JUTRA Maribor, sobota 18 iulija 1931 Izhaja razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. u Račun pri poštmm ček. z«v. v Ljubljani št. 11.409 Valja masačno, prsjetisn v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljan n« dom p»12 D Ese*« Poštnin« pražin« V getovfrtT Mariborski Cena 1 Din .eto V. (XII.). štev. 160 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 %| Oglati po larifu ava 2455 I Oglate tprajama tudi oglatnl oddelek .Jutru" v Ljubljani, Prašernova ullot it. 4 Uredn. 2440 ^ ava 2455 Kutiina vitežkega intriganistva Med tern ko so se vse evropske dria-vsaj formalno in teoretično uklonile diktatu mirovnih pogodb in skušajo We ali nehote — vsaka neka; doprine-h konsolidaciji povojnega stanja, je Madžarska tisti čarovniški kotel, ki izrabi vsako količkaj ugodno priliko za rušenje miru in državnega ter narccnega Sožitja. S simpatijami vse evropske javnosti blagoslovljena e meščanska protirevolucija vrgla pred leti bo'jševiški režim Bele Kuna, a namesto da bi si bila te simpatije ohranila tudi pozneje, je u\ . terčr magnatov, ki stral. ' že skoraj deset let madžarski narod in vznemirja svet. Obkrožena, od štirih držav, ki so po razp du avstro-ogrske monarhije teme-liito odstranile upliv plemstva ter izvedle mimo tega tudi agrarno reformo, je *" 'lurska v nasprotju z vsemi sosed' nadalje ostala verna čtivariea magn .t-s*Va. S pomočjo skoraj riespremenljive-24 Beth'enovega režima se je ohran: Sramotni volilni sistem različnega glasovanja, po katerem voli večina državlja-°ov javno, ne tajno, kakor sedaj ves °stali svet. Glavtlo besedo pa imajo pri tem seveda orožniki in policisti, ki mo-fajo slepo izpolnjevati želje vlade. Zaradi tega so vsake madžarske volitve čisto navadna sleparija-in jih prav za prav sploh ne bi bilo treba, kajti prav tako bi vlada • nove pos]ance lahko tudi sama imenovala — z dekretom. Po vsem tem je razumljivo, da faktične zel;e madžarskega raroda nikdar ne pridejo do veljave in vodi tako vso notranjo in zunanjo politiko Samo peščica magnatov. Vodi pa jo tako, da neprestano ruje proti mirpvnirn pogodbam, da Vzdržuje, podpira in plačuje doma, v sosednih državah in y raznih evropsk h Političnih in diplomatskih centrih propagando za »svete« madžarske zahteve in agitacijo za »vitežki« madžarski narod. Veleizdaniški procesi v Zagrebu, Beogradu, Bratislavi, Aradu itd. so to dovolj jasno dokazali; n;> drugi strani so £•* prav tako znane neprestane intrige v Londonu, Washingtonu, Parizu itd. Iz istega osredja se je porodila tud! Madžarska rrtonarhija'brez monarha, edi-svoje vrste na svetu. Ustanovljena ie ~Jia v čisto intrigantske svrhfc, da se ^adžarskem ljudstvu obran' vera v podatek Habsburžanov in s tem v obno-0 starih mej&. Na njeni osnovi so s; °£neje razvile Se širokopoteznejše intrl-*e s pomočjo fašizma, ki so stremele roglasitvi nadvojvode Otona, ki ’,•> Poročil z Italijansko princeso, za <’na-. arskega kralja. Uspele so v toliko, da .zadeva prav, sedaj zopet -aktualna, ^a vsak tak poskus prisilil države Male pa veteslte Francijo in An-k protiakciji, je razumljivo, *amovej5a intriga madžarskih magna-„Pa je vprizoritev gospodarske kri-ki’ zasnovane po vzorcu nemške, ki naj irme*Ia Madžarski odgoditev raznih Na potu v Pariz DR. BRUNING IN DR. CURTIUS DOBILA PROSTE ROKE. — OSTRE CENZURNE ODREDBE V NEMČIJI. - »NEMŠKE DRŽAVNIKE BO PARIZ LEPO SPREJEL«, PRAVI »PETIT PARISIEN«. — »NAJVEČJI DOGODEK PO VOJNI«, PRAVI »AGENCE HA VAS«. BERLIN, 18. julija. Po dolgih posvetovanjih je državna vlada včeraj dala državnemu kancelarju dr. Bruningu in zunanjemu ministru dr. Curtiusu proste roke za pariške razgovore. V zmernih krogih so to vest sprejeli z zadovoljstvom, Hi'"enbergovi listi pa z debelimi črkami objavljajo, da se Nemčia pripravlja na končno kapitulacijo pred Francijo. BERLIN, 18. julija. Vlada je z ozirom na hu.skan e v narodno-socijalističnem in komunističnem tisku izdala najstrožje cenzurne odredbe. Odgovorni urednik je zakonito dolžan, vsako službeno poroči-b države, dežele ali občine objaviti brezplačno in brez komentarja na zahtevanem mestu. Prestopki se bodo kaznovali s takojšnjo ukinitvo lista. Levica in centrum pozdravljata to odredbo, dočim Hugenbergovski listi naglašajo, da !e to začetek konca nemške tiskovne svobode. BSRL1N, 18. julija. Kancelar dr. Brii-ning je pred odhodom v Pariz izjavil novinarjem: Sedaj, ko je vlada vse potrebno ukrenila, da odstrani nevarnosti, ki so grozile izpodkopanemu nemškemu kreditnemu in valutnemu sistemu, je dana prilika, da uresničim željo, ki sem jo izrekel v radio, da osebno stopim v stike s francoskimi državniki. Potujem v Pariz z najboljšo voljo za odkrit in ja- sen razgovor, da se ustvarijo pota za prijateljsko sodelovanje obeh narodov. Upam, da bodo osebni stiki mnogo pri-oomogli in da bodo podani novi dokazi mednarodne solidarnosti. PARIZ, 18. iulija. Večina listov lojalno in celo prisrčno pozdravlja obisk nemških ministrov. Oficijozni »Petit Pa-risien« pravi, da bodo nemški ministri od strani Francozov najlepše sprejc i, ker je Francija prejeta z duhom sprave. V Parizu so si na jasnem, da gre za odstranitev ene glavnih težkoč v napeta sti, ki je za obe državi enako nevarna. Od Nemčije bodo pač zahtevane gospodarske in politične garanci;e, ne gre pa nod nobenim pogojem za diktat ali poni-'anje. Nemci niso bili povabljeni, da bi diktat. PARIZ, 18. joiVia. »Agence Havas« poroča: Potovanje dr. Bruninga in dr. Cur-tiusa v Pariz je na j večji dogodek v od-nošaiih med Francijo in Nemčijo po vojni V merodajnih krogih ga z zadoščenjem smatrajo kot začetek nove ere, ki tiaj omogoči zaupno zbližanje. Prezgodaj bi bilo, pričakovati od pariških razgovorov odločilnih rezultatov, dejstvo samo pa, da bo razgovor marsikaj razjasnil, je le pozdraviti. Francija stopa z dobro voljo k zeleni mizi in upa isto od zastopnikov Nemčije. Sahousfca olimpijada v/ Pragi PRAGA, 18. julija. Včeraj dopoldan so. bile odigrane številne prekinjene partije. Jugoslavija je zmagala v dveh igrah proti Norveški in sicer je dobil Kostič proti Hovindu, _ Pirc pa proti Gulbrandsenu, dočim je dr. Vidmar prekinil s Hanssenom, dr. Astaloš pa s Halworsenom. Stanje po IX. kolu je sledeče: Le tonska 23. ki ima sedaj vodilno mesto, Poljska, Amerika. Nemčija 22, Anglija in Avstrija 21, Jugoslavija in Češko slovaška 19, Madžarska 18 Nizozemska 17*. Švedska 16. Švica in Francija 15&. Litva II. Španija 6^, Nor-veška.5>*. PREPREČEN ATENTAT NA BAZI-LIKO SV. PETRA V RIMU. RIM, 18. julija. Ko so v petek zvečer orožniki zapirali bazaliko sv.- Petra so našli v desni ladji položen peklenski stroj. Takoj so o tem obvestili poveljnika vatikanskega orožništ-va, ki je dal peklenski stroj na samotnem kraju razstreliti. Fašistični Usti pripisujejo ta poskus atentata proti-fašistom, kar pa je zelo neverjetno. Papež je bil o poskušenem atentatu takoj obveščen ter se je močnb raz-;/-i,xS-t snr'čo dejstva, da nimajo politični prenapeteži spoštovanja niti pred takim svetiščem, kot je bazilika sv. Petra. mednarodnih plačil in ve'iko milijardno zunanje poso ilo, ki sicer ni mogoče. Ka kor vse poprej, ie tudi to le en člen dolge verige intrig prot! mirovnim bam In sporazum s sosedi, v prvi seveda s Češkoslovaško, Romunijo in lugoslavijo. Vendar je že sedaj gotovo, da bodo vitežki madžarski intriganti imeli še manj uspeha kakor Nemci. Za-psdna in maloantantna diplomacija je še vedno dovoli močna in solidarna, da bo obvladala položaj. PRED NOVIM POLETOM OKOLI SVETA. NEWYORK, 18. julija. Ameriška letalca Ilugli Harndorn in Clyde Pang-born se pripravljata za veliki polet z enokrilnim letalom. Letela bosta okoli sveta ter poskusila potolči rekord, ki sta ga postavila z osem in poldnevnim poletom letalca Post in Gaty. Letalo je za polet nalašč posebno zgrajeno ter vozi s seboj kuriva za 8000 kilometrov poleta. Povprečna brzina je 200 km na uro. Prva etapa poleta bo Ne\vyork—Moskva, druga Moskva—; Berlin. ZVIŠANJE OBRESTNE MERE PRI NARODNI BANKI. BEOGRAD, 18. julija. Narodna banka je z. veljavnostjo od 20. t. m. zvišala diskont za eskompt od 6M na in lombard od 8 na 9%. Hranilno knjižico je ponaredil. Na prijavo nekega mariborskega obrtnika je aretirala policija v mariborski družbi dobro poznanega okoli 501etnega Ljubljančana Mirka S. Možak je pritekel nekega dne pred dobrim mesecem k omenjenemu obrtniku ter ga milo prosil, naj mu posodi takoj 5000 dinarjev, ker se mu nujno mudi na vlak. Sicer bi dvignil sam denar iz vložne knjižice m nekem mariborskem denarnem zavodu, pa ne more, ker je vloga vezana na enomesečno odpoved. V dokaz je privlekel denarno knjižico, v kateri je bila debelo vpisana lepa številka 10.000 dinarjev. Obrtnik je knjižico sprejel z zagotovilom* da mu S. vrne denar še do 1. julija, odnosno da lahko sam dvigne na njegovo ime vloženo vsoto iz hranilnice, in posodil gospodu Mirku 5 jurjev. Čim je ta denar prejel, je Mirko izginil iz Maribora in se ni pojavil pred očmi dobrovernega obrtnika, ki je zastonj čakal po 1. juliju še 14 dni, da mu vrne posojeni denar. Končno se je napotil v zavod, kjer naj bi bil denar naložen ter izvedel na nemalo presenečenje, da je vloženih na knjižico samo 20 dinarjev ter, da je gospe Mirko mirne duše prekorigiral teh 20 dinarjev v deset jurjev. Odšel je na prl;cijo, kjer so kmalu našli podjetnega moža, ki se je izgovarjal na denarne za« di ege kot vzrok'prevari. Predan je sodišču. Kolesarski karambof. Včeraj se ie v 511etno Ivano Kopiče-vo, ženo strojnika na Teznem, ki se je po Ptujski cesti* vozila s kolesom, zaletel nek mladi kolesar s tako silo, da jo je podrl na tla. Kopičeva si je poškodovala levo-nogo. Morali so jo prepeljati v splošno bolnico, dočim se je brezobzirni kolesar, ki je tudi padel, navidezno nepoškodovan pobral in jo odkurll dalje. ZDRAVO OD SOLNCA ZAGOREL£J(OŽO mladostno svež in zdrav IzgleU Jdin dajo NIVEA CREME i Din 5-- do 33» NIVEA OLJE s Din 35- de 35-- 9J(< :leS NIVEA-CHEME NIVEA-ULJE kajti oboje vsebuje edino svojevrste sestavino eucerit. Oboje zmanjšuje nevarnost šolnine opekline, oboje porjavi Vašo kožo tudi pri oblačnem vremenu. NIVKA-CRRMA učinkuje pri vročini hladilno, NIVEA-UL.IE Vas ščiti pri neprijetnem vremenu pred mrazenjem In s tem pred prehladom, tako da se lahko tudi ob hladnem vremenu kopate v vodi in na zraku. Jugosl. P. BEIERSDORF & Co. s. o. 1.. Maribor. stran s. ManfiOTSKT V TT fc C K rv 1 K^jntrav t m a r i~o o r u, trne ur. -m imi. Mariborski in dneoni drobiš O ustanouitui Čitalnice v mariboru (Ob 701ettiici ustanovitve). Včeraj 17. t. m. je minilo 70 let, kar je bila ustanovljena mariborska Čitalnica, prvo slovensko društvo v Mariboru, obenem pa razen tržaške najstarejša čitalnica na Slovenskem sploh. Imenovala se je spočetka Narodna slovanska čitav-nica. O tem imenu in o ustanovitvi hočem napisati tu nekaj podatkov, ki doslej v vseh podrobnostih niso bili znani in ki sem jih našel v deželnem vladnem (prej namestniškem) arhivu v Gradcu. Prijavi, s katero so ustanovitev Čitalnice naznanili politični oblasti, sta razen pravil (v izvirniku in nemškem prevodu) priložena v prevodu še zapisnik o ustanovitvi 17. julija, podpisan od 20 rodoljubov, prvih članov Čitalnice, in pozdravno pismo škofa Antona Martina Slomška, datirano z 19. julijem. Okrajni urad v Mariboru, ki je prvi dobil prijavo v roke, jo je 29. julija predložil s prilogami vred namestništvu v Gradcu in jo priporočil, češ, da v namenu novega društva ni nič spotekljivega in protizakonitega, sploh nič takega, kar bi upravičevalo prepoved. Kot namen društva se navaja, da hoče gojiti »slo-■ nski jezik«, ga čimbolj razširiti in se v n em zabavati na sestankih. H koncu pripominja, »daB dieser Verein in Mar-burg als einer Stadt mit vorzugsweise deutscher Richtung eii..n \venig frucht-baren Boden finden und seiner Auflo-siing bald entgegengehen werde«. Še istega dne je došla vloga v Gradec, rešitev pa se je zakasnila. Namestništvo je bilo mnenja, da za potrditev pravil in odobritev društva po društvenem zakonu sicer ni ovire, »wenngleich dem § 2 der Statuten die Absicht, Propaganda fiir die slavische Sprache zu machen, nicht ferne zu liegen scheint«, ni se mu pa zdelo umestno, da bi se dovolil društvu naslov »Narodna slovanska čitavnica«: imelo je proti temu pomisleke »iz višjih ozirov«. Zato je 22. avgusta poslalo akt državnemu ministrstvu na Dunaju, da to o stvari odloči. Dotični paragraf pravil, ki se je namestniku v Gradcu — poleg naslova zdel sumljiv in mu vzbujal pomisleke, se je v izvirni obliki glasil: »Da se do maternega jezika veče veselje in veča iju bežen obudi, bodo se vsi članovi vsak teden enkrat in komur je mogoče, vsak dan zbrali in se ne samo tam, temoč tudi indi, kolikor je mogoče slovenskega jezi ka posluževali. Pri vsaktedenšnem zboru morejo se znanstveni in zabavni govori deržati, narodne pesmi se pevati. in na vsak način če se skerbeti za občno zabavljanje.« Ministrstvu na Dunaju se stvar ni zdela nevarna, zato je 31. avgusta kratko odgovorilo, da v nameravanem naslovu ne vidi nikake spotike. Nato je namestništvo 4. septembra ustanovitev Čitaln. ce in njena pravila potrdilo, okrajnemu uradu v Mariboru pa obenem naročilo, naj skrbi, da društvo ne prekorači dovoljenega mu delokroga... Sedaj obhaja Čitalnica svojo sedemdesetletnico. In obhaja jo v slovenskem Mariboru. Prerokovanje mariborskega okrajnega glavarja iz 1. 1861. se torej ni uresničilo. In da se ni uresničilo, je v veliki meri — zlasti za starejšo dobo — tudi uspeh dela, ki ga je na severni slovenski meji vršila Narodna slovanska čitavnica v Mariboru. J. G. Na zadnji odborovi seji smo ugotovili, da si je nova organizacija v tako kratkem času obstoja znala pridobiti simpatije odločujočih činiteljev, ki z zanimanjem in razumevanjem sledijo našemu začetnemu delu. Kakor priznava odbor nujnost kulturnim ciljem našega društva, so nam začasno vendar zdi neodložljivo, da posvetimo vso skrb in pažnjo teme; ljiti organizaciji članstva. Zato vljudno vabimo vse tovariše(ce), zlasti letošnje abiturjente, ki vedo ceniti skupno organizacijo, kakor tudi kontinuiteto društvenega delovanja, da se nam pridružijo. Tajnik posluje vsak četrtek od 18. do 19. ure v društvenem lokalu v Narodnem domu. Naslov: S. O. Napredek Ma. ribor, Narodni dom. — Odbor. Šahovski turnir na Bledu. Pripravljalnemu odboru za šahovski turnir na Bledu se je končno posrečilo dobiti finančno kritje za to podjetje. Turnirja se bodo udeležili najboljši šahisti sveta kot Aljehin, Niemcovič, Bogoljubov, Spielmann, Rubinsteien, Tartako-ver, Maroczi, Kashdan, sultan Khan in Flohr. Poleg tega bodo igrali tudi naši najboljši šahisti dr. Vidmar, Pirc, Kostič in Astaloš. Šahovski turnir Dijaškega šahovskega kluba prehaja že v končno fazo. Od 27 udele žencev jih je v prvem kolu izpadlo 13. Stanje po petem kolu je naslednje: Bien, Konič 5, Vidovič 4, Knechtl, Pavlin 3 (l), [Šavli 3, Menčak 2 in pol, dr. Asovič, Ho-ler, Vogrinc 2, Fras 1 in pol, Babič, Macarol pol, Kovač 0. V nedeljo ob 20. bo odločilna borba za prvo mesto med Ko-ničem in Bienom. Slavnostna otvoritev Obrtnega doma v Celju Sobota Nedelja Specialni kabaretni večer Velika kavarna Iz ..Starešinske organizacije Napredka ‘ V začetku meseca aprila t. 1. smo si ustanovili novo društvo: »Starešinsko organizacijo Napredka« z namenom, da .?. n0Y° knezdo udružilo vse one tovarišice in tovariše, ki so v srednješolskih letih s svojim delom v dijaškem U Nfpredek- kakor tu . v drugih sličnih udruzenjih, po .svojih močeh doprinesli k izgradnji našega omladinsko-nacijonalnega pokreta in se mu do danes niso izneverili. S. O. Napredek pa zbira okrog sebe kot podporne člane organizacije tudi one sicer redke mladino-Ijube, ki vedo ceniti koristnost oniladin-skega kulturnega udejstvovanja. bo jutri 19. t. m. pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marušiča. Obrtni dom v Celju je prvi v Dravski banovini in je namenjen obrtniškemu naraščaju. Temeljni kamen za Obrtni dom je položil svoj čas g. dr. Vekoslav Kukovec kot minister za socijalno politiko, ki je v to svrho dovolil znaten znesek krog četrt milijona dinarjev, Obrtno društvo pod predsed stvom poprej g. Ivana Rebeka in sedaj g. Vinka Kukovca je idejo realiziralo. V domu bodo imele svojo streho tudi vse obrtniške organizacije iz Celja in okolice. V domu je pa tudi velika dvorana za predavanja, zborovanja, tečaje in razstave. Želimo le, da bi Celju sledil Maribor! Cltroen-karavana, ki je včeraj pop. krog 13. dospela v Maribor z 12 avtomobili, kateri so vzbujali splošno pozornost, je davi na vse zgodaj odpotovala preko Celovca proti Švici. Ob prihodu so jih pozdravili na Trgu svobode, kjer se je karavana ustavila, zastopniki tukajšnjega avtomobilskega kluba. Vodja karavane je bil g. Petell, spremljata jo inšpektor tvornice D _ Scriabine in oglasni šef grof Šs^-ki. Z njimi je prispel iz Ljubljane tudi zastopnik za Slovenijo g. Lampret. Zve čer je bilo v Grajskem kinu predvajanje iastrega filma, ki ga je dala tvornica izdelati o dozdajnih potovamih, zatem pa j- bil v hotelu Orel pozdravni večer na čast gostom. Imenom občine in mestnega avtobusnega podjetja jih je pozdravil L. . odžupan dr. Lipold, imenom Avtomobilskega kluba predsednik g. Pinter. Vršila se je še kratka konferenca gostov s tukajšnjimi avtomobilskimi organ Nacijami. Karavana je morala danes po brzojavnem nalogu matice spremeniti svoj potni j rogram ih namesto breko Gradca in Dunaja najkrajšim potom nreko Celovca odpotovati v Švico in Francijo Lovski dan v Ribnici na Pohorju. V idilični in lovsko idealni Ribnici na Pohorju je bil preteklo nedeljo lovski dan, za katerega je vladalo med tamo-šn.imi lovci veliko zanimanje. SestaneK, ki ga je sklicala agilna podružnica Maribor Slov. lovskega društva v gostilni gosp. Ptačnika, je otvoril naš znani pohorski lovec gosp. veleiudustrijalec inž. Milan Lenarčič, § kratkim nagovo/om. Požrtvovalni predsednik podružnic’ SL D Maribor gosp. ravnatelj Bogdan Pogačnik je govoril o društveni organizaciji in o ciljih društvenega delovanja, pov-darjajoč zlasti veliki pomen lovskih dri. Sledili ste predavanji urednika »Lovca« in znanega našega lovskega pisatelja g. Kapusa o lovski etiki in spretnosti ter o srnjadi in neumornega društvenega delavca gosp. prof. dr. Fludernika o , -steh in o jazbečarjih. Oba predava.-ja sta žela za svoja zanimiva in strokovna izvajanja splošno odobravanje. Nato se je razvil med navzočimi živahen razgovor lovskih potrebah in prilikah na Pohorju. V debato sta posegla med drugimi tudi gg. veleposestnika inž. Pahernik in Podlesnik, ki sta dala navzočim razne zanimive informacije. Videlo se je tudi topot, da ideja prirejanja lovskih dni ni ostala brez zaželjenih uspehov. Pre-rctrebni tesni stiki med lovci in društvom se sedaj stalno utrjujejo, kar more biti le v korist našemu lovstvu Akademski letalski odsek Aerokluba v Mariboru sklicuje sestanek vseh interesentov za brezmotcrno letenje v soboto, dne 18. VII. 1931 ob 21. uri v klubski sobi Ose-tovega Mariborskega dvora. Koncert v parku priredi v nedeljo dne 19. t. m. ob navadni uri in pod osebnim vodstvom g. kapelnika M. Schonherrja Glasbeno društvo žel. del. in usl. v Mariboru s sledečim programom: 1. M. Schonherr: Krilato kolo. koračnica. 2. I. Zajc: Graničari, u-vertura. 3. V. Parma: Triglavske rože, valček. 4. I. Gleisner: Divertissement o I. Offenbachovih melodijah. 5. Selekcija iz opere »Ciganka« od C. Balfe. 6.1. Brodil: Vesele družine, potporija. 7. K, Kraus: Tango. Naše pohorsko bogastvo plove po Dravi... Davi je prispelo na naš Pristan po dolgem času zopet 10 splavov, tokrat izključno stavbenega lesa, namenjenega za Osijek in Beograd. Dva splava sta bila prodana na mariborskem Pristanu, dočim je drugih osem odplulo dalje. — Viharna noč. Sinoči okrog 22. ure se je nebo zobla-čilo in med gromom in bliskor je začela padat: nebeška moča. Vsled večkratnih s tel pa je glavni elekF~vod zadobil več defektov, in točno ob 22. je bilo celo ;; 'slo ovito v trenutku v egiptovsko temo. Prenehale so predstave v obeh ki- m " r"‘kali >- takarji za svečami, takisto v gostilnah, 1 ... .vstopilo več »AVcIa ačevdi«. ( >g Ž3j Ure pa so se besni elementi umirili, in poljske ter vrtne kulture so se oddahnile. Počitniške novosti v »Ljudski knjižnici«. Za počitnice je nabavila »Ljudska knjižnica« izredno lepe novosti, ki bodo ugajale čitateljem v prosti naravi, v kopališčih, ali na potovanju, pa tudi doma v tihi sobi za resnejše premišljevanje, ali pa lagodno uživanje pri sladkem počitku. Knjižnica posluje, kakor poprej, redno ob torkih, četrtkih, sobotah zvečer in nedeljo dopoldne ter vsakokrat sprejema tudi nove člane proti nizki vstopnini Din S. Knjižnica tudi dovoljuje, da si čitatelji vzamejo za daljši Čas večje število knjig na počitnice. Slovesna otvoritev strelišč strelskih dru žin v Podovi in Dogošah se vrši v nedeljo 19. julija popoldan. Pevsko društvo »Lira« v Radvanju, priredi jutri 19. t. m. v prostorih gostilne Podgoršek v Novi vasi poletno veselico z različnim sporedom. Vsi prijatelji naše lepe pesmi vljudno vabljeni! Streljanje na leteče golobe priredi danes popoldne ob- pol 17. uri P«d^ca SLD Maribor na vojaškem' strelišču v Radvanju. »Nemška imena ulic«. K notici pod tem naslovom v včerajšnji številki nas naproša »Zavod mariborskih postreščkov« ugotoviti, da med njegovimi člani ni nobenega, ki bi znal imena ulic v nemščini in da se torej očitek njegovih članov ne tiče. Izjavo jemljemo drage volje na znanje. Nova maša po 90 letih. Jutri 19. t. m. bo v cerkvi Sv. Rohi v Subotici nova maša Nikole Duliča, ki c pomembna radi tega, ker v tem mestu že od 1. 1841 ni bilo nobene nove maše. Iz Hotinje uasi Tombola požarne brambe v Hotinji rasi L. na dan 15. septembra. F ;s vir.'a veliko zanimanje občanov, pa tudi sosednih vasi. Čisti dobiček je namerne - nakup nove mo* ’ ■' a. I -a so jo v tem oziru v.a i društva, katera so si nabavila že celo ~vto. Upamo, da jo tudi ...i nas pi.j vidimo, ker ne bo samo peaoc članov, temveč tudi nujfla potreba. Savezna streljačka družina Hotinja vrs vodi prav pridno ekipo članov ..a državno Tekmo v Beogradu. Za trud želimo obilo sreče. Govori se o ustanovitvi samostojne sokolske čete v Hotinji vasi; manjkajo “3 i - . rtrebni temelji. Srebrno poroko obhaja te dni zidar in posestnik g. Skodič Josip z ženo N-Io. Želimo jima še zlato poroko! Predmet ponolda-^kih razgo\^rov v ne .cljo, dne 12. t. m. je bil o zrako; ’ -vu »Zeppelinu«. Ljudstvo je presenečeno ep ovalo v smeri proti Mariboru . ornim zračno smodko, ki je plavala po zraku prav počasi. Starčki so pripovedovali -lladini, da so z enakim zanimanxm ogledovali oni prvi vlak, ki je mladini danes nekaj povsem vsakdanjega. Javna iela v občini kaj leno ranre 'lijejo. Ceste so se potom kuluka pod vod-s. - S. Lešnika Antona lepo popr. vile. Občina si namerava nabaviti dva r.o-\a sejalna stroja, kar je tudi ide:a in zasluga res požrtvovalnega name''f,'i’''n župana g. Lešnika Antona. Iz Dobrovc. Olepševalno društvo v Dobrovcih p. redi v nedeljo, dne 2. avgusta veliko tombolo s 6 velikimi in 350 manjšimi dobitki. Cisti dobiček je namenjen predvsem za olepšavo vasi in napravo lepih potov in stezic. Povišanje prevoznih cen za motorni čolfl »Maribor«. Da bi se omogočila Čim večja frekvenca, je početkom letošnje sezone družba znižala vozne cene, pričakovanega uspeha pa s tem žal ni dosegla. Ker s pov« Bitoli dohodki podjetje še tekočih rezijskih stroškov ni moglo kriti, je primorano, da prevozne cene zopet zviša n sicer: za vožnjo Maribor—otok Din 4.—, za vožnjo otok—Maribor Din 5.—, otroci od 4. do 12. leta tja ali nazaj Din 3.—. To zvišanje stopi v veljavo v sredo, dne 22. t. m. Vozni red se ne spremeni. One cenjene goste, ki so se z ozirom na izredne udobnosti vožnje na Dravi stalno vozili z motornim čolnom, vljudno pro-6>mo turdi za nadaljnji obisk in priporočilo ostalim širšim krogom. — Dravskz Plovba. Tekma harmonikarjev v Maribora! Vinotoč Soss vičevina, od danes naprej prvovrsten rizling po Din 8. 2089 Zobozdravnik dr. Dernjač, Stolna ulica l/II zopet ordinira. Gospa dr. Klara Kukovec ne ordinira do 10. avgusta. Razumen izletnik vzame s seboj pred vsem steklenico Radenske mineralne vode. V spanju Je okradla Marija Hvalec nekega moža, ki se je zleknil na klop v Strossmayerjevem drevoredu. Odnesla mu je listnico, v kateri je bilo 300 dinarjev in nekaj listin. Dejanje je po daljšem vzdihovanju priznala ter je izročena sodišču. Nezanesljiv prijatelj je Ignac S., kateremu je iz-p^il nok J gov znanec novo usnjato aktovko pred trgovino Turad s prošnjo, da jo podrJl za nekaj trenutkov. Ko se je vrnil iz trgovine, ni bilo več s'edu niti o aktovki, niti o Ignaciju. Drugi dan je nepoštenega Ignaca ustavil stražnik, kateremu pa je hotel dopovedati, da je aktovka njegova. Romala sta na policijo. Lov na divje race v Račah. V Račkih ribnikih se je vršil te velik lov na divje race. Lova se je udeležilo mnogo lovcev, ki so se pripeljali s posebnim avtobusom. Plen je bil ze- lo obilen, padlo je 60 rac. Posebne zasluge ima dobri strelec grajščak g. Bach-ler iz Rač. VMariboru, dne '18. VII. 193f. ,WarffiorsCT V EC F R N T K luTfl Stran ar. Iz Zveze kulturnih društev v Mariboru I. Ob zaključku zlmsko-spomladanske sezone: Vsem včlanjenim (danes 270) društvom ter vsem onim, ki naše delo vedo ceniti in ga podpirajo, objavljamo v kratko informacijo brez vseh fraz sledeče podatke o delu v ZKD tekom pravkar minule zimsko-spomladne sezone (od lanskega občnega zbora 16. nov. 1930 pa do danes). Na dan občnega zbora je bilo ustanovljenih 8 novih potovalnih knjižnic ZKD (Orla vas, Oplotnica, Razvanje, Olimje, Vurberk, Gorica v Prekmurju, Zreče, Cirkovce), katerih število se je s tem zvišalo na 50. / Dne 23. nov. 1930 se je vršil velik gospodarski in prosvetno-poučni tečaj s predvajanjem filmov v Ptuju v Nar. gledališču, ki je bilo polno kmetskega ljudstva. Dne 21. dec. 1930 se je vršil enak tečaj v Konjicah, obenem pa konferenca prosvetnih delavcev iz sreza, na kateri se je ustanovil pododbor ZKD za srez. Dne 18. jan. 1931 se je vršil poučni tečaj s filmi in predavanji v Selnici ob Dravi. Dne 25. jan. 1931 se je vršila prosvetna konferenca in seja pododbora ZKD za srez Dol. Lendava. Istega dne se je iz' vršila ustanovitev nove potovalne knjižnice ZKD v ZamostJu pri Dol. Lendavi. Od 15. do 22. febr. 1931 se je vršila .v, Ptuju higijenska razstava, ki jo je priredil mariborski Zdravstveni dornrm ini-cijativo tamošnjega pododbora ZKD. Dne 21. in 22. febr. t. 1. se je vrši! v Mariboru prvi knjižničarski tečaj ZKD za vzgojo podeželskih knjižničarjev. Udeležilo se ga je 19 tečajnikov, povečini kmetski fantje. Od dne 22. do 29. marca tl. se je vršil s sodelovanjem šolskih vodstev v ce- li bivši mariborski oblasti »Teden narodnega zdravja«, ki ga je priredila ZKD deloma s pomočjo gg. zdravnikov v celem tem okolišu. Bilanco prireditve podajamo na drugem mestu. ZKD je ob tei priliki izdala poljudno-poučno knjižico »Vsakdo sam svojega zdravja kovač«, ki jo je spisal g. dr. Jos. Vrtovec, šef Zdravstvenega doma v Mariboru, kateremu na tem mestu izrekamo iskreno -a hvalo, v 60.000 izvodih. Knjižica se je tekom tega tedna delila med narod. Dne 11. in 12. aprila t. 1. so se vršile lepo-uspele , prosvetne konference v Gornjem gradu, Ljubnem in Rečici ob Savinji, ob kateri priliki se je ustanovil Pododbor ZKD za srez Gornjigrad. Dne 10. maja tl. se je vršil velik gospodarski in prosvetno-poučni tečaj ZKD v Središču ob Dravi s sodelovanjem ta-ffiošnjega Sokola ter Društva kmetskih fantov in deklet. Obenem se je vršila okrajna prosvetna konferenca. Dne 14. maja tl. se je vršil v Ljubnem prosvetni tečaj z gospodarskim predavanjem in predvajanjem zdravstveno-po-učnega filma. Dne 31. maja tl. pa je bil v Beltincih velik gospodarski in prosvetno-poučni tečaj in obenem velika prosvetna konferenca za celo Prekmurje. II. Bilanca »Tedna narodnega zdravja« ZKD od 22. do 29. marca 1'931: Kakor že gori omenjeno, se je ta »Teden narodnega zdravja« vršil v obliki predavanj na šolah deloma za otroke iz višjih razredov, deloma za odraslo prebivalstvo. Predavali so gg. zdravniki, y kolikor so bili na razpolago, deloma pa gg. učitelji sami, ki se tudi že odlično bavijo s problemi naše podeželske higf-lene, na podlagi gori navedene knjižice, ki jo je ZKD izdala. Ta knjižica se je obenem razdeljevala med narod. Bilanca prireditve je sledeča: Srez Celje: 39 osnovnih šol, 1 meščanska (Vojnik). Na šoli v Mariji Reki se ni moglo vršiti radi obolelosti vseh učiteljskih moči. Na ostalih šolah je bilo 38 predavani, 8 od kg- zdravnikov. Poslušalo je 4202 šolskih otrok, 930 odraslih oseb, razdelilo |e je 5138 knjižic. Srez Dolpja Lendava: n 35,T?vn% I meščanska šola. Poročil SLS V Centibl in Melincih. V Rad- SSse predavanie nl vrSik>’ ker Na (azume samo madžarski, od fi , ab J'e bilo 32 predavanj, 7 SS. zdravnikov. Poslušalo ie 2481 otrok in 802 odrasli 'osebi. Razdeljenih 2227 knjižic. Srez Gornjigrad: 14 osn. šol. Poročil ni od šol Gorica in Ksaverij. Na*ostalih je bilo 12 predavanj, 5 od gg. zdravnikov. Poslušalo 699 otrok in 281 odraslih. Razdeljenih 1046 knjižic. Srez Konjice: 19 osn. šol. Predavanja ni bilo v Vitanju. Na ostalih šolah je bilo 18 predavanj, 6 od gg. zdravnikov. Poslušalo 1093 otrok in 437 odraslih. Razdeljenih 1967 knjižic. Srez Ljutomer: 19 osnovnih šol. Poročil ni od šol Sv. Jurij ob Ščavnici in Lokavec. Na ostalih je bilo 17 predavanj, 13 od gg. zdravnikov. Poslušalo 1757 otrok in 1012 odraslih. Razdeljenih 2526 knjižic. Srez Maribor desni breg: 36 osnovnih, ena meščanska šola. Poročila ni od šole Podova. Na ostalih bilo 36 predavanj, 12 od gg. zdravnikov. Predavanja sta izven tega priredila Sokol v Slivnici in Ljudska univerza v Studencih. Predavanja je poslušalo 3911 otrok in 1048 odraslih. Knjižic bilo razdeljenih 5805. Srez Maribor levi breg: No šolah v Mariboru, kjer so večkrat zdravniška in druga zdravstvena predavanja, se v okviru te prireditve predavanja niso vršila. Izven Maribora je 26 osnovnih in ena meščanska šola (Sv. Lenart). Poročilo je izostalo od šol Sv. Duh, na ostalih je bilo 25 predavanj, 11 od gg. zdravnikov. Poslušalo 2194 otrok in 1676 odraslih. Razdeljenih bik) 3195 knjižic. Srez Murska Sobota: 49 osnovnih šol. Poročila izostala od 4: Murska Sobota, Brezovci, Moščanci, Dol. Slaveči. V Mačkovcih se radi selitve učitelja baš tisti čas ni moglo vršiti. Na ostalih šolah je bilo 44 predavanj, 7 od gg. zdravnikov. Poslušalo je 4042 otrok, 730 odraslih. Razdeljenih 3460 knjižic. Srez Prevalje: 29 osnovnih, 1 meščanska šola. Predavanj 29, 10 od gg. zdravnikov. Poslušalo 1882 otrok, 486 odraslih. Razdeljenih 3090 knjižic. Srez Ptuj: 37 osnovnih, 3 meščanske šole. Pre-davnja ni bilo na šoli v Nerapljah, ki je bila radi bolezni zaprta. Na mestnih osnovnih, na okoliških osnovnih in na meščanskih šolah v Ptuju so predavanja odpadla, ker so otroci bili deležni predavanj povodom Hig. razstave v Ptuju od 15 do 22. febr. tl. Na ostalih 33 šolah so se predavanja vršila, 10 so jih imeli gg. zdravniki. Poslušalo 4664 otrok, 630 od' raslih, razdeljenih je bilo 7140 knjižic. Srez Slov. Gradec: 22 osnovnih, 2 meščanski šoli. g0ia v Razboru je bila takrat zaprta, ker je manjkala učiteljska moč. Na ostalih šolah bilo 21 predavnj, 15 od gg. zdravni kov. Poslušalo 1754 otrok, 826 odraslih, razdelier.ih bilo 2600 knjižic. Srez Šmarje: 37 osnovnih šol. 3 šole niso poročale (Dobje, Stoprce, Sladka gora). Na ostalih šolah je bilo 34 predavanj, 15 od gg. zdravnikov. Poslušalo je 2486 otrok, 892 odraslih, razdeljenih je bilo 4146 knjižic. Resume: 362 osnovnih Šol, 10 meščanskih. 15 šol ni poročalo. Na 6 šolah se predavanja, niso mogla vršiti. Predavanj je bilo 340, 119 od gg. zdravnikov. Poslušalo 31.165 otrok, 9750 odraslih. Razdeljenih je bilo 43.340 knjižic. Razun tega je 255 takrat v ZKD včlanjenih društev v teh dneh razdelilo 5100 knjižic. Skupno Je bilo torej razdeljenih med narod 48.440 knjižic. Nedvomno impozantna prireditev, da-si se zavedamo marsikatere pomanjkljivosti! III. Še 27 novih potovalnih knjižnic ZKD. Tekom letošnjega leta je mariborska ZKD odkupila od ljubljanske posestrime knjižnico na Bregu pri Ptuju ter je nanovo otvorila knjižnico v Doinii Bistrici (srez Dolnja Lendava). Tekom zadnjih dveh tednov pa je ZKD v Mariboru brez vsega hrupa v javnosti dala med naš narod 25 novih svojih potovalnih kniižnic in sicer: v Benico, Pe-tešovce in Turnišče pri Dol. Lendavi, v Tešanovce in Puconce v srezu Murska Sobota, v Sv. Primož na Pohorju, v Kaplo, v Sv. Jernej nad Muto, v Ojstrico nad Dravogradom, v Sv. Lovrenc na Pohorju, v Svečino, v Skomarje pri Konjicah. v Škale, v Sv. Andraž v Slov. gor., v Žetale, v Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, v Koprivnico pri Rajhenburgu, v Venčesi nad Slov. Bistrico, v Zibiko, v Sv. Miklavž na Drav. polju, v Sv. Martin pri Vurberku, v Polzelo, v Tinje nad Slov. Bistrioo, v Sv. Anton na Pohorju ter je zamenjala knjižnico v Kaloblu. Ako upoštevamo, da je izmed teh 25 knjižnic 12 izrazito obmejnih, bomo razumeli ogromno delo ZKD. Število potovalnih knjižnic ZKD je s tem poskočilo na 78. To je tekom ne polnih 6 let dela vsekakor časten uspeh! IV. Tekom počitnic priprave za jesensko-zimsko kampanjo! Tekom julija in avgusta bo odbor ZKD pripravil teren za večje prosvetne prireditve tekom bodoče jesensko-zimske dobe v Šmarju, Celju, Vranskem, Vitanju, Rogatcu, Gornji Radgoni, Mariboru, Prevaljah, Sv. Lenartu, Kozjem, kjer se bodo obenem povsod izvršile ustanovitve okrajnih pododborov ZKD v svrho poglobitve dela. Pripravlja se za zimo II. knjižničarski tečaj! Pripravlja se velika prireditev »Teden naše knjige«! Pa o vsem tem podrobneje po izvršenih pripravah! Naše delo gre mirno in tiho, a stvarno in globoko zasnovano in razpredeno naprej! Kdor je dobre volje, naj sodeluje ali pa drugače podpre naše delo! Maribor, sredi julija 1931. Za odbor ZKD v Mariboru: Vekoslav Špindler, predsednik. K uprašanju mariborskega gledališča (Odgovor g. dr. Pavlu Strmšku.) V »Jutru« je dne 11. Vil. t. 1. gospod dr. Pavel Strmšek napisal članek o vprašanju mariborskega gledališča. Kaj novega, česar bi ne bili že tolikokrat brali v zadnjem času, tudi gospod doktor ni povedal ničesar. Nova je le njegova trditev, da se poleg začetnikov (katerih šola bi po njegovem mnenju mariborski oder moral biti, kakor je zapisa! v odstavku prej!) drže mariborskega odra tudi » p e n z i o n i s t i, ki so sicer socialno potrebni kake podpore, so pa že prekoračili zenit svojega udejstvovanja.« Za take »penzioniste«, pravi gospod doktor, naj skrbe centralna državna gledališča, ne morejo pa priti v breme majhnih, pokrajinskih, nedržavnih odrov. G. dr. Strmšek sicer tistih »penzioni-stov« pri mariborskem odru, katere ima v mislih, ne imenuje z imenom, Jasno pa je. da s tem meri samo name, ker sem najstarejši član tega odra. Odkod ima gospod doktor strokovnjaško sodbo o tem, kdaj kateri ustvarjajoč umetnik — h katerim pripadajo tudi gledališki igralci — prekorači zenit svojega udejstvovanja? Ali na podlagi kritik, ki so tako nezanesljive, iz dneva v dan, tako nepravične in »nekritične«? — Ali na podlagi svoje umetniške izobrazbe, o kateri vsak njegov stavek kriči, da je nikjer ni? S kakšno pravico imenuje on igralca, ki je bil od prvih početkov mariborskega gledališča ena glavnih opor tega odra, penzionista, medtem ko prejema do-tični igralec le zasluženo, pogodbeno, skromno plačilo? V brošuri, ki jo je za desetletnico narodnega gledališča v Mariboru izdal ravno on in za katero sem miu na prošnjo prispeval dobršen članek tudi jaz, imenuje med-najbolj vidnimi igralci Nu-čičeve dobe med drugimi tudi mene. Odkod sem kar naenkrat sedaj penzionist, ne več tako viden? Ali zato, ker me g. doktor videti noče? Ali zato, ker mi iz nepoznanih vzrokov ni dano, da bi bil na odru večkrat »viden«? — Drugi, bolj poklicani, bodo kdaj sodili o mojem delu na mariborskem odru; jaz sem le ponosen na to, kar sem »mogel« dati, na to, da sera marsikateremu začetniku v pravem trenutku pomagal, da je lahko kasneje odšel na boljše. Pri vseh kulturnih narodih publika in kritika starejše igralce spoštujeta in cenita, ker vesta, da brez njih odra ni; le g. dr. Strmšek si prisvaja pravico, da jih goni v »penzijon« in da jim očita, da so breme odru in da milostno predetna.** ne- kako socialno podporo. Toda gospod doktor nima nobene pravice, da sodi o meni in da se vtika v moje zadeve, ker nima strokovnega znanja za to! Pavel Rasberger, član narodnega gledališča v Mariboru, U Cautatu in okolici (Iz pisma gojenca Vojne akademije to tabora pri Cavtatu.) Cavtat, 10. julija. V torek 7. tm. smo napravili prvi izlet v okolico.' Zjutraj ob pol 7. smo odkorakali, oddelek za oddelkom, pod vodstvom oddelskih in razrednega starešine. Po ozki poti, ki vodi precej strmo skozi lepe vinograde in nasade fig, sliv itd., smo se popeli na državno cesto, ki veže c.iv-tatsko postajo z Dubrovnikom. Ob cesti je mnogo krasnih predelov, zlasti je lep pogled na morje, saj vodi cesta skoro 200 metrov visoko nad morjem. V daljini smo videli otok Sv. Andreja s svetilnikom, katerega vidimo že tudi iz tabora, ko je ponoči razsvetljen. Tam pred Dubrovnikom smo videli čudoviti Lokrum. Krasno panoramo nudi pogled na Dubrovnik, na Cavtat, na Mline in na Ku-pare, znano kopališče. Kakor beli golobi se gibljejo po morju nebrojne jadrnice, pa-nik je videti le redko. Pot nas je vodila naprej pod visokimi gorami, nad globoko dolino. Povsod lepi mostovi, ne preko rek, ampak radi strmin zemlje. Edina vas, mimo koie smo šli, je Ovod, sicer je redkokje več hiš skuhaj. ’ ' . Poštena ano se v-aojili vkljub kratki hoji, zakaj ogromna vročina je tu že na vse zgodaj. Krog devete ure smo se odpočili, nato pa zavili proti Cavtatu. Tam uam je sre§ki načelni!, pred samim Cavtatom 'zanimivo predaval o značaju Cavtata in njegove okolice, o njegovih znamenitostih, katerih glavna je grobnica o-bitelji Račič, delo slavnega Meštroviča. Znamenita sta tudi muzej in knjižnica Bagišiča, njegov spomenik itd. V prijetni senci smo sedeli in poslušali — vseh' 300. — Po predavanju pa smo se krog 11. vrnili v tabor. Danes 10. tm. smo imeli drug izlet, po dolžini poti daljši, časovno pa enak. Zopet smo se popeli na državno cesto po isti poti kot prvič, tam smo pa krenili v smeri proti Dubrovniku. Še lepši jc tu razgled na morje, zakaj tik nad' njim vodi cesta, spet v višini kakih 200 metrov. Tudi ob tej poti so čudovito, skoro nepopisno lepi predeli. Tudi tu smo šli skozi edino vas Plat. Po dveurnem pohodu zopet odpočitek 4n nato povratek v tabor; Takt za korak so nam dajale pesmi, ki smo jih peli med potjo. Stara, težka inj^ečavma se najbolje mešajo z Radensko G i z e 1 a mineralno vodo Ta ne spremeni barve vina ter ustvari tes prijetno in zdiavo pijačo Kulturne vesti Letošnje publikacije Slovenske Matice. Naša najvišja književna družba Slovenska Matica je izdala letos za skromno članarino 50 Din štiri zajetne in dragocene knjige, dve znanstveni, eno literar-no-zgodovinsko in eno leposlovr^. Vse-učiliški profesor dr. Fr. Kidrič je napisal drugi zvezek svoje »Zgodovine slovenskega pismenstva«, v katerem je na pregleden in obenem zanimiv način orisal in osvetlil zgodovinski razvoj slovenskega slovstva do Vodnika, odnosno do ustanovitve in razpada kraljevine Ilirije. Prihodnji zvezek bo obdeloval sledečo dobo, ki nam je dala velikega na-šega pesnika Franceta Prešerna. Univerzitetni profesor dr. Izidor Cankar je dovršil prvi snopič drugega dela »Zgodovine likovne umetnosti v zahedni Ev ropi«. V tem svojem drugem delu monumentalne umetnostne zgodovine je pričel obravnavati dobo od leta 1000 do leta 1400. V prvem snopiču opisuje razvoj stila v visokem in poznem srednjem veku. Tu je vsa umetnost romanske dobe razdeljena na uvod, arhitekturo, skuT turo in slikarstvo. Drugi snopič bo obsegal gotsko dobo. Ko bo Cankarjeva'zgodovina umetnosti dovršena, bo slovenskemu in sploh jugoslovanskemu znanstvenemu delu v ponos. Pokazali jo bomo lahko vsemu svetu. Neumorni Avgust Pirjevec je uredil debelo, 352 strani obsegajočo zbirko »Levstikova pisma«. Knjigi je dodal še 14 strani uvoda in ved strani opomb. Objavljena so pisma pisatelja Frana Levstika Albinu Arku, Janezu Bleiweisu, Franu Celestinu, 'Josipu Cimpermanu* S. v. Conradu, Hinku Dolencu, Franu Erjavcu, Antonu Fabianiju, L. Geitlerju, Antonu Gertscher-ju, Simonu Gregorčiču, Emilu Gutmanu, Vaclavu Hanku, Vatroslavu Jagiču, Antonu Janežiču, Martinu Jelovšku, Josipu 'Jurčiču, Janezu Kaplenku, Fridolinu Kaučiču, Franji Koširjevi, Janezu Krajcu, V. J. Legu, Fr. Levcu, Fr. Miklošiču, G. Muysu, J. Nolliju, J. Novaku, grofu Pa-cetu, Lujizi Pesjakovi, D. Rudežu, Slovenski Matici, Karloti Sorčevi, Josipu Stritarju, Ant. Tomšiču, Miroslavu Vilharju, F. Virku, Jakobu Volčiču, Jos. Vošnjaku, Tomu Zupanu, M. Žvanutu in neznanim adresatom. Joža Glonar je s IV. zvezkom (Leto) dovršil prevod W*. St. Reymontovega velerotnana »Kmetje«. Zvezek obsega 304 strani, tako da presega celotno delo 1200 strani. O romanu »Kmetje« smo prejšnja leta že obširneje poročali, zato naj sedaj zadostuje konstatacija., da je to največja doslej napisana epopeja kmetskega stanu. Glonarjev prevod je vzoren in prinaša v slovstvo mnogo novih in lokalnih izrazov. Liam O’ Flaherty: Noč po izdaji. Roman. Poslovenil Oton Župančič. Strani 367. Izdala in založila Modra ptica v Ljubljani. — Liam O’ Flaherty je danes eden izmed največjih angleško pišočih avtorjev, dasi je sam Irec in se tudi zgodba romana »Noč po izdaji« dogaja v Dublinu na Irskem. V njem je 0’F-Iaherty opisal na čudovito privlačen način življenje in delovanje irskih socialnih revo-htcionarcev. Glavna oseba je izključeni odbornik Gypo, ki izda policiji svojega tovariša Mc. Phillipa, da dobi razpisano nagrado, potem pa bega vso rtbč, da bi zakril svoje dejpnje, toda tovariši ga razkrinkajo in ob jutranjem svitu ustre-le. Umre v cerkvi. Zgodba se čita napeto od začetka do konca, posebno §e, ker jo je prevedel Oton Župančič. Knjiga je krasno tiskana in razkošno opremljena. Svet vedno manjši OD MAGALHAESA DO POSTA IN GATTY-A. Amerikanska letalca Post in Gatty sta postavila nov rekord — preletela sta zemeljsko oblo v naravnost neverjetnem času. Rabila sta le 8 dni, 15 ur in 51 mi-i nut! Orjak »Zeppelin« je potreboval pred dvemi leti za svoj krožni polet 20 dni in 4 ure, torej skoro trikrat več. V dobrih osmih dnevih okoli sveta! — Pred 440 leti je »največji pomorščak vseh časov«, Fernando de Magalhaes rabil pri prvem objadranju zemlje 1083 dni (tri leta!). Fernando de Magalhaes, rodom iz Portugalske, je že v mladih letih stopil v špansko službo. Ob tem času so prve ladje plule v bogato Indijo in se vrnile naložene s samimi dragocenostmi. Tudi Magalhaes je hotel tja, da bi na ta način pomagal kralju Karlu V. iz stiske. Kaj je takrat pomenilo objadrati zemljo, si ne moremo predstavljati. Ni bilo'2 točnih zemljevidov, navtični pripomočki! so bili primitivni, jadrnice nesigurne in izročene morju na milost in nemilost. Še nauk, da je zemlja res okrogla, ni popolnoma prodrl in ga je neovržno dokazal šele Magalhaes s svojim junaškim činom. Karl V. mu je dal na razpolago pet ladij in skupno 265 mož posadke. 20. sept. 1590 so drzni mornarji odpluli iz luke San Lucar. Prvič so prezimili v Patagoniji. Štirinajst mesecev po odhodu iz domovine so odkrili po njem imenovano Magalhaesovo cesto, ki spaja, kakor znano, Atlantski in Tihi ocean. Ob tem času :e Magalhaes odkril Filipine. V aprilu naslednjega leta je posadko zadela prva nereča. V boju z domačini je bil ubit drzni admiral. Ni miu bilo usojeno, da hi doživeli slavni povratek, na otoku Matan je izdihnil. Krmar Sebastjan del Cano je prevzel vodstvo razredčene ekspedicije in nadaljeval pot preko Bornea, Sunda otokov in Tihega oceana proti domovini. Na eni sami ladji so prispeli domov. Vrnilo se je le 15 ljudi.. Od naslednjih pomorščakov, ki so ob-jadrali zemeljsko oblo, je treba pred vsem imenovati Jamesa Cooka, sina priprostega kmetovalca, ki je kar trikrat objadral zemljo. Prvič od 1768 do 1771. Na tej poti je odkril celo vrsto otokov v Tihem oceanu in vzhodno obal Avstralije. Tudi drugo potovanje je trajalo tri leta, od 1772. do 1775. Cook je hotel topot potovati od zapada proti vzhodu. Radi vetrov je zašel daleč na jug, celo v bližino južnega polarnega morja. Izpopolnil je zemljevid na še najbolj neraz-jasnenem delu, na jugu. Ni imel miru! Še tretjič se je podal na pot, toda ta mu je postala usodna. Na Havajskih otokih so ga domačini 1. 1779 ubili. Ob njegovi smrti je bilo samo še 7% neraziskane zemlje. Raziskovanje tega ostanka je bila naloga Cookovih naslednikov. Ruska ladja »Rurik« je od 1815 do 1818 v glavnem opravila to delo. Obiadranja oble so postala bolj pogosta. Francoz Durmont d’ Urville jo je oa svoji ladji »L’ Astrolabe« objadral v letih 1838—1840. Angleški raziskovalec južne polarne zemlje J. C. Ross je preplul zemljo od 1839 do 1843. Vse te ekspedicije so rabile za daljno pot skoro vedno po tri leta. Ta čas so šele lahko skrčili po izumu parnikov in po gradnji železnic. Toda še vedno je trajalo tako potovanje dolge tedne ali celo mesece. Tako je rabila ameriška žurnalistka Nelle Ply že leta 1889 »samo« 72 dni, 6 ur in 11 minut, gledališki ravnatelj John Henry Mears 1. 1913 samo še 35 dni 21 ur in 36 minut. Aeroplane so prvič uporabili za to pot leta 1924, ko je severoameriška vojaška letalska četa v 145 dneh preplula oblo. Faktično je rabila samo 14 dni, o-stali čas so se letalci mudili po raznih krajih. Leta 1928 je že omenjeni John Henry Mears izrabil obstoječe zračne proge in res rabil za celo potovanje le 23 dni, 15 ur in 21 minut. Eno leto kasneje je rabi’ »Zeppelin« le 20 dni in 4 ure. Post in Gatty sta zmanjšala čas na 8 dni, 15 ur, 51 minut. Kedaj pride prihodnje iznena-denje? Sokolstva Prui jauni na5top Sokola Poljčane Zadnjo nedeljo je bil za Poljčane praznik. Sokol je prvič javno nastopil z vsemi svojimi oddelki ter pokazal, da je seme, vsejano lani — že obrodilo sad. Spored slavnosti se je pričel že na predvečer, ko so bile ob velikem zanimanju občinstva izvedene tekme članov in članic. Lepo nedeljsko jutro. Svečano kot že dolgo ne so plapolale raz hiš številne državne trobojnice, ki so že itak slavnostno razpoloženje I. sokolskega praznika le še povečale. Proti 10. uri so se na zletnem prostoru zbrali vsi oddelki ter odšli pričakovat goste iz Konjic in Maribora. S središko godbo na čelu je sokolska povorka v pestrih krojih prvič korakalo skozi vas na telovadišče, kjer so se ob pol 11. pričele skušnje. Ob 15. je pričela javna telovadba, ki jo je otvorila moška deca s prosto vajo na godbo. Takoj za moško je pod vod-stvm sestre Cite H. z dvema vajama (»Bog je ustvaril zemljo«, s petjem ih vajo z obroči na godbo) nastopila ženska deca prav ljubko. Pod klavirskim spremljevanjem je nato izvajala šestori-ca domačih članic prav dobro vaje s snopi. Potem so na telovadišče strumno, da se je zemlja tresla pod nogami, prikorakali vojaki, četa iz Slov. Bistrice, izvajajoč eksaktno prosto vajo, ki je vse gledalce fascinirala. Za raznoterostmi de-ce je zelo dobro moški (vodja br. Deutschmann) naraščaj, nato pa ženski (pod s. Šolarjevo) izvršil svoje vaje. Za vajami članic so zopet nastopili vojaki s puškami, nato pa je pod vodstvom br. načelnika Živka skladno izvajalo praške vaje krog 50 članov. Spet je 6 ,domačih članic v mornariških kostumih pod vodstvom načelnice s. Požegeve, ki je vodila tudi gornji dve točki članic, nasto- pilo dobro z vajami z vesli. Ko so odkorakali s telovadišča še pridni četniki, je nastopila na drogu oplotniška vrsta. Sledil je govor domačega staroste Ivana Koviča na zbrane telovadce in številno občinstvo, za njim pa je šs govoril starosta konjiškega Sokoja br. dr. Ervin Mejak. Z vzkliki Nj. Vel. kralju in celi njegovi hiši je bil z državno himno prvi in uspeli nastop završen. Zri prosti zabavi, ki se je vršila za tem na veseličnem prostoru, ki ga je uredil v glavnem br. Šerbec, je neumorno prepeval naš pevski zbor pod vodstvom pevovodje br. Janka Živka, Šol. upravitelja iz Studenic. Ob zvokih sre-diške sokolske godbe je v bratskem razpoloženju minil prijeten dan, ki ostane marsikomu v trajnem spominu... Vsem sodelujočim, kot vsem številnim obiskovalcem in drugim, ki so kakorkoli prip^-ogli k sijajni manifestaciji sokolske misli, pa bodi izrečena najtoplejša zahvala. Sokolsko društvo Maribr II. Pobrežje priredi v nedeljo 26. julija veliko tombolo na -svojem letnem telovadišču. Glavni dobitki o; kuhinjska oprema, 3 kolesa, 4 m’ drv, vreča moke, 2 prašiča in gosli. Tablice dobite po vseh trgovinah v Pobrežju in na dan tombole po 2.50 Din Slovesna otvoritev strelišč strelskih dru- Šport Športne prireditve v nedeljo. Ob 9. na igrišču ISSK Maribora: pri> teljska nogometna tekma ISSK Mari bor mladina:SK Železničar mladina. Ob 16.30 na Igrišču ISSK Maribora: prijateljska nogometna tekma SK Želez ničar rezerva:SK Rapid rezerva. Ob 18. na igrišču ISSK Maribora: prijateljska nogometna tekma SI, Celje: SK Železničar SK Sturm (Gradec) :SK Rapid. Drevi ob 18. se vrši na igrišču ISSK Maribor prijateljska tekma SK Sturm (Gradec) :SK Rapid. SK Sturm, ki je pred kratkim porazil avstrijskega amaterskega prvaka GAK s 5:2, je v izvrstni formi. Njegova igra je dovršena, goji nizko kombinacijsko igro, ki je usmerjena naravnost na gol. ŠK Rapid ni brez upanja na^ zmago. S pravilno taktiko lahko doseže lep, celo uspešen rezultat. Vse pa zavisi od načina igre. Vsak igralec bfl moral dati vse od sebe in upamo, da bodo častno zastopali mariborski nogomet. ZNS (službeno). Mednarodno tekmo SK Sturm :SK Rapid dne 18. t. m. sodi g. dr. P 1 a n i n-š e k. Dne 19. t. m. sodi prijateljsko tekmo SK Celje:SK Železničar g. N e m e C. Predtekmo sodi g. V e s n a v e r. Poverjenik. Semtfinale za Davisov pokal. Včeraj se je pričel finale v tekmovanju za Davisov pokal med evropskim finalistom Anglijo in ameriškim finalistom USA. Austin (Anglija) je zmagal nad Woo-dom (USA) 2:6, 6:0, 8:6, 7:5. Shields (USA) pa nad Perryjem (Anglija) 10:8, 6:4, 6:2. Po prvem dnevu je stanje 1:1. Danes se igra double. Zmagovalec nastopi drugi teden v izzivalnem kolu proti Franciji, ki brani pokal že štiri leta. SK Železničar, nogometni odsek. V nedeljo, dne 19. t. m. igra prvo moštvo prijateljsko tekmo proti SK Celju v sledeči postavi: Mahajnc, Wagner, Kositer, Ronjak, Frangeš, Antoličič, Bačnik, Efferl, Pezdiček, Paulin, Konrad II. Pred-te...uo ob 16.30 igra rezerva v sledeči oostavi: Pišof, Zgonc, Jančič, Antoličič, Horaček, Straub, Kohout, Borovka, Lorber, Golinar, Seničar. Mladina igra dopoldne ob 9. proti ISSK Mariboru. Postava je razvidna v garderobi. Vse tekme se vršijo na igrišču ISSK Maribora. Načelnik. SK Železničar težkoatletska sekcija. Članstvo se opozarja, da se bodo vf-šii: redni treningi na igrišču. Prvi trening je v torek, dne. 21. t. m. ob 19. uri. Načelnik. Izkopine Rbrahamovega mesta Profesor Leonard Woolley, znan an*-gleški arheolog, ki vodi izkopavanja y, Uru in se je proslavil v zadnjih letih z mnogimi važnimi odkritji, objavlja v londonskem »Timesu« svoja najnovejša o-pažanja in perspektive nadaljnjega dela. Z dosedanjimi izkopavanji nam je u-spelo — pravi Woolley — popolnoma razkriti ono mestno četrt, kjer so se nahajale kraljevske palače in grobovi, ki datirajo iz dobe patrijarha, to je iz 19. in 20. stoletja pred Kristom. Sedaj so angleški in ameriški arheologi, ki neumorno delajo na tem, odkrili fragmente, ki morajo biti še starejšega datuma, a trenutno se preiskuje nek nepoznan teren, prekrit z opeko. To so dosedaj najdeni ostanki nekakih ograj, najbrže iz dobe pred Abrahamom. Ob tej priliki so prišle v javnost mnoge zanimive stvari iz novo-babilonske dobe. Ker ni bilo potrebno kopati preveč globoko, so dela napredovala dokaj hitro in so bila odkritja do konca sezone precej velika. Našle so se tudi napisane ploščice, nekaj čelih, nekaj polomljenih, vendar se je dallo vse točno datirati. Na nekih zgradbah so sledovi dveh dob, ker so bile prezidane. Najstarejše izhajajo iz dobe Nabopolazarja in njegovega naslednika Nabukodonozorja. Pomembne zgradbe so bile izvršene v perzijski dobi, kot kažejo razni napisi. Pozneje se vedno več vidijo znaki nove orijentacije, velik prelom s preteklost-jo. Abrahamovo "mesto je pravzaprav skupina hiš, ki so tesno stisnjene druga k drugi in razdeljene z malimi ulicami brez vsakega reda in pravil. Hiše so bile zgrajene iz pečene ali surove opeke, ter so imele navadno dva do tri nadstropja Nabukodonozorjevo mesto je imelo Si" reke in ravne ulice, hiše so bile iz surove opeke in so imele le po eno nadstrop' je. — Zanimivo je, pravi prof. Wooll<-/ di\ so se graditelji Ura na všo moč izogibali v svojem delu ravnih površin. Nikjer ravnega zidu, vse izrezano in nazob čano — kakor žaga. V 'A a r ! B o r n, dne 78. VTT. I93F. BSfi • *»• sesati Stran 5. 1 Zevaccoj V &e#ca Zgodovinski BHMi 160 V dalji je začutila Žileta konjski topot. Franc I. ga ni slišal. Prijel je deklico za obe zapestji. »Tvoj oče?... Ali si nora?... Jaz sem tvoj Kralj... Ljubim te — ali me ne razumeš? ...« Ona se je umaknila, ne da bi rekla besedo; samo njegovi žareči sapi je hotela uiti. »Ljubim te...« je zajecljal on z gostim smehom ... »In tudi ti ljubiš mene, kaj ne da? ... Ljubiš me.. povej, ali me ljubiš... uol....« Prijel jo je okrog pasu. _ »Evo ga! Živa je in zdrava!... Živel kralj!« »Evo ga! Živ je in zdrav!... Živel kralj!« Ti krik. so izbruhnili ravno v trenutku, ko je zbirala Zileta v svoji grozi poslednje moči, ki so ji še ostajale, da pahne od sebe samca, blaznega od strasti. Franc I. se je okrenil ves bled od groze. Zagledal je vso jamo polno ljudi. Na čelu lovcev pa je bila pritekla vojvodinja Etanpska; prijela ga je za roko in vzkliknila: »Oh, Bog bodi zab*$fe:n! Živ in zdravi... Gospoda, živer kralj!« »Živel kralj!« so odjeknili plemiči. Tam v oddaljeni goščavi pa so peli rogovi zmagoslavno svoj »Halali!«... U- ^ — — — — — — “ Kaj se je zgodilo? Zenska, ki je jahala v črni obleki s črno krinko na obrazu, je bila nekaj minut s kraljem vštric. Mahoma pa je spoznala pot, ki jo je ubiral Franc . »Vraga! Saj to je pot proti Puščavnikovi skali!« ie dejala in ustavila svojega konja. ...... Odslej je videla v vseh prihodih, ki Jih ie opazovala iz daljave, njih posebni pometi: kralj je ostajal zadaj, La Šatenjre pa je vlekel Zileto naprej. Neznanka se je zagrohotala. . »Ubogi Franc!« je dejala. »Kakšno žalost mu bom nakopala s tem, da miu zabranim storiti novo lopov- 55'na,« je zamrmrala vojvodinja Etanpska, tako, da je slišal samo on in nihče drugi. Franc jo je pomeril s takšnim pogledom, da je bil Ese, ki je bil ujel njegov pogled, zajahal h kneginji in dejal ironično: »Meni se zdi madam, če zavisi ta res samo od Njegovega Veličanstva, potem bo moral čakati še dolgo na hvaležnost, ki ste mu jo obljubili.« »Videli bomo!« je rekla Ana z izzivajočim obrazom. Nato se je obrnila k Žileti, ki je bila vsa bleda in se je držala le z neverjetnim naporom pokoncu: »Skrb za gospo vojvodinjo Fontenbloško prevzamem jaz!« Kralj ni slišal teh dvoumnih besed; bil je že zunaj in se je zavihtel na' konja enega izmed mladih plemičev z dežele, ki je zajecljal pijan od veselja in ponosa: »Ah, sir, kolika čast za mojo rodbiino... Nihče ne bo poslej jahal več tega konja...« »Dajte si ga v okvir, gospod, in mir besedi!« je zaklical Franc z grobo in nervozno veselostjo. Dvorjani so bušili v grohot, ubogi slivar pa je ostal kakor ukopan v svoji osuplosti. Medtem je bila prijela vojvodinja Žileto za roko. »Uboga mala!« je zamrmrala. »Ali mi boste sedaj zaupali? Toda, ali imate sploh še toliko moči, da se morete držati na sedlu? Opozarjam vas, da bi bilo zelo nevarno za vas, če ne bi hoteli iti z nami... kralj bi se vam gotovo pridružil...« »Pripravljena sem!« je dejala Zileta, ki jo je prešinil njen stud do Franca I. kakor nagla iskra. Zunaj ji je odleglo na prostem zraku. Nekaj trenutkov nato se je odpravila vsa družba proti Fontenbloju. XXX. Kraljev ukaz. Pustimo Diano Poatješko, ki je nadaljevala lov, ne meneč se za nič drugega kakor za zasledovanje jelena; pustimo Franca I., ki je jahal med glasnimi razgovori v družbi svojih plemičev, ta hitimo, da pridemo pred njim v Fontenblo. Videli smo, kako je šla Margentina pred grad: in kako jo je zavrnila straža. Blaznica je bila obstala. Kljub temu pa jo je mikalo na vse pretege, približati se ograjam, ki jih je videla pred seboj — kakor da bi ji trebalo samo pogledati skozi omrežje, pa zazre svojo hčer. ; Kopalne čevlje od Din 20.— naprej. Eksportna blša »Luna«. Maribor. Aleksandrova cesta. kavarniška blagajničarka, četudi začetnica, se sprejme takoj. Ponudbe pod »Poštena« na upravo Ve-Cernika. 2083 Kompletno spalnico in razne druge stvari ceneno na prodaj. Vpraša se: Koroška cesta 12. 2082 Elektromotorje »Škoda«, 0.25 do 30 kon. sil na skladišču pri Ilič & Tichy, elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ulica 16. Elekfro-montaže tovaren in stanovanjskih'poslopij. Na zahtevo brezplačne ponudbe. 2075 Hodistlnjo - učenko sprejme salon »Štefanija«, Maribor, Kopališka 2. 2077 Prodam Singer šivalni stroj. Tvorniška 26, vrata 8. 2079 Lepo skoraj novo spalnico prodam. Meljska cesta 29. 2081 Gospoda sprejmem kot sostanovalca 1. avgusta. Židovska ulica 12/1. 2076 1erfektno odvetniško uradnico iščem za Beograd. Predstaviti se je: Cankarjeva 10/1 od 12,—2. ure. 2080 Kopalne obleke od Din 45.- naprej. Eksportna hiša »Luna«. Maribor. Aleksandrov« cesta latovoz, 3000 kg nosilne moči, enovprežni ko-lesel dobro ohranjen, nov voz za pre-važenje mesa, ročni voziček na peresa, dvigalo za vozove, plug ta pribor za 3 vodnjake ceneno na prodaj. La-minger, kovač, Slovenska ulica 26. 2040 Modra galica za tretje škropljenje se dobiva pri Vid Murko. Meljska cesta 24._________________2053 V gostilni Dravograd, Maribor, Smetanova ulica 54 se toči prvovrstno štajersko vino liter 8 Din. Tudi biljard stoji na razpolago. Za obilen obisk se priporoča gostilničar. .. _______________________________________2034 Vinotoč Jerič v Počehovi odprt. ,°h°d Je zelo oriieten tudi skozi grajski gozd. 1926 Radi bolezni prodam dobro ohranjen štirisedežen avto. Ponudbe na upravo lista pod »Poceni«. 2059 Kopalne čepice od Din 8.— naprej. Eksportna hiša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta. 1719 Sami se prepričajte, kako ceneno dobite aktovke, kovčke, torbice, listnice, usnjate kovčke, kovčke za potovanje, preobleke, goblin torbice, kovčke za kopanje, necesere itd. v novo otvorjeni torbarskl delavnici, Kopališka ulica 2. Vsa ta dela se Izdelujejo v lastni delavnici., Popravila se izvršujejo garantirano dobro, točno In po najnižji ceni. Se priporoča Karlo Josip, torbar, Maribor, Kopališka ulica 2, Scherbaumov paviljon. 1798 Ali ie veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo. da Izgledaio kot novi? Trgovina z bonboni, dobro vpeljana v Mariboru, Stolna ulica, oddam takoj. Pojasnila: J. Gove-dič, Prešernova ulica 19._____________2092 Vinotoč Vaupotič v Košakih prekinjen in s 3. septembrom zopet > tvorjen. 1969 Kovčke za potovanje, ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove itd. nudi v največji izbiri in najnižji ceni. Ivan Kravos, Alek-sandrova 13. Maribor. 1856 Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbacho- va ’. 14. 1566 Zastopniki, ki se bavijo z zavarovanjem, ali pa oni, ki so preje prodajali srečke, naj se takoj javijo. Nudi ,se jim lahek in dober zaslužek. Ponudbe na poštni predal 4, Maribor. 1921 Priporoča se! Na najprometnejšem mestu v Mariboru se nahajajoča pisarna z velikimi prostori, prevzema vsakovrstne transakcije: organizacijo, razpošiljanje, podružnico itd. Cenjene ponudbe na poštni predal 4. Maribor. 1922 Kopalne hlače od Din 9.— naprej. Eksportna hiša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta. ____________________________________ 1721 Potr/.j, ki obiskujejo privatne stranke, sprejmem za damski predmet. Zaslužek dober ! Naslov v upravi. 2029 Sedal kupite Creppe de chin Creppe satlo Creppe georgette Creppe mongole Creppe faflle Creppe Jeanette Cretm« Suede Georgette tmorlme Marchlsette Po,,,ar. hpmhp-rr R