:. K. 8' AAT8ANWALT8CHAFT MARBUR
Mitrtluor, dne 12. avgusta 1915.
EKngelaiurt ara 12
mit ~ Beil&gen f ^ Yé S
xux. teesi.
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
t po*i(j4Hj«m ja do» w c*k> lete 4 K, pol leta 2 K iii xa četrt 1 it aroCnina se poSJj» g»: Uredništvo „Sovafl»ke«i Gospodarja" v Masira. -Pd&amezni listi stan^o 10 *tn. - UradalStvr: Kom«m rtate Stev. a — Rokopisi s» na vračajo. — Upravniitvo: Kc
«arcčr.iae, iassiai; s iafeisaatoie.
18 vi«., kssr J^itto, l_kva<ia>.fcii «natj?s«fer prest»«"sta;» T2 rte. Za rcfičratee oglase primeren popust V oddelku „Mak nat«aairiW
Maročnina za Nemčijo 6 K, '.a drage izvenavstrijske dežele 8 K. last se dopaHlja do odpoveli. — Udje ,Katoliškega tiskovnega
"(crotfca c«aia štev. 5, aprejanta
k. ».	l	I*1 - w «	* ~ . -v» v..«®.«^^	K"""-'**1 J^J^U«. » VUU.IHU n"""
Pfcšaas 36 »in. — bissTuri ae a^r^etc^o d« torki opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Živel naš cesar!
Prodno izide prihodnja Stežka našega lista, lx>do avstrijski narodi slavili 85. rojstni dan našega presvitlega cesarja. Na 'Slovenskem iverju se bo TSled odredlje lavantinskega knezo3(kofa obhajal dan 13. avgusta posebno slovesno in s prisrčno pobožnost-jo» Zahvaljevali bomo Gospoda vojskinih trum, da je uslišal naše goreče prošnje, ki smo jih s svo:im ce_ sarjem vred v neomajenem zaupanju pošiljali do Njega, da je blagoslovil hrabro avstrijsko armado ter ji podelil vstrajnost in uspehe. Prosili bomo Boga, da tudi v nadaljnih bojih ne obrne svojega obraza od nas, ampak, da nam nakloni končno zmago in toli zaželjeni splošni in trajni mir.
Slovenci bomo letošnji cesarjev rojstni dan ob_ hajali s posebno globoko radostjo in slovesno zado-voljnostjo. Mi vemo, da je naš cesar prepričan o popolni udanosti in neskaljeni zvestobi našfega slovenskega naroda, mi vemo tudi, da z očetovsko ljubeznijo in zahvalnostjo občuduje junaštvo naših slovenskih vojakov, ki se bore zanj in za Avstrijo na jugu in na severu. Cesar nam zaupa in mi ga ljubimo s srcem In z "dejanji.
Z velikimi zmagami, ki jih ravnokar stavi naša avstrijska armada s svojim zaveznikom na Rusko' Poljskem in na jugu, gre Avstrija novi bodočnosti nasproti. V mladostnih letih je cesar moral z močjo in modrostjo urediti in spraviti v mirni tok življenja se peneče avstrijske narode, sedaj ob večeru njegovega Življenja se mu ponuja prilika, da z zmagami povečano Avstrijo postavi na skalnata tla, na katerih bo kljubovala na veke vsem zunanjim in notranjim so-vragom, Se bolj kot prej bo dana narodom priložnost, da se na podlagi svojih narodnostnih posebnosti prosto razvijajo in krepko dvigajo kvišku do sreče in blagostanja. V žaru veselja na/l sijajnimi zmagami se pomlaja naša Avstrija in se pripravlja, da začne prerojeno, novo življenje.
Slovenci smo bili med jugoslovanskimi narodi cesarju in Avstriji vedno brezpogojno udani in zvesti. Zato smo postali skala, na kaijero rn okoli katere se bo na jugu zidala povečana in prerojena Avstrija. Naša zvestoba in junaštvo slovenskih mož in mlade-nlčev sta oni čednosti, ki nam otvarjata novo bodoč, nost. Zato pa bomo tudi, nadaCje ohranili udanpet jfn zvestobo do visoke cesarske hiša.
Prihodnjo sredo dne 18. avgusta bomo štajerski Slovenci v trumah sledili klicu svojega Škofa. Iz vseh prižnic bodo donele izpodbudne besede v srca vernikov. Iu iz vseh src se bodo vzdigovale proti nebu globokosrčne molitve, da bi bival najbogatejši blagoslov nad drago glavo našega presvitlega cesarja, nad njegovo armado in nad celo Avstrijo!
Spodnještajerski junaki na Doberdobski planoti.
Korporal Ivan Ribič, doma iz ptujske okolice,
nam piše z Doberdobske gorske planote:
Taborili smo dalj časa v ozkih skalnatih soteskah. Zunaj na fronti je vsled napetosti prejšnjih dni nastopil lahek odmor na obeh straneh. Ta počitek nam je dajal slabe slutnje- Sovražnik se je pripravljal na nove silnejše napade. Nismo se varali, V nedeljo 18. julija je bilo krasno jutro. Komaj je solnoe poslalo svoje prve žarko na vrhove hribov našilh u-trdb, že so začeli sovražni težki topovi grometi in motati svoj ogenj. Okrog devete ure se razvije srdit top. ničarski boj ob celi fronti, v katerem se je spet izkazala naša vedno izvrstna artilerija ter vstrajnost in smelo junaštvo naše pehote. Usodna kocka je padla. Slovenci domačega pešpolka št. ... smo stopili na po-zorišce na najbolj kritičnem mestu, k&er je hotel sovražnik prodreti. Tukaj se je pokaralo spet junaštvo
slovenskih oddelkov. Komaj smo začeli prodirati, že e sovražnik zapuščal pred kratkim pridobljene posto-
anke.
Topničarski ogenj se je nadaljeval s tako silo, ta se ,e zemeljska površina kar drobila in penila v-sled groznih razstrelb od težkih ekraizitiflh granal. Podnebje je potemnelo, črno-sivi oblaki so polnili o-zračje, katero je bilo polno zoprnih smrdljivih plinov od užganih šrapnelov in granat. Po zraku je piskalo, tulilo in šumelo. Zemlja se je močno tresla. Iz nje pa so se dvigali ogromni valjasti stebri plinov. Kosi že-lezja so švigali iz višine drug ob drugega ter so Iskali živa bitja v najakrivnejš.h luknjah. Toda glej! Na zemlji so ležali skriti junaki vseh junakov, avstrijski vojaki, med njimi tudi mi spodnještajerski Slovenci. Tukaj je vojaštvo, ki si spleta ne veni j i ve vence slave nesmrtnega spomina. Vsak je mirno, prosto-lušno čakal svoje usode. Poedini se je krepko zavedal prisege in kar je ž njo obljubil. Popustil ni ne mož, ne mladenič. Do zadnjih vzidihov vStraja na prostoru, ki mu je bil odkazan, da ga brani. Vsako ped zemlje je moral poškropiti sovrag obilno s krvjo, predno je hotel stopiti na njo. Nam ni bil niti kos najstrašnejši sovražni ogenj, akoravno je Italijan napenjal vse svoje peklenske moči in sile.
Prišla je noč. Nasprotnik se je nadejal prostega nočnega pohoda na naše utrdbe in mislM, da so mu granate vso lepo izčedile, kar mu je bilo neljubo. Iz prejšnjega ognja jia bilo soditi, da je na naših u-irdbah postala smrt gospodar. A Lah se je pošteno varal. Začeli so se silni infanterijsld boji; spopadi in napadi so trajali do 3. ure pox polnoči. Končno smo vendar sijajno zmagali. Sovrag je bil z velikimi izgubami odbit. Iz tega sedaj lahko vsakdo sprevidi, kako žrtvujemo mi vojaki vse svoje moči, da se obdržimo v stanovitnosti. Kličemo Vam vsem, ki ste doma: Bodite stanovitni v molitvi! Motite vedno z otroškim zaupanjem k Njemu, kateri vsakokrat ščiti pravično stvar in koji vodi tek sovražnih granat in šra-pnelov, da nam ne škodujejo. Le On naj blagoslovi iaše zastave in podeli našemu orožju skorajšnjo pravično zmago.
Naše geslo pa je: Stojmo trdno za varstvo domov j a. Kot skalni hribovi Jadranskega morja. Kot orlu enaki Z višine prežimo, Da v ozki soteski Plen pridobimo. Nasprotnik če hoče Od nas kaj dobiti, Z višine bo moral Nas prej odstraniti. Je orel višine Vsikdar gospodar; Tudi tega hribovja Le ml smo vladar!
To jamči spodnještajerski slovenski pešpolk št. .... med njimi poročevalci: Korporal Ribič, korporal Kotnik in četovodja Sagadln.
Kako vodijo nasi Italijane za nos.
Pionir Andrej VIncek, doma Iz vellkonedeljske okolice, nam piše 7. avgusta s koi oško-itali-
ianske meje:
Dolgo časa že ni bilo poročita v našem listu, kako kaj Italijani najpadajo našo bojno črto ob koro. ško-italijanski meji. Človek se mora včasih smejati kljub vsem neprilikam, ki se nahajajo v vojski, kadar vidi, kako „Izvrstni" topničarji da so Italijani. Mi smo še že na vse načine naučili sovražnika preslepiti, da mu napravimo več škode. Po dnevu si tiu. ko pomagamo: kjer je prazen hrib, zberemo nekaj suhih drvic, potem zakurimo, tako da se dim vali iz gozda proti nebu, a mi od i demo daleč proč. Ko polen-tarji zagledajo ta dim, mislijo, da tam tabori kak avstrijski bataljon. Nato začnejo pošiljati na tisti dim granate in šrapnele, da je \tosolje. Tudi po noči si vemo pomagati. Na hribu stoji velik steber že iz davnih časov. Tja kaj radi streljajo. Po dnevu mislijo, da jo kaka trdnjava. Glavni cilj imajo sovražniki na trdnjave in sicer s svojimi težkimi topovi. Da poprej razrušijo domnevano utrdbo, še Italijanom po noči nagajamo. Da bi si poprej pridobili to „mogočno trdnja. !
vo", mu nastavimo po noči na steber lučico, da ima cilj, in ti ga užigajo s svojimi granatami 28 cm topov, da se kajr svet trese. T<aka granata stane okoli 1200 kron. Poslali so jih že na stotine, pa še niso luči ca zadeli. Tajci so fi topničarji-! Menda so doma iz Sicilije, ker tako dobro merijo. Ta lučka že stane Italijo okoli en milijon kron. Seveda imamo tudi mi „o-gromno" škodo tukaj, pa je vendar mnogo manjša, ker nam zgori eno noč blizu za 20 vinarjev petrdleja. To je tudi „lepa" svota denarja, če se skupaj zraču-nl. Ne vem, če bomo mogli po zimi toliko denarja skur paj spraviti. Polentarji Še bodo morali mnogo mnogo let obiskovali vojaške šole, predno bodo nas Slovence premagali.
Se eno novico Vam imam naznaniti,. Morebiti še na Spodnjem Štajerskem na veste za njo. Nekega dne sem se peljal s svojimi konjički proti mestecu U... po vojaške potrebščine* To je bilo kmalu po napovedi vojno z Italijo. Kakor je navada v armadi posebno v vojski, če nain vojakom pošljejo kak novi splošni odlok', se isti hitro pribije v obliki plakatov po hišnih oglih; kar je najbolj važno, je natisnjeno z velikimi črkami, da lahta> vsak mimo grede prebere to novico. Tako sem med vožnjo opazil spet novi plakat na nekem oglu. Spet mora biti kaj ntvega. Postal sem radoveden. Ker je bilo predaleč vstran, ustavim kon_ ja, skočim z voza ter preberem velike besede, ki so so glasile tako-le: „Italijanski kralj jo bil povjzdig-njen za frajtarja " Ker sem še imel dolgo pot, nisem imel časa, da bi bil prebral Še drugi manjši tisk. Med potjo študiram te besede. Tega človeka povzdigniti do tako „visoke" vojaške časti! Ko tako premišljujem, zmislim, da sem bral v časniku, da bo i-talijanski kralj sam prevzeli poveljništvo italijanske armade in mornarice.
Pa Avstrijci bomo gospodu frajtarju tisto visoko Šaržo stepli, potem pa bo še on nam salutiral, še bolj moški kot kak rekrut. Gospod frajlar bi bil najboljše napravil, ako bi s svojo armado lepo doma pri peči čez zimo koščice luščil in ko bi prišla spomlad, se lepo razgrnil po širni Avstriji s svojo armado ter tolkel — opeko. Pri tem delu, je namneč italijanska armada še precej izurjena in praktična. Sicer Italijanom ne bom zavidal tega dela, ker ni ravno veselo, da si morajo po drugih državah kruha služiti in se potiti po opekarnah, Pa vendar bi napravil frajtar s svojo armado na ta način boljši „kšeft", kakor pa, ko na te lučke in gole skale strelja.
Med Slovenci ni izdajalcev.
Karol Brioalj z Gorenjskega piše svoji ženi med drugim:
Italijan si zelo prizadeva, da bi prodrl našo bojno črto, a dosedaj je vse poizkuse krvavo plačal in nič dosegel. Naše izvrstne postojanke in naši hrabri vojaki jamčijo za to, da se Lahu njegovi načrti ne po. srečijo. Vsi smo ogorčeni in jezni na Italijana, zato tudi prenašamo vse trpljenje, ki nas zadene v tej vojni. Primorski Slovenci so zelo dobri ljudje in nad vse zvesti Avstrijci. Človeka gane, ko sliši, kako se boje, da ne bi prišli pod Italijo, In k!ako žele, da bi zmagala poštena naša stvar. Med Slovenci ni izdajalcev, kftkor so bili v Galiciji, pač pa vsi radi delajo in vse dajo, samo da bi bila zmaga naša.. Ko človek vidi to požrtvovalnost, ga navda trdno upanje na končno zmago. Bog bo tudi v bodoče z nami!
1 Lahi bežijo kakor zajci.
Janko Jiedrač, doma Iz Hajdina pri Ptuju,
piše dne 19. julija svojemu prijatelju Josipu Stelcar v Maribor:
Poročam Vam smešno dogodbo, katero sem danes doživel. Imel sem priliko, da, som si ogledal z našim poveljnikom naše In ne daleč od nas tudi laške okope ali gnezda, kjer čepijo zagrizeni polentarji. Ko pridemo na višino 2312 m iïa strmo pečino, od koder smo imeli krasen razgled po celi koroški in laški meji, smo gafzili sneg in led. Kar naenkrat dobimo ocf bližnjega bolj nizkega hriba nekoliko sovražnih svin-čenk mimo ušes. Seveda smo so tej nadlogi umaknili za bližnjo skalo. Kar pride častniku nia misel, da postavimo polentarjem za muho en kol in staro razstrga-no suknjo ter pol vojaške čepice. Za obraz pa smo temu možu naslikati kos papirja. Muha za polentar-ja je bila gotova. Dva pionirja sta jo na sredino ska*
i»r .1
J
V
.
Strm %
SLOVENSKI GOSPODA It.
ier dobro postavila. Cea ©no uro se jo mogla vzdignila in polentiarji so zagledali „opazovalca" na skali, s kosom papirja v roki, kakor bi hotel kaj risati ali fotografirati. Sedaj so zaMi sft>afl ogenj nanj, a ta s« m g nil. .Tedaj so še prihrumele 3 težke granate. Kapo mu je odbiio z glave. Pa ne granaita, ampak kamenje, katerega je razdrobila. Na ta način smo o-pazili., kje je bila skrita sovraiina artilerija. Kmalu so se oglasili naSl težki možnarji, kateri 90 3 dvema streloma svoj cilj dobro pogodili. Kmalu so Je dognalo, da so naši dobro merjeni sireli razbili celo sovražno baterijo, ker oeli da» ni bilo ia tistega kraja sliSati nobenega strela. Lahi so boječi kakor pri nas zajci. Ko sliSijo tuliti naš težki pozdrav, že bežijo vsak v svojo luknjo, kakor lisice. Pa kakor vidimo in slišimo, se ne bodo dolgo skrivali v luknje. Prišel bo čas, ko bodo morali mimo lukenj bežati Naše navdušeno vojaštvo si želi, da bi tirali tega zahrbtnoža ir slo dalje.
Pri sosednjem nižjem hribu se vrše vsaki dan kratki boji, večinoma le artilerijski. Vsalokrat, kolikokrat pridejo Lahi, jih naše prednje straže pošteno našvigajo, tako, da odnese le malokateri polentar zdrave pete. Tukaj trdno" upamo, da zagriženi Lah ne bo nikdar s teh krasnih gričev glodal koroške in tirolske zomlje. Koliko sobratov-vojakov nagovorim, vsak trdno zampa v Boga, da bo zmatra naša. Vsak vojak pravi: Ce Italijan poprej ni hotel verjeti res. nfce božje, sedaj razvidi in spozna Vsemogočnega nebeškega Očeta, kateri najn da najprvi srečo in pomoč v najhujši sili. V tem prepričanju upam na splošno zmago.
Tukaj se nahajajo tudi hrabri Slovenci, Kateri me prosijo, naj izročim v pismu vsem tistim, kateri so še na vežbaJiščih, Iskrene pozdrave ter naj se ne bojijo iti nad zajčjega Laha. Le pogumno naprej pod zastavo avstrijske armade, da dostojno porazimo za. hrbtnega sovražnika. Vse za dom in za cesarja! Z i ožjo pomočjo uničimo sovražnika!
Sovražnika moramo zdrobiti v prah.
Trdnjavski topničar Frane Kos Iz SromelJ pri
Brežicah nam piše dne 4. avgusta z italijanskega bojišča:
Ne morem Vam popisati veselja, ki nas preveva, ker smo tudi mi deležni veselih iger s polentar-jem. Kaj si je neki mislil ta miačkojedeo, ko je začel vojsko z nami? Gotovo je mislil, da ga bodo čakali njegovi privrženci z odprtimi rokami in klloali: „Pridi, pridi, rešitelj naš!" Ostrmel je in sprevidel, da je samo sanjal, zakaj trčil je na nepremagljivo skalo slovenskih fn hrvaških fantov, in mož. Veselje Imamo, kadar začne streljati kot bi bil znorel Morda misli hribe in doline spremeniti v ravnino. Ali dolgo ga ne poslušamo. Mi mu pokažemo, kaj se pravi vojskovati. Ziačne se kanonada, kol bi se svet podiral. Po zraku žvižga in hrumi, kakor bi MSI vragovi iz pekla ušli in letali po zraku. Zastonj se trudi sovražnik, umolkniti mora in pobrati Sila in kopija ter spremeniti stališče, ali velikokrat ne ve veC kam.
Imamo se iar*rstno, vesela ne manjka, pričakujemo težko zaželjenetga miru, ali prej n», dokler ne uničimo in v prah zSroblmo naša »vraCnfke.
Navdušenje na severu zoper Italijane.
Desetnik Franc Ožeb, doma ia Rimskih SlopUc,
nam piše s severnega bojišča:
Sedim v podzemeljskem brlogu in ittsm IjuSlja ni list „Slovenski Gospodar", Prirast al Je i daljnega mojega krasnega rojstnega kraja in razveseljuje slovenske vojake v zakopih. Ko sem ga čitalj stalo jih je 10 okoli mene. Poslušali so vesele novice, ki prihajajo « južnega bojišča. Ko »em ga odložil, je šel v druge roke in tako bo vandral oeli dan po celi stotniji, da bo vsem znano, kako se zadržijo naši hrabri slovenski bratjo pred Hinavskim Lahom. Tudi tukaj se pogosto govori, da bomo tudi mi zfapustili Galicijo in šli nad polentar j a, katerega bomo s takim gnjevom bili, kakor kažo, V nsjfih slovenskih junaških sroih leži nekaka sveta jeza do tega hinavca. D ljubi Bog! Par Itafijanov bi še rad ubil, potem pa, 6e je tvoja vpija, rad umrjekn, pravijo naši vojaki.
Res, kakor se Sita, hrabro se obnašajo naši ljubljeni slovenski vojaki na Južnem bojiSŠSu. Tudi mi tukaj na severu im^govito napredujemo fn prodiramo z natajknjonimi bajoneti proti ruski meji. Mos-kali kaj dobro poafnajo naš peSpDlk, pred katerim so pred tedni morali po noči tn po dnsvu neprenehoma bežati v neredu. Zoperstavil se nam Je sovražnik trikrat. Pa komaj, da si Je Izkopal strelske Jarke, Se so mu bili pred nosom nagi z n staknjenimi bajoneti. Po nas je strahovito vrelo, ne samo iz pušk, ampak tudi iz strojev. Srapneli so se razrušovali nad našimi glavapii; med nas ao treskale granate In metale zemljo visoko v zrak»
Slovenski vojaki se poprej, ko gremo v krvavi Ijuti boj, izročimo v Marijino rarstvo. "Prepričani smo trdno, da Je to edino zavetje, ki obvaruje vojaka v grozovitem boju, kjer švigajo krogle kakor dež ia neba, kakor strel« vdarjajo granate v aemlja. Srapneli se raarušujeja nad glavami in yadajo na «emJjo,
kakor toča, ki uniči polja in vinograde. V takem ognju, ki si ga človek ne more predstavljati, čo ga «att ne vidi, smo prodirali proti sovražniku. Mila luna ae sijala na nebu, ko smo se priplazili pred ruske zakope. Ko smo bili vsi skupaj, smo kakor levi sko-«a po koMOm, OiriSsU „hura!" „hura!" ter drveli v strelske jarke med moskale, M so drug za drugim bežali in skakali is jarkov. Na<Ši bajoneti so imeli priložnost, katero so tudi porabili. Druge smo pa u-jeli. Marširali smo za njim štiri dni, med tem se je še dvakrat zoperstaviL Pregnali smo ga na tak način kakor prvikrat. Izgube smo imeli le mate. Mos-kal pravi: „Slovencev se ne primejo svinčenke", (a železnih krogel Rusi nimajq), naš pešpolk je prištet železnim, svinec se pa železa ne prime. Slovenci radi molimo, zaupamo v Roga in Marijo, ki je naša zvesta varhinja. To je na-a železna oprava, kaftare se svinčenke ne primejo. Mi smo sedaj v postojankah u-{rjeni. Pred nekaj dnevi je sovražnik hotel prodreti ravno pred našo stotnijo. Približal ee je žični ograji. Zavrelo je grozno po njem. V 10. minutah je ležalo veliko mrtvih in ranjenih pred ograjo, drugi so od-bežali. Trideset korakov pred našo ograjo smo mi pobrali ranjence ter jih obvezali. Bilo jih je 25, med temi dva častnika. Mrtvece so nosili naši fantje ter jih pokopali na spodnji kraj naših jarkov. Jaz sem z mojo četo izkopat veliko globoko jamo na velikem, s pšenico posejanem polju.
Danilo se je, ko smo pokapali mrtve Ruse v hladno zemljo, naštel sem jih 38. Zagrnili smo jih in na grob zasadili križ z napisom: „V grobu 38 Rusov, doma iz Sibirije". Se nismo prišli do strelskih jarkov, že so nas zapazili moskali in začeli silno streL jati. Poskakali smo v jarke in si veselo zapeli. Srečno srno se čutili, ker smo premagali sovražnika. Tudi na desni in na levi nas je hotel sovražnik pregnati in prodreti našo črto. Bil je povsod pobit ln nazaj vržen; imel je velike izgube; naši so jih tudi veliko ujeli.
Mi se moramo zahvaliti naH lzborni artileriji, katere imamo zelo veliko za nami. Dne 13. in 14. julija je naša artilerija neprenehoma streljala. Kakor burja so tulile krogle po zraku ter vdarjale v ruske postojanke ter metale zemljo visoko v zrak. Ob četrti uri popoldan je prihrula po zraku prva velika krogla od motornega topa (30.5 cm), ko je treščila v jarek, se je zemlja daleč okrog stresla. V zrak je vrgla zemlje cel oblak. Pozneje jih je prfhrulo še devet. Ko se je solne© pomikalo v zaton, obdali so ga črni oblaki, solnce je pa postalo krvavo rudeče, kakor bi žalovalo. Vlegel se je na zemljo ve&erni mrak Po pet topov je naenkrat zagrmelo. To je trajalo do 10. ure v noč. Grozno je bilo to sliSati. Nas so že ušesa bolela, Kaj so si le mislili Rusi P
Veliko ni ostalo živih, to dobro vem. Naša naloga je, postojanko držati. Mislim, da nam bo to lahko, ker «mo umetno utrjeni
Ko Rusa premagamo, se bodo izpolnile naše želje, da gremo nad potentafrja tn tudi njega premaga' mo. K temu nam Bog vsemogočni pomagaj in Marija stoj na strani našim krščanskim vojakom in pripelji nas po zmagi v naročje prekrasne, mile, sip venske domovine, za katero je že marsikateri junak prelil kri in za katero je r*ft dat iftvUjenje.
Mi hočemo pokazati, kaj smo »i o venci.
Aston AS bere, doma iz št. Ruperta (Mfela breza) a a d Laškim, nam piSe dne 17. julija z ga.
liškega boj
Nam slovenskim epodnjeSdajerokim vojakom tukaj na severu ne gre posebno slabo; smo večinoma v ravninah. Boji z Rusi sedaj niso hudi. V začetku spomladi je štirinajst dni tako „žnuro vlekel", da ga ni bilo nkjer dogledaii. Sedaj ga pa znnraj z vso silo tifcčimo nazaj. Imamo grozno vročino in tudi mnogo dežja. Mi mladi slovenski vojaki smo v družiš š starejšimi možmi. Vtei smo korajžni in- bomo moskale nagnali nazaj v krompirjevo deželo. Upom, da nam Bog pomaga v tem pravičnem boju. Prepričan sem, da ee sovražnik tukaj sploh ne bo mogel držali. Naša pomnožena in fevrstna artilerija ga dan na dan hudo obdeluje- Pred na&o artilerijo imajo Rusi grozen strah. Saj Ruse že sedaj drugače ne spravijo proti nam, kakor da jim z lastnimi topovi od «alli posvojijo. Pri nas pa tega ni; mi pa gremo prostovoljno najprej. Videl «em, kako je pri selu Cseres neki poddesetnik iz Oolja kar hotel drveli v veliki ogenj. Komaj ga je neki praporščak zadrfeal. To se pravi: mi hofcemo pofaaaaii, kaj smo Slovenci in kako spoštujemo svojo drago damo vina


¡Dva odlikovana slovenska junaka.
Korporal ICOinsn Renfle, uradnik ¡Zadružne Zva-i» v Mariboru, nam piß» dnjs B9. Juiija s severnega bojflSai
Preiskrene pozdrava a btojmega polja! Va0 li«t, v kälterem ste priobčili moja pismo, som prejel po g. naredniku 10. stolnlje, H. Vnilmaierju, rojaku iz Selnica ob Dravi. Zelo sem vesej, fce dobim, fiietudi v daljiih obrokih, kak slovanski iisrt, ki mani tn torod-tam fcila skrilo bol hrspenenja po Bomovfcit. . *
12. avgusta 1&15.
Kakor ste gotovo zvedeli iz uradnega poročila, mi je podeljena bronasta svetinja za hrabrost. (G. Bende je že poprej dobil srebrno svetinjo II. razreda.) To bi pa utegndo biti v nesoglasju z mojim zadnjim poročilom glede podelitve srebrne hrabrostne kolajne I. razreda. Kar se tega tiče, se mi je danes od merodaine s 1 run i poveljstva iraznanilo, da sem kljub podeljeni bronasti kolajni predlagan v odlikovanje s srebrno kolajno I. vrste. Toliko v vednosti
Tudi ja v današnjem razglasu polkovnega po-valjstva, da je podeljena srebrna hrabrostna svetinja II. vrste g. naredniku H. Vollmaierju od 10. stotnL je. Imenovani podčastnik, ki uživa pri vseh, ki ga poznajo, bodisi, da so isti prosti vojaki, tovariši ali Častniki, zaupanje in spoštovanje, je hitel dne 12. junija ob priliki našega prodiranja v najhujšem ognju sovražnikovih brzostrelnih pu$k svojemu, stotniku Or-niku na pomoč. Zgodilo se je to v kritičnem trenutku, ko so sovražne strojne puške najbolj delovale in je smrtonosna krogla prodrla prsi junaškega stotnika. G. narednik Vollraaier zasluži v polni meri to odlikovanje, ker je s svojtai junaškim nastopom bil v vspodbuden vzgled svojemu moštvu. Prosim Vas. priobčite poročilo o odlikovanju g. narednika Volaaier po naših listih, da izve domovina o vrlem junaku.
Ko bomo z Rusom gotovi, poj« demo na jug pometat.
Pionir Boštjan KristovIČ, doma iz Hoč pri Mariboru, nam piše dne 27, julija:
Spominjam se dneva lanskega leta, v dutu gledam t'sto vrvenje po mestih, ulicah, vaseh ter po železnicah, najbolj pa po vojašnicah. Vse je bilo navdušeno. Danes imamo na vsak prst samo enega sovražnika. Ako pogledamo nazaj v staro leto, je bilo pač polno izkušenj, bridkih izkušenj za nas, ki so nas poučile marsikaj, Ako pomislimo na sovražno premoč od začetka, je res Čudo, da. jo je bilo z malo močjo sploh mogoča zadržati. Zastonj so takrat sovražni generali povpraševali ljudi, katera oesta pelje na Dunaj. Z gre-, šili so jo, ker pot je bila dolga, tla prevroča, naša odločnost pa vstrajna. Od tedaj so imeli poraz za porazom, udarec za udarcem, a ml uspeh za uspefhom.
Poročam Vam, da smo se peljali skozi celo s krvjo napojeno gališko ozemlje iz zaboda na izhodno stran ter videli naše zakope in tudi trdnjavske okope naše trdnjave Przemysl, ruska grobišča in tu in tam križ na grobovih naših junakov, ki so padli v boju za to trdnjavo. Na postojankah vse polno ruskih ujetnikov, zaposlenih pri delu. Nas vlak je bil ves v zastavah in tudi slovenska irobojnioa je -vihrala pri oknu. Pripeljemo se do glavnega mesta Lvov, ki je bilo Be vse v zastavah. Iz glavnega mesta smo morali korakali še tri do Štiri dni; vročina in dež sta se men-Jfevfala, Prišli smo v obmejni kraj, kraj izdajalcev.
Ti ljudje so najbolj izdajali naše topništvo. Enega so dobili v, Sžfeti prt telefonu; bil je v zvezi z Rusi, Drugega	jezdeca s konjem — ki je okoli in okoli topništva jahal in sovražnemu opazovalcu izdat, kje da stoji.
Naše ln sovražne čeie so si stale nasproti ob reki Bug, T,a reka je taka kot Drava, samo da je malo manj deroča. Na oni strani leži mesto Sokal, ki je že bilo v ruskih rokah. Mesto naskočiti iz doline na višino, kjer je bil sovražnik močno utrjen, bi bilo brezuapeáno; a na ono stran bi morali priti, če hoče-mo sovražnika zapoditi. Do reke je šlo, pa dalje ne ker bi preveč moStva padlo, zato pa moramo sovražnika zvilo potegniti za nos. Na levo od mesta naredi reka velik bok, kjer so bili naši že čez in zakopani Dciočili so dne 16. julija navidezni napad ob belem dnevu 11a mesto, katerega je naša stotnija točno izvedli, Sli. smo v rojih navzdol proti reki, kar se vsu. jejo šrapneli po nas gosto kot toča, pehota je bila že pri reki Mi bi pa naj z našimi vozovi In orodjem pokazali, da bomo tam most staviE.
Za nami se pripeljeio v skoku naši prvi vozovi. To vam je bilo pokanje. Prišla je noč. Vsa ruska moč je bila tam zbrana, da zabrard prtTiod. %ato sita se mi odstranili ter Sli drug večer 17. in 18. julija na levo od mesta, da izvedemo resen napad ter rusko Črto prodremo. Res, že v mraku se začne prasketanje in grom topov se razllega daleč naokoli. Celo noč so se ustavljali, Ša-le v jutru so naši naskoči^ z bajoneti sovražne jarke in okope. Mrtvili Rusov je bilo na kupe. Naše topništvo je hudo bombardiralo ruske okope. Dd tam na levo so se Rusi Iz važne višine drugo noč umaknili prostovoljno. Naši so višino zasedli. Tako je reka tu prosta, mesto Sokal so morali sami zapustiti, ker so bili v nevarnosti od levo in desne in so šli le nekaj kilometrov nazaj. Mostove smo naredili v kratkem času, prehodno po noči blizu naših in sovražnih okopov in tudi one za prevoz. Imeli smo le malo ranjenih. Pač pa smo komaj v desetih dneh tukaj ob reki Bug ujeli kakih potdesettSsoč Rusov, Rusi zavratno napadajo, a so vedno krvavo odbiti. Naša polstotnija si je priborila očitno polkovno pohvalo za vstrajno delo in pravočasno zgdtovitev vsakega podjetja. Sedaj utrjujemo prednjo vrsie. Ce pride sovražna premoč, bo tu gotovo zlomljena. Ruski ujetniki so vel obupani, neko noč se jo dal oel bataljon brez vsega strela ujeti. Pravijo, 0» nimajo več sreče. DozdaJ, hvala Bogu, je vsepovsod dobro šlo in še gre, aanal prej pa Bog ve. Da bi vsaj §a zdravi ostali, kot do. Kdaj. Zmaga bo in mora biti naša! Zato, vsi za enega, eSan sa vae. Ko bomo |u gotovi,, pridemo na Jug pftmúfok Pcisrine pozdrave l
Varšava, lwangorod, Lomža zavzete. — Nowo • Georgiewsk obkoljen. — Osowiece Nemci obstreljujejo. — Kowno in Riga v nevarnosti. — Med Vislo in Bugom se Rusi stalno umikajo. — Ob Dnjestru naš tretji armadni zbor zmagovit
Varšava in Iwangorod.
Glavno mesto Rusko-Poljske, Varšava, je padlo dne a. avg. v roke avatr i j sko- n emške armade. Prve so vkorakale v mesto čete bavarskega princa l^eopoL da, ki je oženjen s hčerjo našega cesarja, G i zelo. Dan poprej so zasedle avstrijske čete za Varšavo najvažnejšo rusko-poljsko trdnjavo Iwangorod.
Zavzetje Varšave in Iwangoroda je zmešalo vse Irancoske, angleške in italijansko račune. Sedaj je našim nasprotnikom jasno, da izgubljajo krvavo igro. Rusija je talilo izmučena, da ni misliti, da bi v par mescih zopet lahko nastopila s ponovljeno armado. Med tem pa dobimo mi in Nemci čas, da udarimo proti Italijanom 111 Francozom. Ako Bog da, pomeni padec Varšave in Iwangoroda zarjo miru in s-prave.
Naše in nemške čete pritiskajo rusko silo s vso močjo proti Bugu. Sedaj, ko sta padli najvažnejši trdnjavi, se bodo morali Rusi še hitreje udajati temu pritisku. Smer ruskega umikanja gre proti trdnjavi Brest-Litovvsk, Za Brest-Litovvskom ležijo velika močvirja in tukaj je umikanje mogoče samo po železnica. Ker pritiskajo ob enem tudi Nemci, od severa in Avstrijci od juga na umikajoče se ruske čete, je mogoče, da se velik del ruske armade ne bo več mogel pravočasno po železnici rešiti. Rusom preti torej velika nevarnost, strašen poraa.
Posebno hudo je moralo Ruse zadeti, da se jim ;e vzela Varšava, ki je glavna), trdnjava na Rusko-Poljskem in kamor se stekajo ceste in železnice iz vse dežele in kjer je glavni prehod čez reko Vislo. Ze ob Napoleonovem času je igrfetla Varšava veliko ulogo. Sedaj šteje mesto 700.000 prebivalcev in ima bogato industrijo. Odtod vodijo najvažnejše železniške črte v Petrogradj Moskvo, Brest-Litowsk, Torun in Krakov. Varšava ie glav no skladišče ruske armade. Po zatrtem uporu Poljakov so Rusi L 1832 napravili v Varšavi; boljše utrdbe, ki so pa za sedanji čas brez pomena. Moderno so začeli Varšavo utrjevati še le 1. 1908. Te utrdbe leže okoli 10 km oddaljene od mostov čez Vislo, ki je po 500 do 700 metrov široka. Po enem takem železnem mostu gre zgoraj železnica, spodaj pa cesta. Razun tega pospešuje promet čez reko 28 par-nikov. Izhodno varšavsko predmestje se imenuje Praga. Tukaj so se še Rusi neka;] dni držali, še le dne 9. avgusta so bili izgnani ter so se morali zopet dalje proti izhodu umakniti.
Kako se je uradno naznanilo zavzetje.
V četrtek dne t>. avgusta je izdal fml. pl, Hofer sledeče uradno poročilo:
„Dolga vrsta uspiehov, ki so jih zavezniki i z v o j e v a 1 i odmajskebitke obDunajcu v Galiciji, je bilavenča-n a z zasodenjem Ivvangoroda in Varšave. Včeraj sozaseldlenašečetel-vv a n g o r o d , danes so vkorakale čelte princa Leopolda B a v a r s k e g a v glavno mesto Rusko-Pioljske."
Po celi državi se je ta novica vzeta. z veliko radostjo in navdušenjem na znanje. Mesta in trgi so razobesili zastave. Na Dunaju so drugi dan dne 6. avgusta v velikanskem obhodu slavili znamenito av-strijsko-nemško zinago.
Francoski in angleški listi so brez pridržka priznal', da pomeni padec Varšave za nje velik udarec. Le ItaJiija je menila, da, sme tudi tokrat bedasto nastopiti, češ, da je padec vstajenje ruske armade, kajti sedaj bo zvabila avstrijsko^emško armado v močvirja za Brest-Litovvskim in jo uničila,
Mura, VarSava!
Ko je 1. 1794 v boju s Poljsko osvojil ruski vojskovodja Suvarov Varšavo, je hitro odposlal carici Katarini sela s sledečim kratkim poročilom: „Hura! Varšava! Suvarov", nakar je carica ravno tako kratko odgovorila: „Bravo vojni maršal! Katarina." Suvarov Še namreč ni Bil vojni maršal, in ga je Katarina še le s tem brzojavom poviSala v vojnega maršala. Svojemu bratu kralju je podobno brzojavil princ Leopold bavarsKi, poveljnik bavarskih čet, ki so vkorakale prve v Varšavo: „Hura! Varšava! Leopold." Bavarski kralj je odgovoril: „Pnemagovalou Varšave veliki križ Maks JožeEovoga reda, Ljudevit."
Rusi uničili 100 težkih topov.
Ruse, so pred svojim odhodom iz Varšave na zahodnih utrdbah uničili 100 svojih težkih topov, ker j i n radi težavnega in blatnega ozemlja niso mogli spraviti proč.
195 železniških lokomotiv uplenjenih.
V	Varšavi so Nemci uplenili 195 železniških trojev, čez 700 tovori;Sh in 540 osebnih železniških
vozov.
Ogromne množine živil prišle v naše roke.
V	Pawtovvicah ob Visli (severozahodno od Iwan_ soroda) so imeli Rusi velikansko skladišče žita, moke in suhorja. Te zaloge se cenijo raa 100 vagonov. Avstrijska armada generala Kövesz je z naglim sunkom preprečila, da Rusi niso mogli več vseh zalog u-ničiti. Pri Tvvangorodu pa so Rusi pred svojim begom zažgali skladišče), kjer se je baje nahajalo 20 clo 30 vagonov Čiste pšenice. Ob Wjeprzu so se naši polastili obširnih pašnikov, v katerih se je paslo 11500 glav goveje živine. S temi zalogami bo avstrijska armada, na račun Rusov delj časa do dobra preskrbljena.
Pri Varšavi in Lomži pa so se Nemci polastili velikanskih ruskih žitnih zalog.
Ob Dnjestru.
Pri mestecu Czernelica na južnem bregu Diijestra (severo-izhodno odZaleSöykija) so se čete našega domačega (III) armadnega zbora polastile važnega obmostja. Rusi so se severozahodno od Horodenke do dobra ugnezdili v ozemlje na ;už-i.em bregu Diijestra in so tam cefra dva mesca ležali dobro zakopani. Svoje postojanke so Ruši na tem o. zemlju utrdili, liakor kako malo trdnjavo. Nasproti ruskim postojankam so bili zakopani oddelki našega domačegi armadnega zbora, med temi mnogo naših slovenskih mož in mladeničev. Rus: so postavili proti vsakemu našemu polku eno divizijo. Ker je pri prodiranju vedno nastala nevarnost, da nas Rusi primejo od strani, dolgo ni bilo mogoče Ruse pregnati. V. bled našega napredovanja na Poljskem je postal tudi položaj ob Dnjestru za naše čete ugodnejši in tako se je našim posrečilo, da so najpoprej dne 9. avgusta zavzeli selo Uscieczko na severni strani Diijestra (izhodno od Czernelice) in so potem napadli Ruse v bok ;n jih tako prisilili, da so Czernelico zapustili. Rusi so zbežali čez Dnjestr, naši so pri tem ujeli 22 častnikov, 2800 mož in uplenili 6 strojnih pušk, mnogo vozov ter velike množine vojnega gradiva in živeža.
Med Vislo in Bugom.
Armada nadvojvode Jožei Ferdinanda je pri mestih Lubartow in Michow {severno od Lublina) dosegla veličastno zmago. Po večdnevnih srditih bojih
se .ie posrečilo Avstrijcem, da so zasedli imenovani ¿nesli in »rgli Ruse pod veiikimi sovražnimi izgubami čez reko Wieprz. Naši so dobili mnogo vojnega i lena, kar znači, cla je Rus nagiio bežal. Od 7. do <0. avgusta je na tem prostoru prišlo nad 8000 Rusov v naše ujetništvo. Prostor med Vislo in \Yieprzom je \ opoluoma očiščen sovražnika. Rusi se umikajo z ve-1 ko naglico proti železnici Lukovv—Bresit-Litow.sk.
Maršal Mackensen prodira s svojo armado des-o od Jožef Ferdinandovih čelt ob obeh straneh reke ;lug proti severu.
Ob Visli.
Med Ivvangorodom in Varšavo sta armadi generalov Kovvess in Woyrsch prekoračili Vislo in prodirata v zvezi z armadami, ki stoje pri Varšavi in pri. Lublinu, proti Erest-Litowsku.
Loinza padla.
Nemške čete generala pl. Soholza so predrle dne 9. avgusta popoldne črto zunanjih utrdb Lomze. s;> zavzele z naskokom predutrdbo štev. IV in so dne 10. avgusta zjutraj ukorakale v trdnjavo Lomzo.
Lomza le glavno mesto istoimenske ruske vlad-e pokrajine, šteje 30.000 prebjiVaieev, med temi 10 tisoč Židov, ki imajo vso trgovino v svojih rokah. Leži ob levom bregu reke Narevv in je važno križišče test. Ltrdbe Lomze so najnovejšega izvora. V mestu so 3 katoliške oerkve.
Osowiece napadene.
Ruska uradno poročila pravico, da so začeli Nemoi dne 8. avgusta vnovič napadati trdnjavo Oso-vviece (severoizhodno od Lomze). Nemškim četam se je še posrečilo zavzeti utrdbe Sosvve, ki tvorijo prednje u!rdbe trdnjave Osovviece.
Kowno in Riga ogrožena.
Oddelek nemških čet se je že približal trdnjavi Kovvno. Listu „|Temps" se poroča iz Petrograda, da se mora smatrati za zelo resno , najdaljni razvoj nemške ofenzive levega krila v smeri Riga—Ponjevvies
v bok ruske armade, če je ogroževana trdnjava Kow-; o. Toda so mnenja, da Nemoi ne bodo zavzeli poprej Wilno, predno da ni končano umikanje ruske armade. Proti Wilni se pa pomika pet nemških armadnih zborov, kjer preti Rusom že od treh strani velika nevarnost.
Iz Sipckholma se poroča: Rusi so izpraznili Ri-<?o. Tovarne, v katerih je delalo na t'soče delavpev, so ustavile svoj obrat. Mestna oprava je začela izdajati namesto navadnega drobiža v srebru, niklu in bakru papirnate bankovce v kopejkah. Gerteral Kur-low je odredil hišne preiskave, da se strogo kaznju-jejo osebe, ki skrivajo drobiž iz zlata, srebra in drugih kovin. Tudi vsa duhovščina je že morala zapustita Rigo. Vsi železniški, pošitni in drugi uradi so se preselili v Moskvo. V Rigi, in okolici so Rusi, poklicali pod orožje vse 191etne moške.
Število ruskih vojakov.
Nizozemski list „Courant" izjavlja: Danes ni ni-kaka skrivnost več, da so od začetka vojske postavili Rusi 6 do 7 milijonov vojakov na bojišče. Rusija razpolaga sicer še z enakim šlitevilom vojakov., a od njih ,ih more vporabiti le dva milijona. Mobilizacija je bi, da izvedena v 16 dneh. Na dvotirni železniški progi Moskva—Brest Litovvsk so vozili po noči in po dnevu neprestano vlaki, in sicer na obeh tirih v isti smeri.
Italijani ne morejo nikjer naprej. — Ljudstvo se že naveličalo vojske. — Italijanski vojaki že sedaj zmrzujejo. — Velika potrtost v italijanskem vojnem stana
Položaj.
Na celi avstrijsko-italijanski bojni fronti- se vr-še sedaj večinoma samo artilerijski boji. Dne 5. in 6. avgustu, so se Italijani navalili z velikansko silo na višino pri Podgori. Bojišče je bilo vse pokrito z mrtvimi Italijani.
Dne ti. in 7. avgusta je močni italijanski oddelek napadel naše postojanke pri Polaču in Vermelja-au. Dne 8. avgusta so se vrši.i hudi artilerijski spopadi za Doberdobsko gorsko planoto. Tudi pri Plavoh n ob koroški meji so topovi gromeli z veliko silo.
K a 1 v a r i j a in G o r i c a s t a S e v naših roka h. Po nekod so so širile napačne vesti, kakor da bi ti dve naši postojanki že padli. Ta vest se je atjlirž razširila vsled tega, ker je general Kadorna kralju že sporočil, da sta Gorica in Kalvarija padli. Ital jan se je prezgodaj veselil. Naši so vse napade
Mlbili.
Kako je v Gorici?
z dne 6. avgusta se pfše: Sedaj je v Gorici precej mirno. V četrtek, dne 29. julija se je končala velika bitka za Gorico s po-olnim neuspehom Lahov. Dan potem, v petek 30. julija, so poslali zgodaj zjutraj ob % na it*, uro takore-koč za slovo celo točo granat na mesto. Potom pa je v primeri s prejšnjimi dnevi nastopil precejšen mir za
J mesto. Seveda prihajajo vsak dan na to ali ono stran mesta granate in šrapneli, tako, da popolna varnost ne vlada nikjer in je v Gorici tudi tako zlepa ne bo. S planote južno od Rubij pri Zagradu se sliši vedno pokanje topov. Isto tudi od časa v okolidi Gorice. V noči na četrtek 5. t. m. so poizkušali Lahi opetovano naše na Kalvariji in Ločniku napasti, a so bili zmi-raj krvavo odbiti in vrženi nazaj. Silovito streljanje različnih sovražnikovih in naših topov v vseh mogočih smereh, pokanje pušk in drdranje strojnic pa šviganje in plavanje po zraku svetlobnih granat je te napade vsakikrat spremljalo. Prav pošastno je vse to odmevalo po praznih in izumiflih goriškjih ulicah. Zdelo se ti je, da se vse vrši v tvoji neposredni bližini in da gre že za samo Gorico. Pa nastal jo zopet mir; Zjutraj pa se je širila od ust do ust novica, da so jo Lahi od naših Dalmatincev zopet skupili.
Mir, M je po bitki od 29. julija dalje nastal, je privabil prav mnogo ljudi iz okopov za Porcijunkulo dne 2. avgusta h kapiVcinom v Gorici. Kar nič se ni poznalo, da smo v bojni črti. Cerkev, ki je bila natlačeno polna pobožnega ljudstva, ki je zopet pokazalo, kako drage so mu stare lepe in Častitljive navade. Na Kostanjevico h frančiškanom ljudje Čez dan ne smejo hoditi, toliko več jih je pa prišlo v kapucinsko cerkev.: ■le pa bilo v njej res domače! Altarji vsi ozaljšani s cvetlicami in zelenjem, nagovori kakor druga leta, spovedniki prav tako v spovednieah!
Tudi tržno življenje se je po 29. juliju, sprva bolj plaho, a potem čisto neovirano, pokazalo zopet
na dan. Na trg Sv- Antona se donašajo vsi različni vrtni pridelki iz predmestij in okoličanskih vasi. Drugače pa je mesto vse liho in mrtvo, posebno od opoldne dalje proti večeru.
Okolica trpi vedno bolj od sovražnega ognja. Ne mine dan, da bi sovražnik ne spuščal svojih strelov na ubogo Podgoro. Dalies n. pr. padajo ves dopoldne težke granate in šrapnedi nanjo. Pa tudi druge vasi mnogo trpijo. V DeSklah so ljudje v veliki ve-6ini doma; prav tako v Avčah. Sovražnik na desnem bregu Soče jih preganja in nadleguje, sedaj s puško, sedaj s topovi', a navzlic temu vstrajajo. Čudovita ljubezen do rodne vasi in gospodarske neodvisnosti. Tukaj sem jaz sam svoj, tukaj imam na svojem polju, kar rabim za življenje, 'tukaj m; ni treba prositi in prosjačiti — in on ostane doma, dokler more, četudi sovražnik na oni strani Soče meri nanj, da bi ga u-bil ali vsaj spodil. Ni pa vselej to mogoče. Viš; oziri ga dostikrat prislilijo, da mora dom zapustiti, četudi bi tam rad hotel ostatj; tudi mu sovražnik otroke ali svojce ubije ali hišo ali polje in vinograd uniči — in tedaj postane popolnoma najViidezno: Kmet ostani na
svoji, grudi. . .
Tudi gor %o ozračje je dobilo svoje življenje. Ptice so ubežale, da jih po mestu in okolici le malo-kje vidiš. Stop 1 je človek na njih mesto» Pripete zrakoplove je videti ves dan. Imajo jih naši in ima jih tudi Laii. Po štirje in še več stoje cel dan nepremično v z^aku, petsto, šeststo metrov visoko. Lah jih ima v bližini Mariana in Cerovega, pa tudi drugod, — Zjutraj in proti večeru se pojavljajo v zraku aeroplani, naši in sovražni» Tedaj jih zasledujejo s šrapnelskimi streli, naši seveda sovražne, sovražnik pa naše. Navadno pa so aeroplani tako visoko, da pokajo šrapne-li pod njimi. Sicer pa se vidi, da je silno težko zadeti aeroplan visoko v zraku. Zrak je čist in prozoren; meglica za meglico se pojavlja, aeroplan pa mirno nad njimi. Kakor da bi se človek čutil tam gori popolnoma varnega. Sovražnik mječe sem pa tja tudi bombe, toda ne zadene. ¡Niti strahu ne vzbuja več, ampak le radovednost.
Italijani pustili upanje na padec Gorice.
Angleški list „Daily Telegraph" piše: Italijansko časopisje je računalo na padec Gorice že sredi julija; sovražnik je pa zelo močen, njegove postojanke so skalnato trdne, tako, da se zdaj začasno z za-vzettem Gorice ne moro računati. — Italijanom je postalo goriško grozdje prekislo.
Junaški Dalniatlncl.
Dalmatinci, ki se bore pod poveljstvom majorja Turudija, so bili že v 3 6 t e ž k i h b o i i h. Precej jih je padlo, tako so n. pr. od nekega vqja ostali samo Štirje, saj je na vsakega Dalmatinca prišlo 7. La_ hov. Neka stotnija Dalmatin cev je dobila naenkrat 3 tisoč kron nagrade za laške puške. Za vsako puško, ki jo priborijo naši vojaki, dobi vojak 5 K,
Italijani ž<5 sedaj zmrzujejo.
Italijanski listi, ki so navdušeni za vojsko, pozivajo v vsaki številki italijanske gOspe, naj pripravljajo toplo volneno obleko za vojake. Mnogo laških vojakov je na visokih koroških in tirolskih gorah že sedaj zmrznilo. Kakjo se bodo neki ti ljudje borili v mrzlem jesenskem in zimskem času?
Rajši ostanejo ujeti» kakor da bi se vojskovali.
Švicarski listi prinašajo sledečo zanimivost, lei svedoči „navdušenje" Italijanov za vojsko: Rusko ar. madno poveljstvo je naznanilo v Rusiji ujetim avstrijskim Italijanom, da so pripravljeni, jih poslati v Italijo, ako prisežejo in oblljubijo, da se bodo vojskovali zoper Avstrijo. V Tomsku, kjer se nahaja čez 3000 u-jetih avstrijskih vojakov italijanske narodnosti, sta se odzvala samo dva, katera sta obljubila, da se bosta bojevala na strani Italije zoper Avstrijo. Vsi drugi so pa ra](e ostali v ruskjain ujetništvu.
Velika potrtost v italijanskem vojnem stanu.
Iz Lugana se poroča: Oseba, ki je došla te dni iz Milana, priznava naravnost brez vseli ovinkov, da jo vzbudil v italijanskem glavnem stanu dosedanji potek bojev na Goriškem bolestno razočaranje. Italijani niso računali s tako trdovratnim odporom, še manj pa s tako velikanskimi tehničnimi odredbami, s katerimi so Avstrijci svoje ozemlje močno utrdili,, da ga sploh ni mogoče zavzeti. Vsled tega vlada v italijanskem glavnem vojnem stanu potrtost in še so slišijo bridke pritožbe nad lahkomiselnostjo, s katero so varali italijanski zaupniki svojo vlado.
Velika vojna utrujenost v Italiji.
Iz Italije so poroča, da postaja v Italijanski armadi vsled velikih izgub pri brezuspešnih naskokih na avstrijske postojanko vojna utrujenost vedno večja. Posledice tega so velike izgube častnikov na itar-lijanski strani. Italijanski častniki morajo z lastnimi vzgledi hrabrosti dajati posguma italijanskim četam, če hočejo, dr> vojaki zapustijo strelfeko jarke in na-skakujejo avstrijsko. Italijanski list „Cor.riere della Sera" piše, <ia je padel pod takimi okoliščinami tudi polkovnik Mario Roberto, S svežim in s spočitim polkom je prišel na bojno polje in jo, obdan od svojih štabnih častnikov, prijel za zastavo ter je s k)d|cd: „Avanti Savojal" („Naprej Savojcil") zapustil kot pr-
vi sirelski jarek. Toda komaj je napravil nekaj tora-ov, je že padel zadet od krogle. Nato so zapustili trije vojaki strelski jarek da priskočijo na pomoč svojemu polkovniku, toda tudi ti trije, kakor polkovnik,. 30 bili trikrat zadeti. Kljub lomu se je posrečilo spraviti na varno smrtno raaijenega polkovnika, ki je kmalu nato, ko ga je obiskal še sam laški kralj, umrl v vojaški bolnišnici.
Italijani so tolažijo s potrpežljivostjo.
Zastopnik nekega sicilijanskega lista je Imel pogovor z italijanskim jusfciičnim ministrom Orlanriom, kateri se je vrnil pred dnevi z bojišča. Italijanski ju-stični minister slika položaj italijanske armade na bojišču v skrajno temnih barvah. Orlundo zagotavlja, da so avstrijske postojanke in avstrijski strelski jarki tako izborno utrjeni, da jih nI mogoče zavzeti. Razne številne avstrijske naravne ovfire raziumejc avstrijski vojaki izborno izkoriščati. K temu še pa pride izvrstna avstrijska aj-tilierija, ki se nahaja, ponekod na takih mestih, da je ni mogoče najti. Vse to o-vira in zakasnjuje italijanska prodiranje. Spričo takemu nasprotniku je potrpežljivost prvi pogoj, za zmago.
Italijanske izgube na morju in zraku,
Italijanski zrakoplov „Citta di Jesi" sestreljen.
V	noči od 5. na 6. avgusta je bil italijanski zrakoplov „Citta di Jesi", ki je nameraval pluti nad našim pristaniščem v Poli, sestreljen od naših lopov, še j;redno je mogel napraviti kakšno škodo. Posadka zrakoplova, broječa 3 mornariške častnike, 1 strojnika in 2 moža, je bila ujeta. Zrakoplov so spravili v Polo.
m	m
Sestreljeni italijanski zrakoplov „¡Citta di Jesi" je bil za uničeno italijansko zračno ladjo „Citta di Ferrara" druga največja in najboljša italijanska zračna ladjas imenovana po italijanskem mestu Jesi, zar hodno od Jakina, ki je najvažnejše opirališče in skladišče italijanskega zračnega brodovja.
Italijanski opazovalni zrakoplov sestreljen.
V	četrtek, dne 5. avgusta, je bil nek italijanski zrakoplov, ki je opazoval naše artilerijske postojanke pri Tržiču, sestreljen.
Italijanski podmorski čoln „Nereide" potopljen.
Eden naših podmorskih čolnov je dne 5. avgusta zjutraj pri otoku Pelagruž s torpednim strelom zadel italijanski podmorski čoln „¡Nereide" in ga potopil.
Potopljeni italijanski podmorski čoln „Nereide" je bil zgrajen šele leta 1913 v Benetkah. Vozil je r brzino 16 milj v eni uri nad vodo, pod vodo pa z brzino 9 milj. Dolg je bil 42 metrov, širok pa 4.3 metrov. Njegova posadka je štela 17. mož„
Dosedanje izgube italijanskega vojnega brodovja.
Italijansko brodovje je imelo do sedaj sledečo izgube: torpedni rušilec „Turbine", uničen dne 24. maja; zračna ladja „Citta di Ferrara" dne 1. junija; podmorski čoln JMedusa" dne 12, junija; podmorski čoln „V. p. n." dne 5. julija; križ^rka „Amalfi" dne 7. julija; križarka ^Giuseppe Garibaldi" dne 18» julija; podmorski čoln „Nautilus" dne 29. julija; podmorski Čoln „Nereide* dne 5, avgusta; zračna ladja „Citta di Jesi" dne avgusta",; torpedni čoln „VI. p. n.", o katerem se pa ne ve prav natančno, kateri da'n se je potopil. — To so pač kjrasni uspehi našega vojnega brodovja, katere treba vpoštevati še toliko bolj, ker Itbjijani niso mogli dosedaj prizadjati našemu brodovju niti najmanjše škode.
Mrtvi italijanski mornarji na avstrijski obali.
Na avstrijski obali in ob Otokih se pogoste opažajo plavajoča trupla italijanskih mornarjev. Od moštva potopljenih ladij „Amalfi" in „Garibaldi" je bilo že več mrličev vrženih na obal, večje število mrtvih Italijanov pa je prebivalstvo potegnilo iz morja. Mrliče blagoslovijo in jih z vojaškjimi častmi pokopljejo. Zednje dni so naš: mornarji opazili kak % km od o-toka Vis truplo italijanskega mornarja. Avstrijski mornariški prostovoljec Ivo Dragovič se jo vrgel v morsko valove in je potegnil mrliča na suho. Izkaznica, ki jo je imel mrtvi Italijan pri sebi, se je gla-sila na ime Giacomo Abaoe od moštva potopljene kri-žarke „Garibaldi". Izkaznico, 5 lir gotovine, meč in njegov rožni veneo so zašili v platno, zapečatili in shranili. Abace je bil pokopan na pokopališču v VL su. Zadnjo Čast so mu izkazali avstrijski mornarji, kateri so pri pogrebu oddali tri salve.
Na Balkanu.
Skrivnostuo gibanje se opazuje na Balkanu. Eni pravijo, da se pripravlja zveza balkanskih državic, na drugi strani pa se govori o ponudbah četve-rosporazuma Bolgariji in drugim državicam. Na vsak način bi Anglija, Francija, Italija in Rusija rade pri-
dobila. Bolgarijo na svojo stran, d* bi opustila svoje vojna grožnje napram SrbijS in Grčiji. Ubljubujejo ji srbsko in grško, MaeedonSjo, A zdi so. da Bolgarija ne mara za tako ceno, posebno ko se-Srbija -ia Grčija branita odstopiti macedonsko ozemlje, stopiti na stran četverpsporazuma. Grčiji obljubuje četvorospo-r ažurni za odstopljeno makedonsko ozemlje pokrajine v Mali Aziji; kaj so obljubljali Srbiji, pa še ni popolnoma jasno. Vsekako je položaj nia Balkanu prej ko slej zamotan. Med Bolgarijo in Turčijo se vrše poganjanja glede odstopa turškega ozemlja v odrinskem o-krožjuu — Grški državni zbor se snide lftj. avg,
Angleška kraljica joka.
V londonski anglikanski nadškofijski prestolni cerkvi sv. Pavla se je vršil^ dne 1. avgusta služba božja za zmago, angleškega orožja Preduo se je podala angleška kraljevska dvojifca v cerkev, je tajna policija preiskala vso cerk&v. Je to p. vi slučaj, odkar stoji ta cerkev, da bi bili tajni policisti službeno prestopili prag cerkve. Med oelo službo božjo je angleška kraljica jokala in tudi kralj je bil močno potrt.
Omejitev točenja žganja.
Štajersko cesarsko namsstništvo izdalo odredbo glede o-mejžfcve prodaje ia točenja alkoholnih, pijač, ki stopi v nedeljo» dne 15. avgusta t. 1., v veljavo in velja za celo deželo. Točenje žganja in podrobna prodaja žganih opojnih pijia£ v .trgovsko običajnih zaprtih steklenicah je ob nedeljah, praznikih in sejmnjih . dnevih celi dan prepovedano. Ob drugih dnevih je točenje in prodaja žganja (na drobno) do 7. ura zjutraj iu od 4. ure naprej prepovedano. Točilnice žganja morajo biti med tem časom zaprte. Vsem, ki. imajo pravico, prodajajti ali točiti žganje v odprtih ali zaprtih steklenicah, t. j. gostilničarji, lastniki ¡točilnic, kakor tudi trgovci vseh vrst, je strogo prepovedano ob nedeljah, praznikih in sejmnjih dnevih celi dan, ob drugih dnevih pa do 7. ure zjutraj in od 4. ure, popoldne v odprtih ali zaprtih steklenicah točiti ali, prodajati žgano pijače. Ve&atržci in izdelovalci žganja smejs nemoteno izvrševati naročila ¡za podrobno prodajo ali točenje žganja svojih odjem'alcev, a ta naročila se smejo izvršiti samo v prostorih, M niso pristopni, podrobnim odjemalcem. Tudi izven določenega prepovedanega časa je vsaka prodaja ali točenje žganih opojnih pijač članom oborožena vojne sile (vojakom), oivilnim osebam, ki so uslužbene v podjetjih, ki jih veže zakon o vojnih dajatvah, osebam, ki so podvržene naborni dolžnosti in. vojnim ujetnikom prepovedana. Pri, vojaških transportih vsake vrste se ne sme dajati moštva tudi nikake druge opojne pijače,. in sicer ne piva, vina, sadjevca itd. Izjema je le tedaj, ako kak zdravnik iarecno drugače ukrene, ali pa transportni poveljnik da tozadevno dovoljenje. Istotako je prepovedano dajati žgane opojne pijače mladini,, stari pod 18 let, pijancem iz navade ali ž©, pijanim osebam, beračem, postopačem» slaboumnim ali, nasilnim osebam. Prepovedano je, da bi odjemalci po nepotrebnem dolgo, ča^sa ostajali v prodajalnah ali točilnicah, Zgane opojne pijače, v kolikor se po predstoječih vladnih določilih smejo prodajati, so smejo oddajati le proti gotovemu plačilu. Prepovedano torej ie. dajati te vrste pijač na up, v zameno za živila ali na račun plače. Pod žgane opojne pijače so v smislu te odredbe zapopa-dene vse žgane opojne tekočine, ki so namenjene za uživanje, bodisi da se uživajo same ali s kakim dodatkom (špirit, žganje, rozolja, rum, likeri itd.), bodisi da se žgejo ali se na drug način pripravijo (z uporabo esenc aH drugih nadomestil). Vsa eno je tudi, na kak način se te opojne žgane pijače prodajajo ali to* fljo. Vsako postopanje, M meri na to, se izogniti v predstoječih uradnih določilih označenih prepovedi, je prepovedano in se posebno strogo kaznuje. Prestopki te odredbe se kaznujejo z 2 do 200 K denarne kazni, ali pa s šesturnim do 14dtevnim zaporom» S to kaznijo se na vsak način tudi združi kaaen, po kateri ¿e dotičniku za gotovi čas ali za vedno odvzame pravica izvrševan nja obrti.
Razne novice.
*	Nova župnika. Župnijo Rajhenburg je dobil č. g. Jožef Tratnik, dosedaj kaplan v Rajhenburgu; župnijo Koprivnica pa č. g. Frano Doberšek, kaplan v Žalcu.
*	Cerkveni zaukaznlk za lavantinsko škofijo
prinaša v pravkar razposlani X. številki pastirski list našega prevzv. g. knezoškola, v katerem s prav času primernimi besedami spominjajo vernike na vesele posledice in dobre sadove dosedanje bridke vojaške. Presvetlemu cesarju, ki bodo prihodnjega 18. av* gusta nastopili že 86. leto svojega življenja in ki že 67 let modro in skrbno vladajo našo Avstrijo, in nam vsem bodi v tolažbo, da je prav ta grozna vojska, ki so nam jo naši sovražniki vsilili, na dan spravila in utrdila edinost in složnost med avstrijskimi narodi, potem okrepila naše zaupanje na Boga, na našo armado in na nas same, zlasti pa še ožje sklenila vezi ljubezni med cesarjem Francem Jožefom I. in med njegovimi ljudstvi. Za vredno, in dostojno praznovanje cesarjevega rojstnega dno se naroča slavnostno zvonjenje skozi pol ure pri vseh cerkvah lavantinske škofije na večer 17. avgusta, slovesna služba božja s pridigo, sveto mašo in zahvalno pesmijo dne 18. avgusta ali pa naslednjo nedeljo, in cerkveno darovanje, čigar doneski se bodo porabili za pošiljatev da,rov južni armadi, ki krvavi v boju zoper izdajalsko Italijo, in za pomnožitev „Štajerskega vojnega zaklada za vdovo, sirote in onemogle vojščake." — V nemalo tolažbo vsem od vojske prizadetim pa bo odredba, da se bodo dan po cesarjevem rojstnem godu, 19. avgusta, v mariborski stolnici ia po vseh župnijskih in samostanskih cerkvah naše škofije opravile slovesne mrtvašnice za vse vojščake, ki so v prvem letu vojske častno padli ter tako kri in življenje darovali v našo in naše domovine obrambo. — V isti številki cerkvenega zaiukaznika sta ob* . javljoni cesarski ročni pismi, s katerima so presvetli


, m
¡à*

Ja f"'*'
MC*
Htren B,
vladar odlikovali najvišjega poveljnika južne armade, gospoda nadvojvoda E v g e n a, s tem, da so mu podelili vojaški zaslužni križec prvega razreda z vojnim okraskom, obenem pa s priznalnimi besedami pohvalili hrabre nage junak«, ki tako uspešno odbijajo vse srdite italijanske napade na meje naše ljublrene Avstrije. - Ravnotam beremo tudi, da sta presvetli nadvojvoda Frana Salvator, ki je v letošnji pomladi obiskal mariborske vojaške bolnišnice in se je pri tem tudi mudil v baziliki Matere milosti, ter njegova soproga, cesarjeva hči Marija Valerija, dne 31 julija 1915' v Rad orju na Gornjem Štajerskem priav izpodbudno obhajala svojo srebrno poroko. Naš g knezoškof so jima čestitali z naslednjim brzoja-vonr ' Ni cesarski Visokosti gospodu nadvojvodu Francu" Salvatorju, Dunaj. V hvaležnem spominu na previsoki obisk Marijine bazilike v Mariboru prosim prevdano, presvetli Visokosti blagovolita povodom «rebrne poroke mi'ostno sprejeti najboljše želje in čestitke. Vsedobri Bog varuj in brani visoka jubilejna poročenca in vso visoko rodovino še leta in leta! To je bila pri današnji daritvi svete maše najiskrenejša molitev v globokem spoštovanju najvdanejšega knezo-gkofa dr. Mihaela Napotnik,", V odgovor je došel iz Radmerja ta-le brzojav z dne 2. avgusta 1915: „Nj. Škofovska Milost Ekjgcelenca dr. NapotniK, Mftribor. Našo najsrčnejšo zahvalo za prijazni spomin in za ljube čestitke! Franc SalVator. Marija Valerija/ — Srebrni venec prevzvišenih jubilantov postani zlfyt in Še demanten!
*	Kako so bo prišlo na Brezje 16. in 17. avgusta? Vsak romar mora imeti izkaznico za vožnjo po železnici z vozovi ali peš, ki jo dobi od domačega županstva in za prefstop na Kranjsko izkaznica, ki, jo dobi na okrajnem glavarstvu svojega okraja. Posebnega vlaka ne bo. Iz Ljubljane vozita na Gorenjsko dva vlaka: ob 6. uri zjutraj in ob Vil. uri zvečer.
*	Slovensko-ogrske novice. Umrl je br, Matjaš Horvat s Trnja, četovodja v domobranskem pešpolki št. 20, ki je bil brat pri lazaristih v Celju. — Dne 8. avg. so blagoslovili novo katoličainsko šolo v Veliki Polani. — V Vučagomili je stopil Fereno Bedek po nesreči v mlatilnik, ki mu je eno nogo čista zdruznil. — Marko Siiklar iz Lipovo je pri Tielepoci junaško smrt, pretrpel in je tudi tam pokopan.
*	General Boroevič častni občan bele Ljubljane. Ljubljanski občinski svet je imenoval zmagovitega generala Svetozarja pl. Boroeviča, našega hrvaškega rojaka in dičnega vojskovodjo ob Soči, častnim občanom mesta Ljubljane. Boroevič si to odlikovanje popolnoma zasluži. Saj je znano vsakemu Slovencu, da ie general Boroevič tisti železni mož, kateri s svojo armado že nad dva mesca kljubuje silnim italijanskim napadom ob Soči in tako zabranjuje, da se italijanska armada ne razbije po naši slovenski domovini. Slava našemu sedanjemu Radeckíyju — generalu Boroeviču!
*	General Auflenberg oproščen. Veliko pozornosti jo vzbudilo, ko so generala Auffenbejrga,. zmagovalca na Rusko-Poíjskem, naenkrat zaprli. Sedaj, ko je sodba izrečena, se je izvedelo, zakaj. Krivilo se ga je, da je 1. 1912 izdal vojne pripravo protttii I^usiji penzajoniraniemu polkovniku Svarcu, Vojno sodišče je po obravnavi generala Auftenberga oprostilo.
*	Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: stražmojster 21. gorskega brzojavnega oddelka Mihael Grbavčič, stavbni stražmojster 1, dragonskega polka Vinko Kos, orožniški stralžmojstri Makso Drolo, Ivan PlaneŠič in Jos. Zeleznikar. Zlato hrabrostno svetinjo je dobil korporal 97. pešpolka Franc Pečar. Srebrno hrabrostim svetinjo 1. razreda je dobil rezervni praporščak 4. bos.-herceg. pešpolka A. Jazbec. Bronasto hrftbrostno svetinjo so dobili!: poddesetnik 2, pionirskega bataljona Ivan Drukovič, korporal 2. oddelka za zgradbo mostov Ivan Juranlč, narodni! Peter Čare 70. nast. odd., korporala 27. pešpolka Ka, rol Zupan in Karol Sobec, topničar 8. trdnj. topnič. bataljona Matija Rozman.
*	Izgubljen se zopet našel. Jurij Speglič, trgovski pomočnik iz Ptujske gore, se je po enoletnem molčanju oglasil, da je ruski vojni ujetnik, ranjen na roki, ter se nahaja v mestu Wenew v Tulski guber-niji na Ruskem.
* Pogrešajo se: Jože! O r e g o r 1 5, f« to vodja 87. pešpolka, 10. stotnije, doma od Male Nedelje pri Ljutom/eru. Vojne tovariše prosi za odgovor: .Alojzija Domanjko, Ptuj, Glavni trg fitev. 15. — Janez P o 11 a k od 47, pešpolka, 8. stotnije, vojna poŠta štev. 73. Nekateri pravijo, da je padel dne 4. junlj^. Voini tovariši naj' odgovorijo očeta Janezu Polak, gostilniCarju v št. Iljn v Slov. gor. — Matija K r ai n, posestnik v Št. Ilju v Slov. gor., ki je bil prideljon pešpolku štev. 58, 3, stotnija. Rudeči križ jo enkrat sporočil, da je Kren, med pogrešanimi, flmgokrat pa, da je ranjen. Ce njegovi vojni tovariši veda kaj natančnejega o njem, naj odgovorijo njegovemu svaku Fr. Zebotu, uredniku »Slovenskega Gospoduj a" v Mariboru. — Jožeif K o v a 6 t 6, črnovojniški bataljon štev. 55, vojna pošla štev. 350. Govorilo se i®, da je padel dne 9. aprila na severnem bojišču, a uradno poročilo še ni prišlo. Ce kdo kaj ve o nlem, ga prosim, naj ml nakani. Odgovor na sestro: Marijo Kovfe<čič. Rinčetova graba, p. Lfutomer. — Kdo ve kaj o pešcu Juriju Trnovljšok, peš-I>olk štev. 87, 1. stotnija. Odšel je dne 16. avgusta 1914 iz Celia ter je še enkrat pisal iz Maribora. Mesca oktobra je bil še Prt življenju, pozneje pa se ni čulo ničesar o njem. V slučaju, da j0 komu znana usoda tega reveía, naj blagovoli to sporočiti njegovi maiteri Mariji Trnovljšek, Trnovljo pri Novicerkvi, pošta Vojnlk pri Celju.
*	Za črnovojnike. Crnovojniki, ki so dne 16. t. vpoklicani, se opozarjajo, da so imajo pravočasno
sglasiti v vojašnici, ker jo vsakoršna zamuda kazniva. K?dor zajnudi več kakor osem dni, je kriv zločina in se kaznuje z ječo od šestih mosoev do dveh let. Manjšo zamude pa še kaznujejo z zaporom od enega do treh moscev. Željam, da bi se pridelil h kalemu
pi,sobnemu vojaškemu krdelu, je mogoče le tedaj ugoditi, če se črnovojnik točno in pravočasno predstavi, oziroma zglasi.
*	Pet sinov padlo. Neki seveiročeški industrijalec je imel pet sinov pod orožjem. V kratkih presledkih so mu štirj« padli. Industrijalec je napravil prošnjo na cesarja, naj se mu K ozirom na dane žrtve vsaj petega sina odpusti z bojne froifle. Cesar je prošnji ugodil, toda predno m je dovoljenje za odpust izvršilo, j« tudi zadnji sin padel na bojišču.
*	Naši fantje so sami junaki. Narednik F. Ve-ronek od Sv, Magdalene pri Mariboru piše: Naznanjam, da sem zdrav. Bogu sem hvaiežeu za to. Vroči bojni dnevi so za naani. Marsikoga je zadela vojna usoda. Zavratni polentar se pa VSe krlpjje trudi, da bi pridobil podvanožja nafiih gor. A glej smolo! Njegova armada je brez nog. Sploh so njegovi psfeci za nič. Naši fant j) e so sami junaki. Bili smo že večkrat pohvaljeni za junaško Čine. Gosp. stotnik me je povzdignil za narednika ter na višjem mestu priporoči še za dvojno odlikovanje. Zdaj malo počiva bojni grom, pa bliža se spet ura, spet nas kliče dolžnost, morje ognja še ne ugaša, bobnenje topov doni neprenehoma v istem tonu. Bog daj spet novih moči ter blagoslov našemu orožju. Sprejmite mnogo bojnih pozdravov, kakor tudi bralci „Slov. Gospodarja", kar teri se tudi tukaj pridno čita.
*	„Slov. Gospodar" vojakom velika tolažba.
Z Rusko-Poljskega nam piše narednik Ivan Serbinek iz Svečki©: Sprejmi prisrčne pozdrave od bojujočih se rojakov iz severnega bojišča! Iznenadil nas jo že dvakrat naš najboljši prijatelj „Slov, Gospodar". Ne verjameš, kako tolažijo nam je prinesel. Najboljši lek za naše dušne bolesti, za domotožje, ki se nam že pač pri vseh oglaša. Kar trgamo se za naš list, hoteč v-sak kaj izvedeti iz ljubega domačega kraja. Bodi torej zanj tisočera hvala v imenu vseh tukajšnjih Slo,, vencev. Prišli so z zadnjim maršbataljonom tudi ne_ kateri slovenski gpsp. kadeti, rodom Goričani, tako, da imamo sedaj že precej močen slovenski tabor med to narodno mešanico. Od gališke meje pa do mesta L. smo imeli srdite boje. Treba jo bilo zmiraj naskakovati močne rusko utrdbe. Natančnejši podatki teh boiev sledijo.. Ivan Serbinek.
*	Kako se mora naročiti „Slovenski Gospodar" vojakom? Zdaj domaČi svojim sorodnikom in znancem, ki jih imajo pri vojakih, prav pridno naročajo „Slovenskega Gospodarja", katerega vojaki silno radi čitajo. Zgodi, se pa pri tem mnogo pomot in upravništvo teh pomot ne more samo odpraviti. Odkod pridejo te pomote? Pomote pridejo odtod, ker se zdaj na poštne nakaznice ne sme nič pisati, kakor ime. Domači pošljejo denar in napišejo ob robu poštne nakaznice svojje ime. Mi denar dobimo in zapišemo med naročnike ime tistega, ki je napisan na nakaznici, kor drugega ne vemo. Vendar pa je bil priposlani denar naročnina za kakega vojaka, kar seveda mi nismo mogli vedeti, Cez kakih 10 dni šele pride od domačih naznanilo, da se naj list pošilja kakemu vojaiku in ne njim. Upravništvo mora zopet vse spremeniti. Seveda nekateri napišejo na nakaznico, ksnnu se naj list pošilja. Taka naznanila pa se na poŠti tako močno izčr-tajo, da se ne da nič brati. Mnogi naznanijo po dopisnici, za koga je denar, ki so ga poslali. A s tem nam tudi ni mnogo pomagano. Denar dobimo namreS takoj, dopisnice pa šele pridejo če« kake 3 ali 4 dfeii, ali še pa poeneje. Kiaj se torej n »j napravi, da ne bo lakjh pomot? Ako pošlješ naročnino za kakega vojaka, napiši na sprednji strani na robu poštne nakaznice samo ime in sploh naslov tistega vojska, kateremu mi naj poBljemo list. Potem bomo mi dobili obenem z denarjem tudi že naslov. Svojega Imena pa nič ne pristavi. Na ta način bode marsikatera pomota izostala.
* Novi Bepnl Koledar za slovenako vojake za leto 1816.
Slovenski vojaki, ki so odhajali na bojišče, so si srčno želeli kar kega koledarja ca leto 1915. Pravili so, da ga v strelskih jarkih silno težko pogrešajo. Zalibog pa* 2e ob Novem letu ni bilo dobiti nobenega koledarja več. Na llsoče slovenskih vojakov mora biti letos brez koledarja! Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je torej dobro ustregla slovenskim vojakom, ko je oskrbela in izdala za nje poseben „Koledar za leto 1916", ki izide te dni. Prav pametno je bilo, da so se v ta koledar še spreieli tudi zadnji 4 mesci leta 1915, tako da najdejo tisti vojaki, ki si niso mogli poprej kupiti koledarja za L 1915, pri novem koledarju tudi mesce september, oktober, november in december od letošnjega leta. Koledar za vojake torej sega o d mesca septembra 1915 pa do konca leta 1916. Ta koledar pa ni pripraven samo za vojake, ampak bo tudi prav zanimiv, da, celo potreben za n j i h a v e domaČe. V koledarju je namreč cela vrsta praktičnih in času primernih Člankov in spisov, katere bodo potrebovali vojiiki in njihovi sorodniki doma. Na prvem mestu ima koledar krasno sliko cesarja Franca Jožeta I. kot najvišjega vojskovodjo. Vsebina koledarja obsega: Poštni taril in določbe za vojuo pošto; nato sledi članek „Sovražnik pod lastno streho", ki svari vojake pred pijančevanjem; dalje je razložena organizacija naše vojske ter vojaške stopnje pri moštvu in pri častnikih. Posebno važne pa so te-le razprave: 1. Državne podpore za družiue mobiliziranih. 2. Pokojnino za vdove in otroke v vojski padlih vojakov. 3. Podpore zaostalim padlih ali pogrešanih vojakov. 4. Kako je preskrbljeno za vojaške Invalide In njihove družine. 5. Deželno komisijo za oskrbovanjo ranjenih vojakov. 6. Odlikovanja tza moštvo. 7. Nekatera društva in zavodi, H podpirajo družine mobiliziranih, ali pa invalide. 8. Kako so pišd in pošilja denar vojnim ujetnikom. 9. Kam ee je treba obrniti, ako hočeš o kakem vojaku kaj izvedeti. Posebno pa je ta koledar šo priporočila vreden, ker Ima ob koncu 9 raznih vzorcev, kako je treba delati prošnje za razne podpore in pokojnine. Ker jo koledar namenjen za krščanske vojake, zato so koledarju prldejane razne krasne molitve, ki so primerne za vojaka na bojišču, in lepa slika božjega Srca Jezusovega, kar bo našim junakom gotovo posebno ugajalo* Koledar ima 80 tiskanih strani ln ob koncu je še zmven vezanega 48 listov praanaga papirja za aaplske. Veaan je v močno platno.
K vsakemu iziisu je pridojan 1 svinčnik. Stane pa 1 komad 9 poStnino vred 1 K, brez poštnine 10 vin. manj. Denar 3 a koledar ste naj pošlje naprej in sicer najboljše.v znamkah, ker se potem v pismu vsaj lahko napiše, kaj si kdo naroči in na koga se naj pošlje, na ! poštne nakaznice pa se zdaj ne sme nič pisati y vojaki iz bojišča pa naj pošljejo denar po vojnopoStnl nakaznici, ker nimajo znamk pil rokah. Slovenski vojaldI Soaito po svojem koledarju 1 Znanci in prijatelji! Naročita svojim vojakom ta koledar na bojišče, da jim bo krajši čas. Somišljeniki, sezise pa tudi sami po tem koledaiv ju, ker bodete njegove podučne članke potrebovali že zdaj med vojsko, pa tudi pozneje, ko se bo treba potegovati za razne po»-koinine in podpore. V koledarju najdete vse potrebno! Koledar so" naroča pod naslovom: „Trgavina tiskarne sv« CW rila v Mariboru, Korožkal cesta štev« 5."
*	Bivši „Štajerčev" urednik Peitler — ropar. V torek dne 3. avgusta je bivši urednik ptujskega „Štajerca", Anton Peitler, v Kamniški grabi blizu Sv. Križa nad Mariborom roparsko napadel posestnika in gostilničarja Petra Lavko iz St Janža pri Slovenjgradcoi. Peitler je ponovno pisal Lavku, ki se je pečal z lesotržtvom, češ, da ve pri Sv. Križu za večjo množino lubja. Ko sta se bližala ¡Sv. Kr|ižu, je Peitler nofconko zaostal za Lavkom in je na nijč hudega slutečega moža od zadaj oddal strel v glavo. Lavko, ki je bil močno zadet v desno stran glave, je padel na tla. Peitler je priskočil, da bi Lavku uropal denar, ki ga je imel okoli 2400 kron. Toda Lavko je imel Še toftiko moči, da se je vzdignil in v obrambo zgrabil za kamen, Tega pa se je Peitler, ki je majhne, slabotne In švedraste postave, tako ustrašil, da jo je urnih korakov odkuril, Lavko, ki mu je krogla, obtičala v glavi, je še le ob 0. uri zvečer došel v Maribor. Lavka so prepeljali v bolnišnico — Anton Peitler je rojen v St. Lovrencu nad Majriborom. Peitler je bil že dvakrat odgovorni urednik znanega ptujskega lista „Štajerca". V prvi svoji ureidniški dobi, ki je že bila pred nekaj leti, je tudi hodil govorit na shode svoje stranke. Letos je bil Peitler v drugič urednik „Štajerca* ter je kot tak še podpisal Številko 18 z dne 2. maj ni-ka. — Po napadu na Lavka se je Peitler skrival po šentlovrenških gozdovih. Ordžniki so ga zasledovali, a tiček jim je vedno ušel, ker so mu bila vsa pota in skri\ aiišča na Pohorju dobro znana. Blizu Zabeo-ve lovske hišico nad St. Lovrencom (na Radlberški planini) sta ga dne 8. avgusta dopoldvo videla dva orožnika. Kmalu nato slišdta orožnika dva strela. Peitler je na begu zapazil ravnatelja Rusijevih podjetij g. Frica, ki je b;l na lovu. Misleč, da ga tudi Fric zasleduje, je sprožil nanj svoj revolver. Fric je dobro pomeril in je zadel s puškinim strelom Peitlerja naravnost v glavo. Peitler je bil na mestu mrtev. Napa-dal-čevo truplo so je prepeljalo na šeritlovrenško pokopališče.
*	Opomin kmečkemu ljudstvu glede na mariborski trg. Prijatelj lista nam poroča: Po večdnevnem opazovainju na mariborskem trgu sem prišel do zanimivih zaključkov. Po trgu se posebno po sobotah potepa mnogokrat več takih ljudi, ki skušajo živeti na raCun drugih. Postavijo se n. pr. krog kmečkih voaov in smukajo iz voza, kar se da. Med tem, ko se bavi prodajalec ali prodajalka z enim kupcem, pa že sega po pet in Še več drugih rok in smuka živila ali sadje v svojo posodo na tldh in se potem poslovi od voza kar brez zahvale in brez denarja. Drugi znajo zopet drugo umetnost, N. pr. : Neki ženski se je zlju-bifo po lepih piščancih, ki jih je uboga viničarka tu prinesla na trg. Ženski sta se pogodili za ceno. Ku-povalka ponudi prodajalki desetak. Uboga viničarka ga ni mogla izmenjati, Kupovalka pravi: „Eh, bom
Sa sama Sla menjat."' In ni je bilo več nazaj, ne z enarjem in ne s parom piščancev. Da se naše ljudstvo izogne taki škodi, svetujemo sledeče: Pri vaših vozovih strogo pazite in vsakega dolgoprstneža takoj naznanite policiji. Imejte, če le mogoče, vedno dovolj drobiža s seboj, prodanega blaga ne pustite prej odnesti, dokler ni plačano. Po cesti, t. j. predno pridete z blagom na trg, nikar ne prodajajte. Oblast je namreč izdala odredbo, da se blago, namenjeno za trg, ne sme na ulici ali pred mestom prodajati.
*	Škodljivo in kaznjivo početje izkoriščevalcev ljudstva. Gotovi ljudje širijo po deželi vesti, da bo cena živini radi nameravane upeljave najvišjih cen za živino padla tako močno, da se bo za 100 kg žive teže plačevalo le nekaj nad 1 K. Opozarjamo, da so take novioe popolnoma lažnjive in imajo le edini namen, begati ljudstvo, Razširjevatce takih vesti brezobzirno naznanite oblasti, da se občutno kaznjujejo. Kakor smo že poročali, se najjvišjih cen za živino v naših krajih menda ne bo tako hitro upetjalo, če pa se bodo, pa bodo iste primerno visoke.
*	Promet z zaplenjenim žitom. Notranje ministrstvo je izdalo navodilo o prometu z žitom in moko na podlagi novih določil. V navodilu za pridelovalce so navedene vrsto zaplenjenih žit kot: pšenica, pira, rž, ječmen, ajda, oves in koruza, ki so zaplenjene v korist države. Pridelovalcem žita je strogo prepovedano prodajati,- podariti ali drugače odstraniti zaplenjeno žito. Porabiti se sme žita le v toliki množini, kakor jo predpisano za lastno vporabo, za vporabo delavcev, svojcev in seme. Zaplenjeno žito so smo prodati le edino vojno-žitno-promotnemu zavodu po določenih cenah. V navodilu so tudi določene stroge kazni, kdor bi so ne ravnal po predpisanih določilih. — Drugo napodilo ministrstva je pa namenjeno za pouk mlinarjem pri zmletju Žitnih pridelkov, .v katerem se zlasti povdarja, da mlinarji no smejo za zmletev žita zahtevati plačilo v žitu, marveč v [denarju, ter tla morajo natančno zapisovati množino, [vrsto itd. zai zmletev jim ; izročenega žita»
L
%
Stran 6.
rrrrnss
SLOVENSKI GOSPODAR.
12.'. avgusta T91TV-.
Hmelj. V hmeljskem okrožju Zatca jo obiranje hmelja že splošno. Vsled dolgotrafne suše so hmeljski nasadi zelo zaostali. Letošnja hmeljska letina na Češkem bo mnogo slabša, kakor je bila lanska. Na hmeljskem trgu v Žatcu je popraševanje po hmelju zelo malenkostno. Tuj stari hmelj in sicer štajerski in ogrski, se je kupoval oziroma prodajal po 25 d2 45 K za 50 kg. Cena staremu tujemn hmelju še vedno pada. Na Štajerskem je ▼»led ugodnega vremena stanje hmeljskih nasadov zelo povoljna. ifudi pozni ha»lj obet« bogato hmeljsko letino. Sa Mora/rskem bo letos srednje dobra hmeljska tetina, istotako na. Gornje-Av-strijskem. Na Ogrskem in Sedmograškem je razvoji hmeljskih nasadov zelo povoljen. Isto velja v obče tudi o hmeljskih nasadih v Nemčiji.
Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 264 do 284 K, srednje debeli 236 do 256 K, sulii 212 do 232 K; debele krave 188 do 228 K, srednje debele 124 do 184 K, suhe 100 do 120 K; biki 176 do 252 K, mlada živina 176 do 250 K; teleta 260 do 280 K, izjemoma 290 do 300 K; mlade svinje 410 do 420 K, debele svinje ..>. do .... K, srednje debele ... do ... K, mesne svinje 380 do 390 Ki; ovce 220 do 260 K. (Pri gr eji živini veljajo cene za 100 kg žive leže, pri teletin, svinjah in ovcah za 100 kg mrtve teže,) Seno 100 kg: sladko 9 flo 11^0 K, kislo 8.— do 10,—, slame fl.*- do 7-— K; pšenica 41.60, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 40, ¡.roso 50 K, oves 27.30 K, ajda 60 K, fižol 90 do 100 K, grašica 180 do 200 K, hSča 200 K, proseno pženo 120 do 144 K, pšenični zdrob 120 K, koruzni ssdrob 76 do 86 K, ržena moka. 70 K, pšenična moka .4. 0 88 do 100 K, šft. 4 64 do 72 K, št. 6 (črna) 54 d» 60 K (100 kg). Jajca komad 13 do 15 v, krompir 20 do 40 v 1 kg, mleko 32 do 34 v liter,
*	Slaba vinska letina v Italiji. Italijanski list „Avanff" pige, da je vsifed neugodnega leloSnjega vre-»ena napravila trtna uš v Italijanok h vinogradih o-gromna opustoSenja. Vinska letina bo letos po vs»J I-taliji zelo pičla, kakovost vinskega pridelka pa zelo slaba, zlasti, v provinci Toskana, kjer rastejo izborna vina, so opuslošenja velikamalka,
*	Kolera v Celju. Med ranjenimi in bolnimi vojaki, katere so prepeljali z južnega bojišča v Celje, se je pojavilo 7 slučajev, kolere. Dva na koleri bolan a vojaka sta podlegla boieani.
*	Kolera v Ljubljani. V ljubljanski bolnišnici za na koleri obolele je umrl od zuna^ pripeljan pešec Karol Steinhorn in sicer dne 26. julija. Isti dan je umrl v isti bolnišnici honved Jožef Hejdu, dne 7. avgusta pa rezervni poročnik Henrik I?ingswirfh„
Od c. kr. gimnazije v Mariboru. Naučno ministrstvo je doviolilo, da se dijaki, ki so preteklo šolsko leto končali z neugodnim uspehom, pripustijo ob začetku prihodnjega šolskega leta k zopetnemu izpitu iz predmetov, v katerih imajo nezadostne rede, ako se ¡im prizna., da je neugodni uspeh bil povzročen vsled naknadnega konca šolskega leta in ako glede na pridnost, vedenje in znanje iz drugih predmetov zaslužijo to ugodnost. — Dijaki mariborske gimnazije, ki si hočejo pridobiti to ugodnost, naj vložijo tozadevno pismeno prošnjo na ravnateljstvo mariborske gimnazije.
Maribor. Kadet Otmar Verderber, sin prvega državnega pravdniika v Mariboru, Viktorja Verder-berja, ki je, kakor smo svoj čas poročali, dne 19, mana severnem bojišču padel, je bil po smrti radi svojega junaštva odlikovan z veliko srebrno hrabrost kolajno. Njegov brat Herman, ki služi kot prapor-ae,\k pri dragoncih, je bil od sovražnega šrapnela mi in je za svoj hrabri nastop pred sovražnikom odlikovan z veliko srebrno kolajno.
*	Maribor. Mestni magistrat razglaša, da mo-riajo vse tiste tuje osebe, ki so se naselile po 1. avg. 1914 v mestu Mariboru, v občinah Studenci pri Mariboru, Karčovini, LajterŠpergu, v Pobrežju, Teznu, Radvanju, in ki niso dobile do dne 10. avgusta t. 1. od mariborskega okrajnega glavarstva posebnega dovoljenja za bivanje v teh.krajih, zapustiti mesto Maribor in omenjene občine v petih dneh, to je do dne 15. avgusta t. 1. V slučaju, da bi ne ugodili temu u-kfazu, bi se ¡jih kaznovalo z denarno globo in z zaporom, vrhu tega bi se jih s silo iztiralo.
*	St. Peter niže Maribora. Naši fantje in možje so korajžne nravi, to je že od nekdaj znano. Da so junaki, pa spričujejo pisma, ki jih pišejo z bojišč. Jožef Duh, ki se že od začetka vojske' bori na severnem bojišču, piše č. g. župniku: Zdrav sem š'e, kar se imlam zahvaliti Materi Gorski. Kot sršeni so švigale krogle mimo mene, a so se vse zarile v zemljo, poleg mene. Granat pa se ne bojimo, ker jih Rusi nimajo več mnogo. Ruski medved se le redko ž njimi o-glaša. Naši pa jih krepko pozdravljajo, kakor se že spodobi. Gre nam dobro. Pogrešamo samo .„Slovenskega Gospodarja" in „'Stražo." Z Gornikovem Tone-kom sva skupaj v enem jarku. Povem Vam, da smo Sentpeterčani „Jejst" junaki in Vam, našim domačim, in slovenski domovini delamo čast! Hura!
*	Frani. V četrtek, dne 5. avgusta, sc našli pri Blatnikovih v Framu v takozvanem „trahtarju" za seno z nogami navzgor mrtvega lončarskega pomočnika, 54 let starega, v Trnovcih pri Bišu rojenega Ju-rba Kogler. Tri dni je ležal ondi. V pijanosti je zašel tje. V petek je bil pokopan. — Isti dan popoldne pa padel v pijanosti v framski potok na kamenje Jože! Vrhovšek, viničar pri Serbaumu, in je kmalu
nato umrl, ne da bi se bil zavedel.
Tužna nam
maiVa v teh tužnih časih. Dobro bi bilo, ko bi dobili kako kazen tisti, ki ubogemu ljudstvu dado več piti, kakor more nositi,
* Sv. Marjeta na Pesnici. Tjudi iz naše župnije je šlo veliko fantov in mož branit n-ašo domovino, med drugimi tiMi Anton Ferk. Bil je še komaj šest mes-oev pri vojakih. Vso je volj rjo prenašal in se hrabro
boril. Ali nemila usoda mu ni odločila, da bfi šje en- t rat videl svojo hišo, sestre In svojo ljubo mater. Dne ■ !0. maja predpoldne ga je zadela sovražna krogla v j glavo in je bil kmalu mrtev. Bfi *e še le komaj v 26. 1 letu svoje starosti. Ne žalujte preveč za njim in se to- j wžite s tem. da je sin umrl naljepše in najčastfnejše i smrti za cesarja in domovino. Naj mu bo lahka tuja ; žemljica! Blagor junaku, ki počiva v daljni zemlji!' j
*	Sv. Andraž v Slov. goricah. V soboto dne 24. ; ulija po noči je vfcel ljubi Bog k sobi blago ženo in j
¡jubo mater Marijo Horvat iz Kokokajnšeka, staro 64 ht. Rajna je v petek zvečer legla k počitku, od katerega ni več vstala; zjutraj so jo našli mrtvo. Boleha 'a je že dalje časa na srčni bolezni, kateri je tudi podlegla. Vsi trije njeni sinovi so umrli, na bojišču, mož pa ji je umrl že pred 4. lei. Nj. p. v m.!
*	Ljutomer. Žalostna novica, da je nemita smrt pokosila moža v. najlepši dobd svojega življenja. Josipa Preloga, zidarskega palirja in posestnika na Ka-
lonščaku, je pretresla vso sosede, sorodnikfe in prijatelje. Imenovani je bil mož treznega značaja. Bil je >če devetero otrok. Tri sinovi so v vojski, Žalibog je aoral prvi že dati svoje življenje. Najstarejši sin Jo-ip se nahaja že od mesca oktobra, v, ruskem ujetništvu. Drugi sin Ivan se nahaja že od začetka vojske ! pri t renski četi v Galiciji. Odlikovan je bil s srebrno j :oiajno druge vrsfe. Tretji «in Mihael se je vrnil že ■ Irugokrat ranjen iz Galicije. Mož je bdi vzgladen o- j ča ovojih otrok. Zapustil je tudi žalostno ženo, Bog o- j i ¡rani dobri ženi vsaj te sinove v vojski, da jo bodo j tolažili.
*	Ormož. Padel je na italijanskem bojišču od j granate zadet vrl mladenič in bitvši knjižničar Izob- j •aževalnega društva Mihael Majerič izLftmerka. Slu- j iil je pri •<«■*• pešpolku in je bil letos mesca maja po- j • lican pod orožje. Pisal je več dopisnic, iz katerih je I posneti, da se je s posebnim navdušenjem bojeval za : cesarja in domovino. Blagemu rrila.deniču bodi tuja J žemljica lahka!
*	Sv. Tomaž pri Ormožu. Ona grenka resnica, i da vojska zahteva kot žrtve le boljše in najboljše, se > )0 doslej došlih vesteh z bojišč pri nas v popolnem 1 ■bsegu potrjuje. Med naše najboljše smo šteli mlade- i niče, ki so doslej žrtvovali življenje za svOjO domovi- i 10 ra bojiščih na /ign in severu in mod najpriiljub- \ Ljenejštimi so bili možje, ki jim je vojska 'že skopala j /rob v tujih tleh. Med po vojski naftfcežje prizadete j pa spada pri nas dosedaj ugledna Marova družina v •
Sucmancihi ki je tekom enega letfca vojske zgubila j ¡ha sinfHvojiaka. Že v sredini oktobra je padel pri | Bloževu v Galiciji prvi sin Martin, četovodja pri 20. i lovskemu bataljonu, in ne še bila zaceljena rana, za- ! dana s to izgubo sibarišem, že je v sredini julija do- j šla s severnega bojišča viest, da je 6. juiija podlegel i težki rani na bojnem polju tudi drugi sin Tomaž, ki j e od 15. aprila služil pri domobranskem pešpolku \ št. 26 in se udeležil bojev ob Dnjestru. Mladi junak, .star šele 18 leti", je bil tihega, ljubeznjjvegja znača-a, zajto ljubljenec vseh, ki so imeli priliko z njim ob-evati. Ganljftva je bila njegova ljubezni do padlega irata. Ko je odhajal na bojišče, Je hrepenel z vso dušo najt, če mogoče na severu grob dragega brata, misel na brata ga je spremljala v strelske jarke, in ko e težko ranjen slutil bližajočo smrt, so tale zadnje ijegove besede: „Srečno tovariši, jaz pojdem za bratom." — „Bog daj zmago naši očetnjavi in mani srečno vrnitev k Vam, dragi, v moj domači kraj!" končuje se zadnje njegovo pismo starišem; ni se mu izpolnila ta goreča želja, ne bomo ga videli več med se-:oj, vemo pa, da se mu je izpolnila zato že gotovo Iruga enako goreča želja: videti zopet) brata, ne si-er tukaj, ampak nad zvezdami. In da se zopet vidimo nad zvezdami, ta zavest tolaži nas, ki smo te, dra^ gi Tomaž, poznati in ljubili, imj ustavi: pa tudi vroče solze za teboj žalujočih tvojih domačih!
*	Za vrč. Žalostna, vest nam je došla iz Przemy-sla, da je v tamkajšnji bolnišnici dno 20. marca umrl naš vrl učitelj Herman Križ. Za njim žaluje v-*ak, kdor ga je poznal; saj je bil daleč okrog znan kot izboren pevec. Za njim žaluje mlada vdova, kateri je bil usojen le kratek čas srečnega zakona. Mi, ;voji prijatelji, pa ti kličemo: „Spavaj sladko v gališ-d zemlji!"
*	Sv. Lovrenc na Drav. polju. Dne 16. avgusta je obhajal č. g. Jakob Zafošnik iz G. Pleer novo sv. .našo. Tri leta zapored je omenjena vas imela novo-mašnika: 1. 1913 je primiciral č. g. Anton Peršuh,
edaj kaplan v Dolu pri Hrastniku, 1. 1914 č. p. Ga-briel Planinšek, frančiškan v Ljubljani Pač redek in lom bolj časten slučaj.
*	St. Jurij ob juž. žefl. RavnateiljstVp deželne metrske šole v St. Jurju nam je postalo „Letno po-očiCo" za 1. 1914. Poročilo je razdeljeno na tri dele: a) izvleček iz Statutov in učnega na?črta, b) šolsko
oročilo in c) gospodarstvo. LetrGo poročalo, ki poda. c zelo zanimivo sliko razvoja zavoda, se dobi pri avnateljgtvu kmet. šole v Si Jurju ob juž. žel.
*	Sv. Frančišek. Pionir Franc Norat piše z bojišča svojemu bratu: Prejel sem Tvojo dopisnico, v kateri sem opazil, da boš moral priti služit cesarja. Pa ne bodi žalosten radi toga! Bodi ponosen, da si za vojaka sposoben. Tudi jaz že koračim po bojnem polil 8 mescev pol, pa sem še kljub temu zdrav in Živ. ;em živ in zdrav domov, prvi moj pot bo k Mariji, izročil sem se Mariji Kokarski in na Brezje. Ce pri-Sedaj sem se prepričal, da Marija varuje vsakega,
o se k njej zateče. Dostikrat sem bil že v najhujšem gnju. Hvala Bogu, sedaj sem Še živ in zdrav, žive. 'i slovenski fantje! Živela avstrijska armada! S solznimi očmi pišem to pismo, ker ko bi Ti pisal vse po
pravici, bi bil preveč žalosten. Sioer pa mi vedno nekaj pravi, da se še bomo videli z mojimi ljubimi stariši, brat; in sestrami. Bog daj, da bd se moje mi, sli uresničile.
Zadnja porodila došla v ietrtek, 12. avgusta.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 11. avgusta.
Rusko bojišče.
Avstrijske čete, ki so prekoračile reko Wieprz, so včeraj zapodile v beg sovražnika iz ozemlja se-verno-zaliodno od K o z k a (izhodno od Ivvangoroda) ter so nadaljevale zasledovanje v smeri proti severo-izhodu. Med gornjim tokom reke Tysmience in med B u g o m, kjer so se Rusi na črti O st r o vv — U h r u s k vnovič postavili v bran, jih napadajo zavezniške čete.
Sicer se pa ni pripetilo na severno-izhodnem bojišču nič novega.
Italijansko bojišče.
Artilerijsko in napadalno delovanje Italijanov na primorski bojni črti se je vršilo včeraj, dne 10. avgusta zopet v večjem obsegu. Ob robu Dober« d o b s k e gorske planote so napadle močnejše sovražne čete izhodno od Tržiča naše postojanke. A te so ostale po srditih bojih brez izjeme v naši posesti — odbit sovražnik je imel zlasti vsleti našega artilerijskega obstreljevanja v bok težke izgube. Dva napada proti prednjemu robu gorske planote je udušila že naša artilerija.
Do goriškega o, b m o s t j a so skušali I-talijani pri P e v m i se pririti notri do naših ovirar-lišč„ Tukaj so jih pregnale naše ročne granate. V temi pri Zagori (izhodno od Plav) uprizorjeni sovražni napad se je izjalovil istotako kaker že včerajšnji.
Ob koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju je položaj nespremeujen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. H§fer, podmaršal.
Busi se umikajo iz izhodne Galicije.
Iz Kodanja se poroča.: Rusi so začeli izpraz-. njevati izhodno Galicijo. Nevojaška uprava za Galicijo s sedežem v Brody-ju je razpuščena.
Najnovejše nemško uradno
poročilo.
Borolin, 11. avgusta.
Zavezniške čete napadajo sovražne postojanke v prostoru pri rekah Bvstrici (pritok \Yieprza severno od ^ublina) in Tysmienici (izhodno od Lublina), kakor tudi na črti Ostrow—Uhrusk (med AVi-eprzom in Bugom). Ob gornjem Bugu in Zlotš Pipi je položaj nespremenjen.
Zavezniške čete, ki stojijo pod poveljstvom bavarskega princa Leopolda, naglo zasledujejo sovražnika in so s svojim levim krilom že došle v okolico mesta Kaluczin (izhodno od Varšave). Na njenem desnem krilu je armada generala "Woyrscha naskočila zadnje sovražnikove postojanke na obeh straneh reka Jedlanka (pritok Visle). Ujetih je 1000 Rusov.
Izhodno od Nowo-Georgiewskega so zavezniške čete zasedle utrdbo Benjaminovv, ki jo je sovražnik že prej izpraznil. Naši zrakoplovci so metali nekaj bomb na trdnjavi Novvo-Georgievvsk in Brest-Li-tovvsk,
Južno od Lomze se umika cela ruska fronta. Močne postojanke pri hribovju, Czerwony—Bor sovražnik ni mogel držati. Nemške Čete so to hribovje prekoračile in silijo dalje proti izhodu. Zavzele so križišče železnic južno-izhodno od Ostrovva (Malkin). — Izhodno od Lomze silijo nemške čete proti bobr-na-revvski črti. Pri Kovvnu so bili srditi ruski protinapadi odbiti; istotako tudi napadi na nemške čete ob cesti Riga—Mitava.	(
Boroevič o važnosti goriške bitke.
Na goriški fronti se pripoveduje o sledeči vele-zanimivi izjavi generala Boroeviča: jVsakteri mojih vojakov, ki so bo v goriški bitki boril do zadnjega, zasluži hrabrostno kolajno. Ce se po zmagi najd sovražnikom vrnemo nazaj, bo za vsakega največja slava, ako bo lahko rekel: Bojeval sem se v soški armadi,"
50 hI dobrega vina ima na prodaj Franc Pečar, nadučitelj t Rimskih Toplicah	480
2 pom inlka spreta» prodajalca, slovenskega in nemškega jezika vešča, sprejmeta se s 1. septembr. ali pa tndi takoj pri Jožef Ullaga Maribor.	481
Prodajalka za podrižnle», manu-
fakturnega, špecerije in železnine, t?r obeh dežeinih jezikov vešča, aa sprejme takoj, proti dobremu plačilu pri Pauli Siarasthina, Cirkovce pri Pragarskem.	482
Sprejme se uienee in oi*nka; pridno mečno dakie, poštenih stari--Sev ii dežele z dobrimi spričevali. J. Traun, Ptujska goa. 471
„S^kma Avstrija."
Kdor mi pcrtlj« v kavsrtu za -45 vinarjev novih in neporakljeaih znamk in pa svoj natančen nasl»v, pošljem su tak*)} tri nore krasa« pesmi: I. »Svetovna vojska". IL „Junaški fant« in III. „Tolažba dekletu." Tudi prve itiri namreč: „Šolana Avstrija", »Slovo in ločitev", „Blagor mu v tuji zemlji!" in „Godci svetovnega pl«a". 10 ie na razpolago za 50 vinarjev.
Kdor pa želi imeti vseh 7. pesmi, pošlje mi naj sam« 80 vin. v znamkah. Mislim, da ie nikomur ni bilo tal, kateri si je že naročil prve Štiri in mu tudi ne bod. za te tri, ki se a jih zdaj izdal. Naročuje se pri iidajatelju Mat Bsleč pri Sv. Bolfeitku v Slov. goricah via Ptuj Staj.	47»
Priden učenec
14 let star se sprejme v trgovino Alojzija Vršiča v Ljutomeru. Vstop takoj,	477
Orehov lat (okrogel) od cm de
beloBt naprej brez prevelikih grč vsako množico od državne ali južne železniške postaje kupi proti takojinemn plač lu, ednako sm»-rekeve ijubje In iritlo pe najvišji udolf Der
ceni Bud trg.
Dergau trgovec Laški 478
Proda S* posestvo -hiša s šestimi stanovanji v Novivaai štev. • pri Mariboru.	488
Posestvo aa prods| v lepem trgn na Štajerskem s lepo hišo, pripravno za vsako obrt ter se lahko redi do 4 glav ftivlne. Mleko In pridelki te v hiši drago prodajo Vež pove Marija 8en*ec, posestnica Strus 60. pri Spislfeldtt.	469
Val&il mI(b v Radttab pri Zida-nemnoitn išče, dobrega mltaarske-ga pomočnika, preti d«bri mesečni pla«. Vstop tekej. Prijave: „Valjčnt mlin v Rad »¿ah pri Zid. mostu".	471
Uisake ali aisnsa iz poštne hiše ne sprejme v trgovini a mošanim blagom J. Traun, trgov»« Ptujska gora. 11 to tam se tndi «prej»» konjski hlapec.	471
Kupim sadje,
Ttako količino naravnost od pro-duceatov. Oskrbim zaboje itd. evantutlso tudi sam. Sem tadi de-ber plačnik za jajca, maslo, perutnino itd, Pssiudfee na Rajmund ZTi»nert, Dunaj XVIII 8 tem »ar-testrasse 11.	469
Teatri« la i&rjs sprejme v stalno dalo in m. debro plačilo stavbeni mejster Julij Glaser Maribor (Mel-linghef.)	444
Brajo bMcs in pet mladik brejih krav murodvoztkega plemena proda graččina Nerikloštar pri Sv. Petru v Savinjski dolini. 474
Vloe lo sad|8veo kupim vsako po -ljubno množino Julij Glaser, stavbenik Maribor, 'Mellinghef. 44«
Vajenka — slovenščine in nsmiei-ne zmožna, iz Maribora se sprejme takoj v frgorini inpi^eš in veakomtsimi pisarniškimi potrb-ščinami. I. Weixl, Maribor, Gosposka uli» SS.	476
Šaha gobe, flžei, vinski tamea ter spleh vse dtfHBo pridelke, kakor tudi vrsta vim« kupi veletrgovina Antra Solenc, Ca-j« Graika cesta št. 31	450
Sprejme s« aieaee xa leeetarstvo
in en hlapec pri g. Dekok, 1-MSiK
Utrihs->". _ ______ 4M
Svetovna y«i
doksanje*"]asne, da samo Simon prsnuiaO skoraj nečloveška
2ere, ki ostane trezea. Zato tavajte v vsaki gostilni kot pijačo iavratao Ijatoaorake aekalles. F »dar Kukava«, tvorni ca pokali« ia sodavico, Ljaioner._Sil
Aleksander Vaupofcii, mesar v Lj* temer», sprejme takoj nesarakofa ateaaa ia boljšo hiše, ^fe 466
Jajca, surovo maslo, smetana.
Kupujem prima sveža jajca, čajno maslo, masle za kuho in smetano. — Dopisi z navedbo cen na trgovino z jajci in maslom Tweze Hinterberger, Dunaj XU.,Schi)nbrunn«r-straaae štev. 196. w
1 KAVA I
50e|0 cenejša:
Amorikanska itedilna kana, vab aromatitea, izdatna is itedilna b kg peskasna vreča 11 K franke po povzetja. Pol kilograma vele prima najfinejši fcj E 2-20 oddaja A. lapira, »kiport kare hi i^t Tiaaabofdan ¿M, Opate. 37«
iako se kopijeratcsk '' poleti«
1. Voda v banji ne bodi toplejša nega 27°. % Voda naj seže do prsi.
3.	Za odstraajenje neprijetnega duha po polu rabimo Lys#form. Najwč 50 graosv je izlili v banje.
4.	Pred kopeljo naj se teio c&iadL
5 V vodi ne «etajajm« deij nago 15 minut.
6.	Rabim© vedno Lys^rmo^o milo, ki je najfinejše toaletno milo in obenem tuji desinfisira.
7.	Po kopelji je telo odrgniti in nato počivati Četrt ure.
Kdor se koplje tako, se kaplje pametno in po rabi Lyso!orma osvežen in desinfisiran lahko nadaljuje dnevno delo.
Nstzanesljte?ejša razkuževalaa meč Lysoforma preiskana na zavodih profesorjev: Loffler, Lieb-reioh, Vas, Pertik, Froskaner, dia Vostoa, Tanosk. Vertun, Ffalil, Perronoito, Pfeiffer, Ujhely, Loir i. t. d.
Vsebina steklenice:
g 100 250 500 1000 2 V, kg Cena stekleaici: K — 90 180 310 5 — 10 —
Ha željo pošljem» fsakomur gratis ia franke zanesljivo od odličnega zdravnika spisano knjige , Zdravje in desinfekcija", ki nas uči racijonalnega .razkuževanja.
KEMIK HUBMANN,
xeferei4 Ijiefcfinrerks, Duaj XX. Petraackgasse 4,



„Slovenski Gospodar iii „Straža"
se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška
ulica št 5. Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegett-
hoff-ova alica. Trafika na Giav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki uL (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici.
» » Tegetthoff-ovi ulici (g. Zilko, blizu glavnega kolodvora). Trafika g. Handl v Tegetthoff-ovi ulici. Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi).
Brežice s
Trgovina g. Antona Umek.
a oSlA *
Papirna trgovina Goričar & Leskošea. Trafika v Narodnem Doma Knjigarna gosp. Adler.
Celovec s
Trgovinafg. J.Vajncerl, Veiikovška cesta 5.
Sv. Dnit-L&le:
Gosp. Josip Zalar (organist).
Dohie prS Planini:
Trgovina g. Amalije Tržan.
Fram:
Trgovina gosp. Janeza Kodrič.
Fohnsdorff:
Trgovina gosp. Jurija Gajšek.
Gornia Radgona:
Trgovina gosp. Antona Korošec. „ „ Franca Korošec.
Guštanj (Koroško):
Trgovina g. Vinko Brundula.
Sv. Jakob v SIov, |or.:
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Sv. Jurii ob Jui. iel.:
Trgovina g. Janko Artmana.
Kozle:
Trgovina^gospoda DraAkovi&U
Sv. Lenart?v Hov. gor.:
'.•"hi
Trgovina gosp. Antona Zemijič.
Uuiomeil:
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Lu£® v lav. del.:
Posestnik g. Franc Dežtnaa |
Trgovina gosp. J^Oset.
Ptuj:
PapirnaCftrgovina g^J. N. Peteršič.
Podlehnik pri Ptuiu s
Trgovina gosp., JMateja Zorko.
V Slov. Bistrici:
Prodajalna g. Roze PičL
if§v. Gradec:
Trgovina g. Bastjančič.
Sf arSf m -
Trgovina g.^Ignaca^Uršič.
Stridova (Prekmursko):
Gosp. Peter Kovačič.
Smartin na Pohorju s_
Trgovina^. Janeza Kos.
Šoštanj:
Trgovina g. Ane Topolnik.i
Sv. Trojica v Sfiov.^or.!:
Trgovina g. Terezije CauS^
Sv. Vid pri Ptuju s
Mostninar g. Anton Kmetec.
Veržej •
Trgovina gosp. Marij egKoroša.
Vojnik:
Trgovina g. A. Brezovnik.
ŽetaBe:
Trgovina gosp. MaL Berlisg.
r^ncnn^oi*« izha-ia vsak četrtek m stane za ce,° „oiuvsiisM uu^poaar let0 4 K za pol leta 2 k, za četrt
leta 1 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav-niitvo „Slov. Gospodarja", Maribor.
izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 2 50. Naslov za pošiljatev naročnine: Upravnifitvo lista „Straža", Maribor.
Kdor Se ni naročen na >Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču
vsaj za četrt letal
Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«.
Opomba: če kdo hoče predajati naše liste, naj naznani tisksrni sv. Cirila, Maribor, Keroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežen popust.
Str® 8»	SLOVENSKI GOSPQI1JBL	12. avgusta 1916.
Za zdravje želodea'!
«a ni
P» p jem tt jež atfi, Žei*dec ne.G$oia In £lava ne boli!
i mnUMC
Ob neprecenljivi iigcb« n»l« iskreno 5jn bljene h^rfe-t?, o*, sesti», gospod čne
Zahtevajte izrečno „FLOBIAH!^
4---
Zavračajte pwn&radbe!
Hranilne kocke „Fwerii" so najboljši
pridelek sa ¿tihe* Najcenejši vir za piepro-dajalce. V škalljah po 200 komadov naprej. 100 kosov K 3.60 se pošilja po povzetju na vse pošte. Griinwaldova uprava za razpošiljanje juhkuh kock Dunaj I. Gonzagagasse 12.
Kapljice za svinje
«t C«a& 1 steklenice j» 1 krono.
Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposiano zdravilo: Svinjske kapljic? sa rdečico: Uspeli vrlo povoJjni! Gospod Janei K. piše: Prav debro ¿omagalo I
m^^etna»	pri o. kr. orlis
Maribor, Glavni trg štev, 15 4«*
Marijo Srm4m\
kontoristinje,
¡«rekama vsem sorodn kom, premije« in Ru*ncem &a nmogG&rcjno s^rematro na isulaji poti svtjo najsrčnejša zahvalo. Pot-eino p« se šslmfcijujemo <Sae4 g žu»nikn m dt»h. Franca Hirti sa toUžilne obiske v dolgi hole«ui in za ginljivi ntgroboi goror, č. g. kaplanu, gg učiteljem in uči»cljic*m di »k«n m dij*iin jam od Žlisu in dileS, drnifesniosm Marijine druibe, šolski mladini, pevcem in pevkam sa krasne žalostinke, darovalcem »eceev in šop kov in končno vsem, ki so sp emili predrage ra^jko k sadnjemu počitku,
Hoiinja vas, 27 julija 191?. 480	Žalujoča rodb ns Snudwl
EsJ'81 S3§t8H^ ia giOTOB Ifl}fig!l ii HS8f!*0-a|PSfcfl «i
svgfc a«;-»«
aadt
Fo 14 4hcvk! p©&ku£r4i
M is&k»	«M
««»3 rf
* veftk Bfc» prejrriiá i PT*ki*8Íttsi( w; Ptt.tb xaiajK>w&r.ik* ÍU. íi filiar» M j«, mi Alig') toj»,	w fa> «!»$>&« e »o»« keaitrtthcfje ifefrij-ftufe, É»ifi« p»«li£Í>*ki tek, ooč*» «é, ketatfe a« we vrti t kfc»»«Ü¡ fera u.ñ 3*2 ur in ide točno va pol miafltt. ta tnái ■ira laii, viai aii se Bosi t iepu. ju aa--.Movana proti preveliki aapetesti pere^. ak-je it éiitag» si-, \ ter je zavirava» ce « «niu ¡slaácew a* <arstvo zoper prah t«r ft rtJ pekrwvi »Vt.feo ib na.twfíBti zapii^j*. i*o dobri pieiskuttyi mh t» «n radi *tsk» rKio i» doW-M?» íait-i B*&¡fee W»»-lj»!« prí armadi iit waliiisk íraBJEttipife. ratita vjí teiej, da to are ne zamenjate i drugmi «li¿*«*i nr;>»i, kí se debite v trjfevinak. V»ak si b«í fecw wv ¡trae »it, da hi trpu! kake Hnx, sefíi fwsj» («se áro. - Vetik wrr.ík ¡¡epoinoma zasionj.
A» KIFFM&NM, Maribor ob Dravi št §,
trv'»fnisi« in KÍatnsisia, za boljše ure.
ÍI8ÍV«¿ÍÍÍ í«v«rwléka ¿al««« sr, raznoíííjs v vam á«*Se!e. Sfscciali*t
Letci-ijsk« številke.
Gradec, d« 4. avgusti	7 80 60 54
Line, ¿d: ?. avguff-4 lisi* 8 Ti 3- 11 05


twék®


Njaznatijara, da v moji trgovini dobivate zane -im kaljiva semena za polje in vrte po s&lidni
Posebne priporsčaja? od predenča očiSčeao:
aH konjikd	sem«,
Liiecrner aHI nemška,
Ifikarnaf za enkrat kositi, Esparsef, takozvaaa večna detelja, TravIftO StRI^ ** mokre in šahe travnika,
Koreiij««® seme,
re^S, rade«4ž dokov*«, ranizm-i dolgo in okro^lorato,
ml semefa is vrta, kakor sadi rfifsj© ia ff«¿pSf;
sa vinogfade. #bilnega obiska pričakujoč biiefcijca i velespoštovanjem
@lavxd trg št. 10, tik faraa carkf«
lp@€©fiis§^fie blisia«

m&m*
anufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoža

Urada« ure
ti: rsá« ando, ?wk petek ia rnk «jmaki	g.
is» It. 8» bi rssk* eedeij« ©d 8, 4o pal 1©. we ás» t'dén. Vpbfej« ia ispíaisj« k r»4ae	eé xménih
tfi^rik Ffg&mlfa o« áfsj^o nak l&x <¡4 § it it.
Uradni prostori
m »«á^Sf» ? «¿«rrürtitíí? mmemir ?5>sjs
rtgistrwana zaitruga t afoiuejeno
HmaUat vl&gt
¿feréatir-s pe 3V( »d 1. is 16. t mesce p» vltf&rf i« to 1& in assbjísg* pr»d ¿vifcm Sevsdifs^a* «éraatí «*
juey» i»	fiáffi leta pnp^a
a <¿ tor kakor ta-i* atowtag^. Hrqtzaw n kajíMya drekih j*?í;íov k*i rbft, «e á» el s« pri ¡*a¡ obrestovan j»*- kaj pr«kl*Üft * m é* b1 Mran/Ji i»«ia ¡pi
tem kak ft p««sv aiiaeb na rtti^eínfo m> í*racík® bssspla&ss pftáttsft-kíüití»« Isbdae Si 111 is	ubirali
Unica v
ñnépi
M ¿aj^« w	H »V, «»SV., »t vte^S« %
porolívo j« M,, tm mmisxt $$ «y.V.» aeeatowwS »»iaik	is sdtóál ratea ^ «f&ÉsIsi
fWUMjj»

fA ¿ungen mvx&íi hi
^Is&k sais» L#káu»
	<18 B m m	Obrestuje hrsniln 4V ad dneva vloga do d Rentni davek plača p	ie viose m Dale: pmmillo Umdn® um na vknjižbo, na esebni kredit in na zastav© , , _ , 0 vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. 211 stranke V8ak M&vmk 9 12- ure neva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne, osojillrica iama. plačno, stranka plača le koieke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike, -		mmmm	
* lastni hiši (Hotel .Pri belem volu') v Celju, Oreška cesta 9				5 f»ilf§Cl	str	
Iedajatell ln ealožnlk: Katoliško tiskovno društva,
Odgovorni urednik: Frank) 2eboi.
«ak tiskarn® «v. Cirila t Maribor»,