 1 veliko sreče v novem letu I SOCIALDEMOKRATSKA i J STRANKA I SLOVENIJE
kavama
GALERIJA
rШ
PIRAN
želi vsem, ki radi posedite pri nas, vesel Božič in zdravo, uspešno in srečno novo leto.
Obiščite nas, zagotovo vam bo všeč
in v letu 1992 boste naš gost.
ZNAMENITE PORTOROŠKE JASLICE
V portoroški cerkvi imajo svojevrstno umetniško zanimivost: jaslice v žgani glini, delo znanega jasličarja patra Volfganga Koglerja iz Pleterij.
Zanimiva je njihova zgodovina : profesorici Vlasta Tavčar in Rada Jovanovič sta za izdelavo jaslic dale vse svoje prihranke. Pa še to : samostanski opat mu je dovolil, da je v liku upodobil tudi samega sebe kot posvetilo Portorožu.
Angelski zbor jaslic nosi inštrumente iz Jezusovih časov. Sama zasnova jaslic prikazuje nekatere značilnosti Palestine, sprevod treh kraljev pa ponazarja belo, črno in rumeno raso. Razen tega predstavljajo jaslice še vrsto značilnosti in so izreden primerek jasličarstva pri nas.
Snežana Rešek
PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE - PORT
Na zelenici sredi štiripasovnice, nasproti Hotelov Riviera, so si odgovorni z Riviere zamislili reklamne objekte. Za soglasje so zaprosili Cestno podjetje, tistega, v čigar skrbi so zelenice (KSP "OKOLJE") pa ne ! In tako so lepega decembrskega dne v mehko zemljo sredi vrtnic izkopali prostorne luknje ... Si lahko zamislite, da bi nekdo prišel na vaš vrt in začel riti po vaši najljubši gredici, da bi si postavili svoj smerokaz "Zimmer frei" ? (Da so "Rivierčani" ignorirali krajevno skupnost in celo občino sploh ni novost!)
&
Najbrž so približno na enak način zrasli reklamni napisi ob križišču Belokriške ceste in Ceste rabskih žrtev, ki mimoidočega opozarjajo na penzion "Lucky" in hotel "Jezero" v Fiesi ali ga usmerjajo k gostišču "Obzidje"! Toda nekomu so šle te reklame hudo na živce in jih je razbil, polomil, ukrivil ... Res je, da so bile postavljene "na divje", vendar van-dalizem ni način, da se jih odstrani. Zdaj, z vegastimi reklamnimi panoji, križišče zagotovo ni za vzgled !
Saj poznate tisto vražo: v petek 13. je najbolj varno ostati doma. Ampak le kako prepričati otroka, naj bo v petek 13.decembra raje doma, če pa ga v vrtcu in drugod Avditorij vabi na ogled risanke "Asterix" ? In tako - držeč pesti, da bo vse prav - gre otrok "na Asterix-a". Smo že povedali, daje bilo v petek in trinajstega ? Da, to bo krivo, da "Asterix" - kot je teta "Avditorij" povedala otrokom - ni mogel preko Hrvaške v Portorož. Pa pravijo, da je bil Asterix hraber galski bojevnik.
"No, nadomestne risanke so bile zanič !" so rekli otroci.
"Če je že naše življenje vse bolj turobno, mu je potrebno dodati vsaj malo soli!" najbrž tako razmišljajo šoferji, ki vozijo tovornjake naložene z "Drocjino" soljo proti Kopru in jo pridno raztresajo po cesti in zelenicah ob njej. Ce bo vaše dragoceno ali manj dragoceno vozilo zaradi soli načela prezgodnja rja, se kar obrnite na "Drogo". Za odškodnino vam bodo naložili vrečo soli. Se boste šli Martina Krpana in služili devize s "švercom" soli.
SERGIO VODOPIJA
VULKANIZEft - GOMMISTA AVTOPRALNlCA - AUTOLAVAGGK) NASTAVITEV PREME - ASSETTO RUOTE
BELOKRIŠKA 11 PORTOROŽ, tel. 76-621
Vsem strankam želim vesele praznike In srečno v novem letu 1992.
I; Istrijanski utrinek:
VEDNO SMO SE I NEKAKO SPORAZUMEVALI ...V ISTRI
\	- Signora, buon giorno.
%	*Dobardan.
I	- Signora, la me vendera sta galina ?
^	* Ja, ja, ću van je prodat.
%	- Signora, ma sta galina la spuza.
^	* Ma vrag ti žduca, kad tri jutra krepana leži.
I	- Signora, ma lei lei la ze matta !
^	* Moj brat Mate je va Amerika I
%	• Signora, ma lei non capisce !
ђ	* Piše, piše - ma šoldi ne šaje I
VSEM SVOJIIM „ČLANOM, KRAJANOM IN LJUBITELJEM ŽIVALI ZELI SREČNO IN ZDRAVJA POLNO NOVO LETO 1992
KINOLOŠKO
DRUŠTVO
PORTOROŽ
Istrijanka 5
AVDITORIJ - AVDITORIJ - AVDIT
KUD "Karol Pahor" Piran - KUD
praznične prireditve - praznične prireditve • praznične
HOTELI PALACE poktoroz
Ulla PORTOMOi, Obala 4 i t •Ufa* 74-1 »S
Grand hotel Palace, hoteli Apollo, Mirna, Neptun, Restavracija Flambee-fondue, Center bar,
Restavracija Ljubljana, I Pizzeria Ljubljana, Restavracija Jadran, Tivoli klub, Lido bar,
Restavracija Plaža, Terme
SREČNO1992!

božično novoletne prireditve - božično novoletne prireditv
Ne pozabite na BOŽIČNI KONCERT, ki bo v sredo 25.decembra ob 20.30. Nastopila bosta Big Ben Hit Quartet in organist Hubert Bergant.
V soboto, 28.decembra ob 21.15 pa pridite na prijetno doživetje - NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA RTV SLOVENIJA : dirigent Krunoslav Cipci, solista Dunja Spruk - sopran, Marjan Terček - tenor. Na programu bodo skladbe F.von Supp-a, J.Strauss_a, F.Lehor.ja, J.Gregor-ca, I.Tjardovič-a, J.Offenbach-a in E.Kalman-a. Koncert bo neposredno prenašal 1.program TV Slovenije. Rezervacije vstopnic po telefonu 73-571.
Za mesec januar v Kulturnem in kongresnem centru program še pripravljajo. Dogovorili pa so se že za predstavitev knjige karikatur Franca Jurija.
Prireditve potekajo že od 16.decembra, mi pa objavljamo samo tiste, ki jih boste lahko še "ujeli", ko boste prebirali "Portorožana".
-	petek, 20.december ob 17.url: osrednja javna prireditev na trgu 1 .maja v Piranu (Andrej Šifrer, Gimnastično ritmična skupina, Plesna skupina KIWI, modna revija, dedek Mraz, pevec Miran ZADNIK),
-	sobota, 21.december ob 16,30 : v gledališču Tartini Piran : gledališka igrica Mačja štorija ali zgodba o zaljubljenem mucu (vodi Stasja MEHORA).
-	Nedelja, 22.december ob 16,3o v gledališču Tartini Piran : predstava PLESNO POPOLDNE (vodi Lidija POGAČAR).
-	ponedeljek, 23.december: AVDITORIJ Portorož :
1)	- ob 10,30 : igrica Mačja štorja (predstava za OŠ Lucija in Strunjan),
2)	- ob 12,15 : Mačja štorja še za otroke iz OŠ Portorož, vrtcev Portorož in Lucija, OŠ z italijanskim učnim jezikom Lucija, Sečovlje in Strunjan.
-	ponedeljek, 23.december ob 16,3o : TARTINI JEVA HIŠA PIRAN lutkovna predstava ŽIVALI SO POBEGNILE IZ ŠOLSKIH KNJIG (mentor Mimica EMERŠIČ)
-	torek, 24.december ob 10.30 : na osnovni šoli Sečovlje -Mačja štorja.
VSEM SVOJIM BRALKAM IN BRALCEM ŽELIM SREČEN BOŽIČ IN NOVO LETO TER ŠE VELIKO PRIJETNIH TRENUTKOV OB PREBIRANJU MOJIH STRANI.
Vaš
mrt&mzan
фффффффффффффффффффф
portorožan • portorožan • portorožan • UREDNIŠKI ODBOR GLASILA KRAJANOV PORTOROŽA / COM-ITATO DI REDAZIONE DEL GIOR-NAL.INO DEI CITTADINI DI PORTOROSE : Gustav GUZEJ, Mitja JANČAR, Mirko KOS, Jovan NIKOLIČ, Marko PODGORNIK, Irina STEGEL, Li vi a SIKUR ZORMAN; naslovnico je oblikoval / copertina di: Teo TAVŽELJ, dipl arh.; tehnična ureditev / redazione tecnica: Boris VUK Naslov uredništva: KS Portorož, Obala 16, Portorož, Tel. 73046 / L'indirizzo della redazione: CL di Portorose, Lungomare 16, Portorose, Telef. 73 046. TISK:	naklada
1500. ФОФФОФОООФОФФ
prostovoljni prispevki - H V A L A - prostovoljni prispevki
Za božično novoletno številko so v SKLAD ZA IZDAJANJE "PORTOROŽANA" prispevali: Olga ŠTRAVS (Cvetličarna Obala 33, Portorož) 200 S LT, Pavla MIHALIČ z Belega križa 1000 S LT, Roman KONTIČ z Belokriške ceste500 tolarjev, Giorgio RIBARIČ z Belega križa 500 S LT, družina KRAPEŽ z Ladjedelniške rebri 200 tolarjev, družina CRNICA s Cvetne poti 200 S LT, Boris BEKEŠ s Koprske ceste 200 S LT, Jožko ZELJKO s Stare ceste 500 tolarjev, z Letoviške poti pa so prispevali Franc STANIČ 150 S LT, Berto MULIČ 100, Jože PIRNAT, Alenka PAJK vsak po 200 tolarjev in Silvo VRABEC 300 S LT.
"Portorožan" se zahvaljuje vsem, ki ste prispevali, da si je sklad opomogel.
Vsi, ki si želite prispevati v sklad, lahko to storite s položnico na Ž.R. KS Portorož štev. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana" ali osebno v pisarni KS Portorož.
i