IZVESTJE
V LJUBLJANI
1931./1932.
KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI
IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO
1931./1932.
LJUBLJANA
ZALOŽILA TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI NATISNILA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI
(PREDSTAVNIK FRANCČ ŠTRUKELJ)
Vsebina.
Stran
Prof. ing. arch. Dragu t in Fatur: Misli o sodobni arhitekturi.......................................3
Izvestje ................................................................................... ...	9
Direktorjevo poročilo  ......................................................................9
Statistika obiska v šolskem letu 1930./1931................................................ 18
Ustanove in podpore v šolskem letu 1931./1932.............................................. 19
Osebje v šolskem letu 1931./1932........................................................... 20
Naloge za pismene završne izpite v glavnem terminu šol. leta 1930./1931.	24
Imenik učencev (učenk) v šolskem letu 1931./1932........................................... 38
Završni izpiti..............................................................................44
Imenik odličnjakov	 46
Objave o pričetku šolskega leta 1932./1933................................................. 48
Priloga (4 listi): Programna risba iz nizkih gradenj: Vodnjaki (2 lista). — Programna risba: Štiritaktni eksplozijski motor (1 list). — Programna risba: Transformatorska
staniea (1 list).
Prof. ing. arch. Dragufin Fatur:
Misli o sodobni arhitekturi.
Mnogotere težave zavirajo razvoj sodobnega stavbarstva. Obstoječa borba nam izkazuje celo vrsto stavb, ki značijo kompromisne rešitve z ozirom na življenjske potrebe sedanjosti in estetične zahteve polpretekle dobe.
Arhitekt, ki naj pri nasvetih in projektiranju upošteva sodobne zahteve zdravega, zračnega in svetlega stanovanja, naleti često na odpor stavbnega gospodarja, ki zaradi svoje vzgoje običajno zahteva projekt v duhu tradicije in konservativnosti, kar opravičuje s svojim finančnim stanjem in položajem. Dualizem nazora je preočiten in kot rezultat obeležja nastane neharmonična stavba, ki ne zadovoljuje stavbnega gospodarja, a še manj arhitekta.
Ako vestno pregledamo gotovo stavbo v vseh njenih sestavnih delih in skušamo najti vzroke, ki vodijo arhitekta pri oblikovanju talnega načrta, strehe, zidov, oken, vrat, kuhinje, stopnjic, pohištva itd., moramo razlikovati med modo in potrebo, da pridemo do pravilne presoje starega in novega načina gradnje.
Statična uravnovešenost se izraža v vsakem detajlu sodobne stavbe, kar jasno prikazuje zasnova, a stavbna delavnost sedanjosti očitujc samopašnost in nesolidnost podjetnika kakor tudi naročnika, ki pod dojmom razmer išče pri nezadostnih sredstvih namišljen sijaj davnine.
Ob presoji stavbarstva sedanjosti čutimo nehote hotenje posameznika, da skuša doseči z najmanjšimi sredstvi največji efekt, spoznamo pa, da je zaradi nepoznavanja bistva sodobnega stremljenja nastal nestvor po nelogičnem spajanju romantičnosti s stvarnostjo dnevne zahteve.
Stavbarstvo v širšem smislu in arhitektura v jedru sta vedno točen odraz hotenja dobe, kajti stavba ne nastane zaradi zamisli posameznika, temveč zaradi danih potreb družbe. Hotenje družbe postane z efektivnimi dajatvami uresničen, mogoče malo nerodno izražen simbol časa.
Za oblikovanje stavbe v celoti kakor v vseh detajlih je merodajna naravna nadarjenost arhitekta, da pogodi bistvo in karakteristiko dane naloge in poda enotno rešitev v popolni skladnosti z vsemi prevzetimi utisi. Pri tem pa nc morejo prevladovati teoretična razmotrivanja o moderni arhitekturi in tudi ne raznoliki spori o raznih umetnostih smereh in strujah, ker mora rešitev dane naloge biti združitev življenjskih materialnih potreb z estetsko zahtevo dobe.
Po oblikovanju enorodbinskih hišic mora arhitekt s pravilnim umevanjem položaja rešiti dano nalogo z upoštevanjem vseh prilik in neprilik stavbišča in njega okolice ter mora pri tem uvaževati psiho vseh ljudi, za katere je določena stavba in sicer z vsemi mjhovimi zahtevami do stavbe, doma in okolice.
Tudi stara kmečka hiša je zdrav stavbni organizem, ki je zgrajen na osnovi svojstvenih zahtev in samoniklega kmečkega življenja.
Opomba. Slike k temu članku sta po osnutkih profesorja ing. arch. Faturja zrisala ucenca četrtega letnika arhitektonsko-gradbenega odseka Čuk Daniel (prve tri) in Valenčič Uemeter (druge tri). Merilo za talne načrte 1 : 200.
Enodružinska sfanovanjska hišica i.
Ako se življenjski pogoji zaradi novih pridobitev tehnike, novih gradiv in stavbnih metod, novega družabnega reda izpremene, se povsem naravno izpremeni tudi odnošaj do lastnega ali najemnega stanovanja in doma.
Kakor ne moremo konzervirati življenskih pogojev, istotako ne moremo in nočemo konzervirati arhitektonskih likov, iz pridobljenih dobrin naših prednikov se vedno lahko učimo in strokovno pridobivamo, ako ne obvisimo na plehki zunanjosti lika, temveč proniknemo v bistvo vzroka, po katerem so dobrine nastale.
Ako je z uvaževanjem praktičnih zahtev nastala dobro premišljena grupacija in razporeditev prostorov v talnem načrtu, nastane brez kakega umet* ničenja prijetno razgibano stavbno telo. Plitva streha povdari trdno in jasno
□ □D
Prizemlje.	Nadsfropje.
telesnost. Stena in odprtina, izzidki in vpadi, vodoravno in navpično, v dobrem sorazmerju odtehtano, so enovita osnova izraza domačnosti in znak hotenja dobe nastanka.
Naši samonikli predniki so si gradili domovja po dani potrebi in so jih opremili s predmeti, kakor jim jih je nudila vsakočasna kulturna stopnja ožjega okoliša ali mejašev; živeli so v podedovanih in priučenih razmerah ter prilikah, ki. so bile povsem urejene in za pokoljenja točno določene.
Prevdarno in premišljeno smo strli trdni okoliš tradicije ter sc svobodno razgibali v vseh kulturno-socialnih in gospodarskih panogah. Toda vkljub vsemu razmahu omagujemo pod silo novega življenja, ker nikakor ne moremo prav končati z zamislijo naše svobode. Preširoki obseg, ki ga je zavzel razmah udejstvovanja, je rodil skrbi za materielni obstoj, kakršnih naši predniki niso poznali. V vsem našem udejstvovanju nas slabi prevelika borba in negotovost obstoja ter uspeha, ker je zaradi preostre prekinitve tradicije in preširokega razmaha udejstvovanja na razpolago preveč delav-, cev, ki so samo zasilno izvežbani. Preveč rok sc izteza za tem, kar more današnje življenje nuditi le omejenemu krogu usposobljenih tekmovalcev in je bilo našim prednikom brez osnovnih ovir dosegljivo. To so vseobče, temne sence današnje socialne dobe, kjer vsakdo stremi za izrazitim položajem in
prezirajoč osnovne življenjske zahteve, ne odtehtava potrebnih zmožnosti za vestno rešitev poslov.
Svojstveno značilen pojav današnje dobe je, da imamo ogromno ponudbo dela željnih in potrebnih rok proti nesorazmerno razdeljenim življenjskim dobrinam. Ta pojav je diametralno nasproten minulim dobam, ki v tem pogledu domala ne beležijo nikakih brig, oziroma skrbi. Delo in plača sta bili urejeni po danem položaju v naravi sami, pasivnost krajev ni obstojala, ker se je prebivalstvo zadovoljevalo z dobrinami, ki jim jih je nudila priroda kot protiutež dela.
Za vsa razmotrivanja danih položajev tvori hiša, to je bivališče človeka v svojem zunanjem kakor notranjem izgledu, trdno jedro, ker izraža v svojih detajlih bistvo življenjskih pogojev vsakočasne dobe. Naloga stanovanja je
Enodružinska stanovanjska hišica II.
zadostiti v čim popolnejši obliki vsakočasni stanovanjski potrebi, zato zavračamo danes teatralno pompoznost opreme polpretekle dobe.
Pseudoklasične stavbe prvih desetletij našega stoletja niso več zadostovale svojim nalogam, ker so bile prenatrpane z detajli namišljenih slogov, ki so nastali v raznih tovarnah in delavnicah ter niso služili potrebi stanovalca, ampak so zavzemali svoja vidna mesta zgolj iz reprezentativnih razlogov. Posamezne stavbe so bile, brez ozira na praktično vrednoto, postavljene v okostenel simetričen red — po klasičnem vzorcu absolutizma.
V	primarnem svojstvu je palača absolutističnega kneza odgovarjala namenu in načinu življenja stanovalca do zadnje potankosti — vsa domačnost je bila podjarmljena po hlastajoči družabni reprezentaciji. Državljan demokratične dobe, katerega obstoj je bil zgrajen na osnovi prostovoljnega poklica, ki je zavzemal vse njegovo hotenje — je našel oporo v rodbinskem zanosu potomstva, pri čemer je postal reprezentativni nagon sekundarnega pomena in je oživel le v rodoljubnih prireditvah in narodnostnih potrebah. Meščan
ni potreboval oledenele lepote klasičnih fasad in kariatidnih portalov, temveč je iskal udobnih prostorov za delo in neprisiljeno rodbinsko ter družabno življenje, ki je v vsakem pogledu, v primerjavi z dvornim življenjem prejšnjih stoletij, več kot skromno.
Devetnajsto stoletje je v stanovanjski kulturi pozabilo na estetsko potrebo stanovališča in ni bilo v stanu ustvariti neprisiljenega učinka domačno-
Prizemlje.
sti doma. Iz Anglije je zavel ozdravljujoči val, ki je delno zameglil lazkošaten patos namišljene lepote. Ozdravljenje jedra pa ni mogla doprinesti umetnostna obrt, ki je ljubimkala z vsemi slogi in jih pri tem utapljala v deko-rativi. Obvladanje formalizma je bilo možno le po novi tehnični obliki, ki ni produkt samovolje posameznika, temveč estetske potrebe novega pokoljenja.
»«. »i
(U
Nadstropje.
V	dnevnem življenju je povzročila uporaba raznolikih strojev estetski preokret in zgolj tehničnim potrebam prilagodena oblika je s časom vzbudila tudi estetsko ugodje.
Povsem iz funkcije in potrebe predmeta izvirajoča oblika je nadvladala subjektivni formalizem ter je preobrazila pojem lepote v taki meri, da občutimo lik predmeta, ki ga ne izvajamo direktno iz dane uporabe, kot neokusen in estetsko nezadosten.
Zaradi navedenega pa enačba »uporabno je lepo« ni postala pravilnejša kakor v pretekli dobi in tudi zamenjava enačbenih členov ne vodi do boljšega rezultata.
Mnogo sodobnih stvariteljev je množinske stavbe ali njih dele konstruiralo povsem odgovarjajoče njih funkciji in uporabi, zadostujoč zgolj materi-elni potrebi porabnika, toda ti stavbni stroji vzbujajo občutek estetskega neugodja, ker ne obstoja pri stvarjanju likovne vezi med uporabnim in lepim. Ako učinkuje spojitev uporabnosti z estetskim občutjem blagodejno na psiho posameznika kakor celoto, ni to prevladovanje materielnega pojmovanja v predmetu, temveč le učinek ugodnega oblikovanja v mejah uporabnosti.
Umetnostni obrtni formalizem jc žilava in domala neuničljiva domena človeštva. Komaj se iztrga iz dane neugodne smeri, že zapade novi, da tudi to do skrajnosti izmaliči.
Danes imamo posamezne, raztreseno situirane stavbe v obliki kubičnih, serijskih izdelkov, ki po svoji izvedbi dokumentirajo samopašnost naročnika in podjetnika, ki pod dojmom razmer z nezadostnimi sredstvi obeležujejo formalistično stremljenje pri nepoznavanju jedra pokreta. Vsekakor ne obstoja vprašanje, ali so boljše ali slabše navedene stavbe, ali stavbe iz polpretekle dobe, zgrajene v zgodovinskih slogih, ker ne ene ne druge niso nastale zaradi etične potrebe lastnika, temveč zaradi vplivov modne gonje, ki jim podlega nesamostojni meščan.
Važnejša od oblike posamezne stavbe je nje celotna oprema, to je način razvrstitve posameznih prostorov in pohištva v njih, da je življenje stanovalca v harmoniji s stavbno in stanovanjsko opremo.
Sodobno, v zraku in luči plavajočo stavbo, lahko z modernim pohištvom uredimo povsem nemoderno. V splošnem se siccr med opremo polpretekle dobe počutimo bolje — mislimo si pa lahko tudi stanovanje sestavljeno iz starega pohištva, ki bolj odgovarja sodobnim zahtevam stanovanjske kulture kakor marsikaka tako zvana popolna stavbna oprema, dobavljena siccr po domačih obrtnikih, toda izdelana po časopisnih vzorcih inozemstva, po želji gospodarja.
Stanovanjska stavba mora služiti stanovalcu in ne sme biti postavljena na stavbišče radi säme sebe — £im enostavnejša je, tem boljša je. Stanovanjska hišica je uporabni predmet in ne monument — ni nikak manifesta-cijski objekt svetovnega naziranja.
Puritansko zadržanje sodobnega človeka ni samo sad praktičnih, smiselnih razlogov — temveč se praktičnost in enostavnost zahteva radi proste nravnosti in socialnega čutenja dobe. Vzdrževanje stavbe naj lastnika ne obremenjuje preveč, ker je dovolj važnejših zadev, ki zahtevajo vso koncentracijo duha.
Z navedenimi mislimi odklanjamo zgolj praktično stališče, ki ne upošteva estetskih zahtev, odklanjamo pa tudi »stanovanjski stroj«, ki je raznim stvariteljem sodobne tehnike končni cilj vse stanovanjske kulture. Stavba naj obratuje kakor stroj — ne sme pa postati svetišče estetskega kulta strojev, temveč mesto za odmor človeka, ki prihaja iz strojnega obrata vrvečega mesta.
Omejiti se in strogo izbrati vse stvari, s katerimi sc obdamo, jc veliko težje nego stavbo pompozno natrpati z raznoliko navlako. Slednjega je zmožen vsak barbar, a zadati stavbi osebno karakteristiko z enostavno praktično opremo, brez vsiljivosti, napuha in krčevite prisiljcnosti — zahteva več nego dober okus — za to je potreben polnovreden človek.
(
Izveslje.
Direktorjevo poročilo.
Od 25. do 28. junija 1931. je bila jubilejna šolska razstava ob dvajsetletnici »državne obrtne šole« v Ljubljani. Glej lansko šolsko izvestje. Razstava je bila prirejena v dotlej najveejem obsegu in je bila razvrščena sledeče:
Mezzanin, dvorana št. 11: Strokovne risbe strojnega in elektrotehniškega odseka Tehniške srednje šole. Delavniški izdelki Strojne in Elektrotehnične delovodske šole in strojnega in elektrotehniškega odseka Tehniške srednje šole.
I. nadstropje, dvorana št 5: Strokovne in prostoročne risbe in razni ročni izdelki Kiparske in rezbarske, Keramiške in Graverske in zlatarske šole. 1. nadstropje, soba št. 6: Stroškovne risbe in delavniški izdelki Mizarske in strugarske delovodske šole.	-
L nadstroje, dvorana št. 10 in kabinet št. 15: Prostoročne in strokovne risbe in ročni izdelki Zenske obrtne šole, oddelkov za šivanje perila, izdelovanje oblek in vezenje.
I. nadstropje, soba št. 17: Oprava za pisarno ministrstva trgovine in industrije v Beogradu, izdelana od Mizarske in strugarske delovodske šole. I. nadstropje, dvorana št. 16 in 18: Strokovne in prostoročne risbe arhite'k-tonsko-gradbenega in geometrskega odseka Tehniške srednje šole in Gradbene delovodske šole.
S svečano otvoritvijo razstave dne 25. junija je bilo združeno odkritje spominske portretne medalje ustanovitelja in prvega direktorja Ivana Šubica. K otvoritvi razstave in spominski slavnosti so se zbrali odlični zastopniki oblasti, korporacij in druge ugledne osebnosti: ban dr. Marušič, pomočnik bana dr. Pirkmajer, načelnik dr. Marn kot zastopnik ministrstva za trgovino in industrijo, mestni župan dr. Puc s soprogo, za Zbornico T. O. 1. predsednik Jelačin s podpredsednikom Ogri nom in generalnim tajnikom dr. Windischer-jem, prof. dr. ing. KrAl za univerzo, bivši minister Pucelj, inšpektor strokovnih šol Presl. odposlanci tehniških srednjih šol v Beogradu (profesorja ing. Čigola in ing. Podgradski) in Zagreba (direktor ing. Saj), več mestnih občinskih svetnikov s podžupanom prof. Jarcem na čelu, ravnatelj kmetijske družbe ing. Lah, tajnik Zveze industrijcev ing. Šuklje, predsedniki obrtnih organizacij Fran-chetti, Rebek in Mihelčič, zastopnik Delavske zbornice Kopač, direktor trgovske akademije in direktor trgovske dvorazredne šole z več profesorji, sinovi in sorodniki pokojnega direktorja Ivana Šubica, župnik pisatelj Finžgar, zastopnice ženskih narodnih in prosvetnih društev in mnogo drugih uglednih prijateljev našega šolstva.
O
Po pozdravnem govoru direktorja šole so o pomenu te slavnosti govorili ban dr. Marušič, župan dr. Puc in predsednik Zbornice T. O. I. Jelačin. Po odkritju spominske medalje so si vsi gostje ogledali razstavo.
Pravo jubilejno razpoloženje je prišlo posebno do veljave pri slavnostnem obedu v Zvezdi, ki ga je učiteljskemu zboru in slavnostnim gostom priredila mestna občina ljubljanska, graditeljica ponosnega šolskega poslopja. Po županovem govoru je direktor šole z zahvalo mestni občini in vsem ustanoviteljem in podpornikom zavoda v navdušujočih besedah izrazil pozdrav in verno udanost Nj. Vel Kralju Aleksandru 'I. in njegovemu visokemu domu, nakar so se vršili nagovori in zdravice gostov in domačinov. Pismeno ali brzojavno so slavnost pozdravili bivši ljubljanski župan Ivan Hribar, poslanik dr. Albert Kramer, rektor ljubljanske univerze dr. Serko, generalni tajnik Zbornice T. O. I. Mohorič, dvorna dama Franja dr. Tavčarjeva, podpolkovnik Branko Pogačnik, industrijalec Fran Bonač in predsednik Avgust Praprotnik.
Jubilejna	slavnost	se	je	nadaljevala in zaključila dne 7. novembra 1931.
s svečanim	odkritjem	bronaste spominske medalje bivšemu ljubljanskemu
županu Ivanu H riba r j u, ki sc je je poleg večine predstavnikov z dne 25. junija udeležil tudi slavljence osebno s svojo soprogo. Slavljenca sta nagovorila direktor šole, predsednik Zbornice T. O. I. Jelačin, učenec Tehniške srednje šole in učenka Ženske obrtne šole. Slavljcnec jc v daljšem govoru orisal nekdanje borbe za zavod in za slovenski učni jezik v naših šolah in o pomenu in nalogah pridobljenega zavoda za našo sedanjost in bodočnost. Dijaški pevski zbor je z državno himno zaključil slavnost.
Bronasti portretni medalji Ivana Hribarja in Ivana Šubica, ki sedaj krasita vestibul naše šole, je naročila Zbornica T. O. I. in jih izročila v varstvo šole, izdelal pa jih je naš profesor Sever Anton.
Letna izpričevala za šolsko leto 1930./1931. so se razdelila dne 28. junija. Običajna Vidovdanska proslava je odpadla zaradi jubilejnih svečanosti.
Šolsko leto 1931./1932. se je pričelo 1. septembra. Po objavljenem redu so se vršili popravni in naknadni izpiti, vpisovanje in sprejemni izpiti.
Dne 9. septembra je imel direktor nagovor na zbor učencev in učiteljev v šolski dvorani.
Redni pouk se je pričel dne 10. septembra.
Dne 10. oktobra je načelnik tir. Marn v prisotnosti inšpektorja Prešla, učiteljskega zbora, učencev in učenk šole v šolski dvorani s primernim nagovorom izročil odlikovanja, ki so jih povodom šolskega jubileja prejeli direktor Reisncr (Beli orel IV.), prof. ing. Turnšek (sv. Sava IV.), strokovna učitelja Tavčar in Kunaver (sv. Sava V.), strokovna učitcljica Schmiedt (sv. Sava V.) in strokovni učitelj Uršič (zlata medalja za odlično službovanje).
Božični odmor jc trajal od 24. decembra do 11. januarja.
Zimski semester sc jc (končal dne 31. januarja. Semestralni odmor je trajal od 1. do 3. februarja. Poletni semester še je pričel 4. februarja, ki se je proslavil kot Strossmayerjev dan. Redni šolski pouk sc je pričel dne 5 februarja.
lO
Velikonočni odmor je trajal od 24. marca do 3. aprila. Zaradi praznika dne 4. aprila se je redni pouk pričel dne 5. aprila.
Radi mraza je bila šola dne 16. in 18. aprila zaprta.
Redni pouk se je zalključil:
dne 21. maja v četrtih letnikih odsekov,
dne 11. junija v prvih treh letnikih odsekov,
dne 18. junija na delovodskih in strokovno-obrtnih šolah.
Završni (diplomski) izpiti na odsekih so se opravljali: pismeni: od 30. maja do 6. junija, ustmeni: od 8. do 14. junija.
Sklepne ocenjevalne konference za četrte letnike odsekov so se vršile dne 18. maja, za ostale letnike odsekov in oddelke se bodo vršile od 16. do 22. junija.
*
Od 8. do 11. februarja je knjigovodja gosp. Osana Miroslav po nalogu kr. banske uprave z dne 3. februarja 1932., I. No. 1377/1, izvršil nenapovedan pregled vsega denarnega poslovanja na naši šoli.
Dne 19. aprila je obiskal šolo načelnik ministrstva trgovine in industrije gosp. Korenič David.
Važnejši uradni spisi:
Z rešenjem ministrstva trgovine in industrije I. br. 26.517/N od 12. avgusta 1931. in rešenjem ministrstva financ, oddelka katastra i drž. dobara br. 23464 od 5. avgusta 1931. je bilo odrejeno, da bo obstojal v šolskem letu 1931./1932. samo drugi letnik geometrskega odseka.
Z rešenjem 1. br. 38.169/N od 21. novembra 1931., je minister trgovine in industrije odredil, da morajo uprave vseh šol in vsi nastavniki postopati po pravopisnem navodilu Ministrstva prosvete P. br. 15142 od 15. junija 1929., ki predpisuje fonetični pravopis tujih imen, priimkov in geografskih nazivov.
Z razpisom VIII. No. 5/1 od 5. januarja 1932. je (kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani sporočila dopis Ministrstva trgovine in industrije I br. 41.453/N od 25. decembra 1931, ki objavlja zaradi odlaganja vojaške službe učencev na naših strokovnih šolah sledeči odlok Ministrstva vojske in mornarice Dj. br. 32.161 od 19. decembra 1931.:
»Da bi se imenovanim učcnicima mogla odložiti služba u stalnom kadru, potrebno je, da preko vojnog okruga blagovremeno podnesu molbu propisno taksiranu i da se u istoj naglasi, da se dostavi Ministarstvu Vojske i Mornarice na rešenje.
Generalno odobravanje od aganja službe u kadru ne može se vršiti, več je potrebno, da se sva!ki pojedinac sa molbom na gore izloženi način obrati, pa če se rešenje u Ministarstvu Vojske i Mornarice doneti.
Uz svaku molbu mora biti priloženo uverenje škole koju uči, iz kojeg treba da se vidi: kad se je dotični upisao, koliko vremena traja školovanje normalno i kada če prema tome isto dotični završiti.«
Z razpisom VIII. No. 1879/1 od 11. marca 1932. sporoča kr. banska uprava dravske banovine razpis ministrstva trgovine in industrije I. br. 6545/N otl 7. marca 1932., da ne more dajati več podpor za poučne ekskurzije in da se ne smejo vršiti ekskurzije v inozemstvo. Ekskurzije se smejo vršiti samo po naši državi s sredstvi, s katerimi razpolaga šola sama.
Z okrožnico VIII. No. 2407/1 od 12. aprila 1932. jc kr. banska uprava dravške banovine sporočila razpis ministrstva trgovine in industrije
i.	br 9318/IV od 1. aprila 1932., da so po novem zakonu o taksah predpisane sledeče takse za izpričevala:
za letno izpričevalo.................................Din	20'—,
za odhodno izpričevalo ....	...	„	50—,
za diplomo o završnem izpitu......................... „	250—.
Po razglasu kr. banske uprave VIII. No. 2716/1 od 21. aprila 1932 se bo na naši šoli vršil od 4. julija do vštetega 27. avgusta 1932. prvi delni risarski tečaj za učitelje na strokovnih nadaljevalnih šolah. Vodstvo tečaja je poverjeno šolskemu inšpektorju za strokovne šole Mihajlu Preslu.
Z rešenjem ministrstva trgovine in industrije I. br. 14527/N od 20. maja 1932. in rešenjem kr. banske uprave dravsike banovine v Ljubljani VIII No. 2924/4 od 30. maja 1932. je bil kot odposlanec gospoda ministra trgovine in industrije ing. Osana Marij, profesor tehniške fakultete v Ljubljani, imenovan za predsednika izpraševalncga odbora pri završnih (diplomskih) izpitih v rednem junijskem roku.
*
Izpremembe in osebne zadeve učiteljskega zbora. Novi stalni učitelji: Košak Vinko (kot honorarni učitelj od 15. oktobra do 20. novembra, kot suplent od 9. februarja dalje), ing. Hladnik Stanko (nastopil kot suplent 10. marca), profesor Urankar Pavel (nastopil 12. marca). Nov honorarni učitelj: Mušič Miha, dvorni goslar (nastopil kot strokovni vodja Banovinske strokovne šole za glasbila dne 1. februarja). — Službe na našem zavodu so bili razrešeni: prof. dr. Rožič Valentin (upokojen 11. oktobra, razrešen 15. oktobra); prof. Volavšek Davorin (dne 26. novembra začasno pridcljen v službovanje pri kr. banski upravi, odd. za strokovno šolstvo, z ukazom Nj. V. Kralja I. br. 2742/0 od 3. februarja 1932. premeščen po potrebi službe na Tehniško srednjo šolo v Sarajevu, službe na našem zavodu razrešen dne 2. marca); prof. Tejkal Ivan (razrešen 21. dccembra). — Umrla sta: pogodbeni banovinski honorarni učitelj Berneker Frane, akad. kipar (dne 16. maja) in honorarni učitelj Dcttcr Franc, zemljemerski inšpektor (dne 9. junija). — Direktor Reisner je bil po službenih opravkih v Beogradu od 11. do 17. februarja, od 18. do 22. maja je vodil ekskurzijo maturantov v Beograd.
V	njegovi odsotnosti sta direktorske posle opravljala prof. ing. arch. Kryl in prof. ing. Turnšek. — Krajše dopuste za opravljanje drž. strokovnih izpitov so imeli: ing. Dovič (od 17. do 23. IV.), ing. Debelak (od 17. do 23. IV.), ing. Kuhelj (od 18. do 23. IV.), ing. Hacin (od 19. do 25. IV.) in ing. Tavčar (od 20. do 23. IV.), ki jc imel dopust tudi od 28. do 31. X. za potovanje v Beograd v privatni zadevi. — Bolezenski dopust sta imela: strokovna učiteljica Schmiedt Ana (od 1. do 20. septembra) in prof. ing. arch. Fatur Dragutin (od 5. oktobra do 5. novembra).
Službeno mesto po upokojenem profesorju kiparstva in rezbarstva R e-piču Alojziju še ni zasedeno. Od 10. februarja 1930. je to mesto zavzemal akademski kipar Berneker Franc kot honorarni profesor, ki ga je nastavila banska uprava pogodbeno in ga nagrajevala iz banovinskih sredstev. Berneker je živel za šolo z vso svojo dušo. Ko je letos meseca aprila zbolel, je opravljal službo še dalje do zadnjih fizičnih možnosti. Zavratni bolezni je podlegel dne 16. maja. Šola ga je spremila na zadnji poti in ga bo ohranila v častnem spominu.
Profesor dr. Rožič Valentin je bil kratkim potom upokojen, da je lahko prevzel kandidaturo za narodnega poslanca. Dasi ga je vezala na šolo velika ljubezen do mladine in posebna vnema za izobraževalno in vzgo-jevalno šolsko delo, se je kot navdušen Jugoslovan odzval povabilu na skupno narodno politično delo. Meseca januarja ga je Nj. Vel. Kralj imenoval za senatorja Dravske banovine. Bil je odličen profesor in vzgojitelj mladine, nam vsem pa odkrit prijatelj in predrag tovariš. Na poslovilnem večeru dne 6. februarja (na dan sv. Amanda, kakor Rožič sam rad pristavlja) je bil zbran ves učiteljski zbor.
Naslednji trije člani učiteljskega zbora pa so proti koncu šolskega leta zaprosili za trajno upoko-ji.tev.
Strokovna
učiteljica Arko Ema, ki je nastopila učiteljsko službovanje 16. septembra 1896. na ženski obrtni šoli »Šolski dom« v Gorici, služila tam do izbruha svetovne vojne z Italijo
1.	1915., potem v begunskem taborišču v Bnicku a. d. Lcitha, bila 1917. premeščena na državno obrtno šolo v Trstu, od tam pa s 15. februarjem 1919. na našo šolo. S tekočim šolskim letom bo torej dovršila polnih 36 let učiteljske službe in jo zaključila na šoli, kjer je tudi v letih 1891. do 1894. dobila začetno strokovno' izobrazbo. Učiteljsko usposobljenost si je pridobila na strokovnih šolah na Dunaju in v Pragi. Sestavila je knjigo »Prikrojevanje perila po životni meri«, ki je odobrena (1927.)
kot pomožna učna knjiga na
strokovnih šolah in se uspešno uporablja.
Strokovna učiteljica Schmiedt Ana, ki je nastopila učiteljsko službovanje. 7. februarja 1896. in od tedaj neprekinjeno službuje na naši Ženski obrtni šoli. Ob ustanovitvi te šole 1. 1888. je bila med prvimi učenkami. V letih 1890. do 1895. je obiskovala strokovno šolo za umetno vezenje na Dunaju, kjer si je pridobila učiteljsko usposob ljenost. V predvojnih letih je na naši šoli izdelala 14 praporjev in trakov za gasilna in sokolska društva, mnogo trakov za društva »Slovenija«, »Triglav«, »Zarja«, več altarnih prtov, mašnih plaščev in drugih cerkvenih vezenin, zavese in namizni prt za svetovno razstavo v St. Louisu 1. 1914., ki je z njimi
šola dobila prvo nagrado in mnogo drugih osnutkov za umetna ročna dela. Letos je dovršila polnih 36 let učiteljske službe.
Strokovni učitelj Uršič Ignacij, ki je nastopil službo 1. oktobra 1895. na strokovni šoli na Žagi, služboval kot vodja potovalnih tečajev v Sovodnjaku, kot strokovni učitelj v Foglianu, na potovalni šoli v Dev. Mariji v Polju in v Dolskem, v begunskem taborišču v Brucku a. d. Leitha in je dobil 1. januarja 1919. stalno učiteljsko mesto na našem zavodu. S tekočim šolskim letom bo dovršil 37 let učiteljske službe.
Novi šolski zakoni. Za naše vrste šol smo dobili dva nova zakona: Zakon o tehniških srednjih in mnških nhrtnih šolah in Zakon o ženskih obrtnih šolah in ženskih strokovnih učiteljiščih (Službene novine od 9. aprila, Službeni list kr. banske uprave dravske banovine od 21. in 28. maja). Oba zakona sta uveljavljena z dnem 9. aprila, odredbe o šolskem delovanju pa je uporabljati od pričetka šolskega leta 1932.^1933. Z obema zakonima je izenačeno vse šolstvo te vrste v naši kraljevini in so uveljavljeni v glavnem vsi tipi šol kakor smo jih imeli doslej na našem zavodu, tako da pri nas ne bo nikakršnih bistvenih izprememb v ustroju raznih dosedanjih šolskih oddelkov. Novost je, da se završni izpit, ki se je opravljal doslej samo na odsekih tehniške srednje šole, zahteva tudi na delovodskih in drugih obrtnih šolah, kar pa velja šele za nove učence, ki se bodo vpisali s prihodnjim šolskim letom.
V	skladu z novim obrtnim zakonom, ki je uveljavljen z dnem 10. marca, bo izpričevalo o završnem izpitu na obrtnih šolah nadomeščalo izpričevalo o pomočniškem izpitu, izpričevalo na delovodskih šolah pa bo nadomeščalo izpii-čevalo o mojstrskem izpitu. Sedanja odhodna izpričevala, pridobljena do leta 1934., bodo imela isto veljavo, kakor izpričevala o završnih izpitih.
Za absolvente in učcnce tehniške srednje šole določa novi zakon.
Učenci, ki na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, še niso dovršili srednje tehniške šole, smejo nadaljevati po zvršetku šole šolanje na domači tehniški fakulteti po sprejemnih pogojih, odrejenih v zakonu o univerzah.
Učencem, ki so dovršili srednjo tehniško šolo v državi do dne, ko stopi ta zakon v veljavo in so vpisani kot redni slušatelji na tehniški fakulteti v inozemstvu ali so dovršili tako fakulteto, sc prizna ta izobrazba in diploma, ki so jo pridobili na taki fakulteti.
Na Ženski obrtni šoli bo trajal odslej pouk na vsakem oddelku tri leta in sicer dve leti v dveh strokovnih razredih in eno leto v šolski delavnici — ateljeju.
Za deklice, ki bi želele postati učiteljice ženskih del, je važna odredba glede ženskih strokovnih učiteljišč:
Pouk na ženskih strokovnih učiteljiščih traja pet let, in sicer: štiri leta v štirih strokovnih razredih in eno leto v šolski delavnici — ateljeju.
V	prvi razred ženskega strokovnega učiteljišča se sprejemajo z natečajem predvsem odlične učenke, ki so dovršile nepopolno srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom ali meščansko šolo z zaključnim izpitom.
Vzakonjeni so sledeči glavni šolski tipi:
Tehniška srednja šola z raznimi odseki. Pouk traja štiri leta. V prvi razred se sprejemajo:
učenci, ki so dovršili štiri razrede gimnazije (realke ali realne gimnazije) z opravljenim nižjim tečajnim izpitom in učenci meščanskih šol z opravljenim zaključnim izpitom;
učenci, ki so dovršili obrtno šolo (mojstrsko-delovodsko ali obrtno šolo) in napravili završni izpit, če opravijo dopolnilni izpit po predlogu direktorja in po pristojni odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave;
učenci, ki so dovršili štiri razrede srednje ali tej podobne šole v inozemstvu, se lahko vpišejo, če opravijo dopolnilni izpit iz predmetov, ki se jih niso učili ali ki so se jih učili v manjšem obsegu in po pristojni odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave.
Mojstrsko-delovodske šole za razne stroke, podnevne ali večerne. Na našem zavodu so samo podnevne delovodske šole, ki na njih traja pouk dve leti. V prvi razred mojstrsko-delovodske šole sc sprejemajo učenci z najmanj 17 leti starosti, ki so se izučili v obrtu in opravili pomočniški izpit.
Obrtne šole za razne obrtne stroke. Pouk traja tri do štiri leta. V prvi razred obrtne šole se sprejemajo učenci, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in imajo najmanj 14 let starosti.
Privatnih učencev na tehniških srednjih in obrtnih šolah ne sme biti.
Za učiteljsko osebje so utrjena sledeča službena zvanja (za moške in ženske):
direktor ali upravitelj, profesorji, suplenti (profesorski pripravniki), strokovni učitelji, predmetni učitelji, obrtni učitelji in njih pripravniki. Upravitelji in predmetni učitelji so samo na obrtnih šolah.
Za direktorja je lahko postavljen samo profesor.
Za profesorje so lahko postavljeni suplenti s profesorskim izpitom po treh letih službe ali inženjeri ali arhitekti z opravljenim državnim tehniškim izpitom, ki stopijo v učiteljsko službo iz državnih ali samoupravnih uradov svoje stroke, kakor tudi iz privatne javne prakse svoje stroke, morajo pa opraviti v enem letu dopolnilni profesorski izpit.
Za suplente se smejo postaviti osebe, ki so diplomirale na fakultetah.
Za strokovne učitelje se smejo postaviti osebe, ki so dovršile tehniško	'
srednjo šolo z završnim izpitom ali drugo stroko,vno šolo iste veljave, kakor tudi obrtni učitelji, ki so dovršili obrtno šolo z opravljenim završnim izpitom ali ki do leta 1933. dobe ali so dobili izpričevalo o dovršeni takšni šoli in imajo 15 let priznane službe ter so poslednjih pet let službovanja odlično ocenjeni.
Za predmetne učitelje se smejo postaviti osebe, ki so opravile izpit za učitelje meščanskih šol ali imajo višjo šolo nepopolne fakultetne veljave z zaključnim izpitom.
Za obrtne učitelje se smejo postavljati osebe, ki so dovršile obrtjio šolo z opravljenim završnim izpitom ali ki do leta 1933. dobe ali so dobile izpričevalo o dovršeni taki šoli, ali tudi osebe, ki so dovršile strokovno nadaljevalno (občo obrtno nadaljevalno) šolo, sc izučile v obrtu in opravile mojstrski izpit, če imajo najmanj tri leta prakse in opravijo državni strokovni izpit za obrtne učitelje v letu dni.
Učiteljem, ki stopijo iz samoupravne ali privatne službe v učiteljsko službo iste stroke, sme všteti minister za trgovino in industrijo enkrat za vse-
lej čas 5 let njihove strokovne prakse v celoti, od ostalega časa pa za vsako popolno leto po pol leta tako, da se sme skupaj priznati največ 10 let za napredovanje in pokojnino. To priznanje ne velja, če prestane takemu učitelju učiteljska služba v resortu ministrstva za trgovino in industrijo, preden dovrši 10 let aktivne službe, razen če umre ali če je postal brez svoje krivde pri tem poslu nesposoben.
Z določbami o postavljanju strokovnjakov iz samoupravne službe ali privatne prakse za profesorje ali učitelje na naših šolah in o možnem vštetju let prakse v službeno dobo je napravljena izjema v § 12. in 59. zakona o uradnikih. To izjemo moramo pozdraviti kot veliko pridobitev za naše šole, ker bomo na izpraznjena službena mesta lažje privabili odlične strokovnjake iz prakse.
Popravni izpiti. Po novem zakonu, ki predpisuje novo šolsko delovanje šole šele s prihodnjim šolskim letom, se dovoljuje popravni izpit samo iz enega predmeta. Naš dosedanji pravilnik, ki velja drugače do konca tekočega šolskega leta, dovoljuje popravni" izpit iz dveh predmetov. Ker pa je naš pravilnik v tej točki posnet po drugih srednješolskih predpisih in je s § 24. finančnega zakona za leto 1932./1933. določeno, da smejo na srednjih šolah učenci V., VI. in VII. razreda opravljati popravni izpit samo iz enega učnega predmeta, je istosmiselno v tej točki izpremenjen tudi naš pravilnik. Tako se bo tudi na naši šoli že s koncem tekočega šolskega leta popravni izpit dovolil samo iz enega predmeta.
Poučne ekskurzije. Sestavni del šolskega pouka so obvezne ekskurzije.
V	letošnjem šolskem letu so napravili učenci pod vodstvom svojili učitc-Ijev(-ie) sledeče poučne ekskurzije:
Ljubljana: mestna elektrarna, pokojninski zavod, stavba grafike, hranilni in posojilni konzorcij, carinarnica, razstave slik, razstava Jakac, razstava Matije Jame, razstava Glasbene matice, monument. zgradbe, tov. cementnih izdelkov, mestna klavnica, kolinska tovarna, tovarna za klej, strojne tovarne in livarne, tobačna tovarna, cestna el. železnica, mapni arhiv, pivovarna »Union«, »Saturnus«, nebotičnik.
Bistra: elektrarna Fr. Galle. — Bohinj: ogled cerkve. — Borovnica: viadukt, I’. Kobi, kamnolom, — Celje: cinkarna, A. Westen. — Črnuče: el. napeljava. — Dobrava: Kranjska industrijska družba. — Domžale: Radio postaja, Obcrwalder. — I'ala: elektrarna. — Fužine: jez in električna centrala, turbinske naprave. — Golnik: zdravilišče. — Jarše: tkalnica za platno. — Javornik: Kranjska industrijska družba. — Jesenice: Kranjska industrijska družba, Krekov dom. — Kamnik: »Titan«. — Kleče pri Ljubljani: vodovod.
— Količevo pri Domžalah: kartonažna tovarna. — Kranj: »Jugočeška«, »Ju-gobruna«, »Inteks«, elektrarna Majdič, elektrarna Mayer. — Lesce: »Veriga«.
•— Litija: Mautner, d. d., topilnica. — Maribor: Delavnica državnih železnic, »Kovina«. — Medvode: papirnica. — Novo mesto: stare in nove zgradbe, kmetijska šola na Grmu. — Podpeč: kamnolom. — Ruše: tovarna dušika. — Škofja Loka: mlekarna, staro mesto, kamnolom, »šešir«, elektrarna, G. F. Schneiter. —- Št. Jurij pri Celju: kmetijska šola. — Št. Vid nad Ljubljano: »Štora«.* — Štore pri Celju: železarna. — Tacen: elektrarna. — Trbovlje: premogokop. — Tržič: Glanzmann & Gassner, »Peko«. — Verd: tovarna parketov. — Vevče: papirnica. — Vrhnika: mlekarska zadruga, Jos. Jelovšek,
I.	Lenarčič. — Zagreb: »Penkala«, »Elka«, »Union«. — Zasip: hidroccntralu.
— Žirovnica: elektrarna.
Počitniška praksa. Učenci odsekov morajo v velikih počitnicah opravljati šest-tedensko prakso v obratih iste ali sorodne stroke, ki se je na šoli
učijo. V počitnicah leta 1931. so učenci opravljali prakso v sledečih tvorni-cah in podjetjih:
Ljubljana: Ing. Dukič in drug, Ing. Dedek Josip, Ing. arch. Fatur, Kos Platner, I. Ferenc, »Slograd«, Stavbna družba, Ing. Fran Tavčar, Ing. Tönies, Tomažič Emil, Zupan Miroslav, — L. M. Ecker, sinova, Ljubljanska gradb. družba, Jugoslovanska tiskarna, Kahne Anton, Martinčič Avgust, »Saturnus« d. d., Strojne tovarne in livarne d. d., tobačna tovarna, R. Willmann, Kranjske deželne elektrarne, kurilnica državnih železnic. — F. Mallncr, Ing. Bloudek, mestna elektrarna, mestni vodovod, I. Mihelčič.
Banja Luka: Brača Divjak. — Baška: mestna elektrarfta. — Brčko: Lau-bert Franjo. — Breg pri Borovnici: Fr. Švigelj. — Brod Bosanski: kurilnica drž. železnic. — Brod Savski: kurilnica drž. železnic, Prva jugoslov. tvornica Strojeva, vagona, mostova, itd. — Biirnbach (Avstrija):	Graz -Köflacher
Bahn u. Bergbau Ges. — Brežice: mestna elektrarna. — Brod pri Št. Vidu nad Ljubljano: elektrarna Češenj. — Celje: Cinkarna d. d., mestna elektrarna, A. Westen, d. d. — Doboj: kurilnica drž. železnic. — Domžale: Sršen Ivan. — Dubrovnik: Jugosl. Lloyd. — Fala: elektrarna. — Gračac: kurilnica drž. železnic. — Grosuplje: tovarna motvoza. — Hoče: Gwido Rügers. — Jesenic»: Kranjska industrijska družba. — Kamnik: »Titan«. — Karlovac mestna elektrarna. — Kočevje: premogovnik. — Kranj: »Jugočeška«. — Kreka pri Tuzli: državne solarne. — Maribor: mestni gradbeni urad, mestna elektrarna, Splošna stavbna družba, delavnice drž. železnic. .— Mokronog: tovarna usnja. — Niš: delavnica in kurilnica drž. železnic. — Osjek: kurilnica drž. železnic. — Prevalje: elektrarna Lahovnik. — Ribnica: Oražem. — Sarajevo: delavnica drž. železnic. — Sisak: kurilnica državnih železnic. — Skoplje: kurilnica drž. železnic. — Slovenska Bistrica: Zugmayer i Gruber.
—	Sodražica: stolarna. — Solin: tovarna cementa Split. — Split: kurilnica drž. železnic, Jugoslov. društvo za izradu i opravku brodova, gradsko načelstvo. — Srpskc Moravicc: kurilnica drž. železnic. — šiška: električna zadruga. — Štore pri Celju: rudnik in železarna. — Škofja Loka: Schneiter G. F. — Tivat: pomorski arzenal. — Trbovlje: Ročak Rudolf, trboveljska pre-mogokopna družba. — Užice: kurilnica drž. železnic. — Varaždin: mestna elektrarna. — Velenje: državni rudnik. — Veliki Bečkerek: delavnica drž. železnic. — Veržej: A. Mulec. — Vič pri Ljubljani: združene opekarne. — Weingarten (Nemčija): Masch. Fabrik. — Zabukovca: državni rudnik. — Zagorje: trboveljska premogokopna družba. — Zagreb: »Rapid«, delavnica drž. žcleznic, Siemens. — Završnica: Kranjske deželne elektrarne.
Podporniki zavoda. Razen ustvariteljev dijaških ustanov so naši stalni podporniki: mestna občina ljubljanska, zbornica T. O. I., uprava fonda za trgovsko in obrtno šolstvo, združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode in vsa podjetja in tvrdke, ki omogočajo uspešno vršenje počitniške prakse. Gospod A. Adamič, veletrgovec v Kranju, je ob smrti svojega sina Miloša, našega bivšega učenca, daroval 2000 Din za naš e'kskurzijski fond. Vsem podpornikom zavoda bodi tudi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala.
*
Izvestje je zaključeno dne 15. junija. Splošna statistika za tekoče šolsko leto bo objavljena v prihodnjem šolskem izvestju.
Slalisfika obiska v šolskem letu 1930./1931.
			Število				Klasifikacija						Materinski jezik								
			vseh vpis. uč.		konec leta ost. uč.			rednih učencev				vseh vpisanih učencev									
	Šola •	<u V* N CO b '5 •p o J	'3 c ,8 3 'E -TJ V u	‘S c .s 3 'c 'V V N	‘S c o »o 3 1 4> 1»	'o c: 3 'n -tj OJ .N	c .u. ö > g. j: V CL M 3	c .i, ■o > o a 0) C M t> CL 3	G 'a N > (U C a m	‘c (0 >M 2 CL J B C	z odhodnim izprtäeva’om	£ c 4} > £ 'US	a n "co S	n -o la CA	,S	3 >c/i H 4J C	HŽ E	m 1 ra e	co jit O Si	> 0) o c 3 >o > d) ■M >C/3	C v >o 3 O > u -4-* >C/3
JO o >U1 .2. *c O U CA	Arhitektonsko gradbeni odsek	I. II. 111. IV.	40 22 20 18	—	39 21 17 18		26 6 9 18	6 6 2	7 9 6	—	18	38 19 19 16	1 2	—	1	1 2 1	—	—	_	37 22 20 14	3 4
	Strojni odsek	1. II III. IV.	37 33 25 25	—	32 31 25 25	—	28 28 17 25	1 1 2	3 1 6	1	25	31 28 18 22	3 3 3 2	2 2 1	1	3	1	—	—	37 33 25 25	—
CÖ >co C -C	Elektrotehniški odsek	I. II. III. IV.	27 23 25 17	—	26 23 25 17		17 18 15 16	2 2	7 3 e.	—	—	24 16 24 14	2 3	1	1 1	1 1	1	—	—	27 23 25 17	—
H				—		—		1		—	16		2	1							—
	Geometerski odsek	1. II.	39 41			38 41	—	27 36	1	11 4	—	36	35 38	2 1	—		1 1	1	—	1	39 41	—
Gradbena rokodelska šola		III.	26	—	26	—	21	—	5	—	21	23	1	—	—	2	—	—	—	26	—
j Gradbena delovodska šola		I.	26	—	23	—	23	—	—	—	—	26	—	—	—	—	—	—	—	26	—
Strojna delovodska šola		I. II.	27 28	—	26 27	—	15 23	1	9 4	1	23	24 24	2	2 2	-	1	—	—	-	27 28		
Elektroteh. delovodska šola		II.	8	-	8	—	7	—	1	—	7	7	—	—	—	1	—	—	—	8	—
Mizarska in struparska delovodska šoln		I.	21	-	20	—	20	—	—	—	—	21	—	—	—	—	—	-	—	21	—
Kiparska in rez-barska šola		I. II. III.	6 3 3	—	6 3 3			3 2 3	2	1	1	3	6 3 3					—					—	6 3 3	E
Keramiška šola		I. II. III.	1 5 1	—	3 1	—	2 1	-	1	—	1	1 5 1	-	—	—	-	—	—	—	4 1	i i
Graverska in zlatarska šola		I. II. III. IV.	9 1 3 1	-	8 1 3 1	—	5 1 3 1	2	1	—	1	9 1 3 1	—	—	—	—	—	—	-	9 1 3 1	—
Učn	a delavnica za košarstvo		2	—	2	-	2	—	-	—	2	2	—	-	—	-	-	—	—	2	—
	šivanje	1.	35	-	34	—	30	1	2	1	—	35									35
! o >w td	perilo	II. atelje	17 8	32 2	17 8	32 2	17 5	—	2	1	17	47 10			—	1	1	__			__	—	49 10
C u Xi 0 «3	obleke	II. III. a III. b	15 16 13	9	14 16 12	9	13 15 7	1	- 1 5	—	15 7	23 15 11	1 1	—	1 1	—	—		—	—	24 16 13
J* c		I.	12	—	11	—	11	—		—	—	12	—	—	—	—			—	—	—	12
' OJ >N	vezenje	II atelje	6 7	3	6 6	3	6 3		3		6	b 10	Z	I	—	I			1	—	—	6 10
	Skupaj	. . |692|46			663|46|		525|35|98| 5				198	670j29|ll| 7(16					3	1|	1	554|l84	
			738		'7oT|		663								738					^*7381	
is
Dr. Košmerlova dijaška ustanova. Dr. Franc Sergij Košmerl, advokat v Chicagu, Illinois, je leta 1923. ustvaril dijaško ustanovo za slovenske srednješolce in daroval v ta namen glavnico 100.000 Din. Ustanova ima dve mesti, eno za gimnazijce in eno za učence odsekov Tehniške srednje šole v Ljubljani. Letne obresti ustanovne glavnice se po vsakokratnem odbitku upravnih stroškov razpolovijo za obe ustanovni mesti. Ustanovo podeljuje ljubljanski občinski svet. Letos je bila podeljena v znesku Din 3000’—.
Dr. Krekova dijaška ustanova. Ustanovna glavnica je 21.454'45 Din kot preostanek prispevkov za spomenik dr. Janeza Ev. Kreka. Ustanova je bila ustvarjena za dijake Tehniške srednje šole v Ljubljani dogovorno z odborom za Krekov spomenik in občinskim gerentskim svetom dne 10. maja 1926. Ustanovo je odobril veliki župan ljubljanske oblasti z razpisom P. br. 4471/1 z dne 9. avgusta 1926. Ustanova ima za sedaj eno mesto s 1000 Din na leto.
Ustanova ljubljanskega mesta. Gerentski svet mestne občine ljubljanske je dne 10. maja 1926. sklenil, da se ustanove, ki jih je bil ustvaril občinski svet v prejšnjih dobah, združijo v eno ustanovo z imenom »Ustanova ljubljanskega mesta za učence Tehniške srednje šole v Ljubljani«. Potrebne zneske dobiva občina iz tekočih vsakoletnih proračunskih dohodkov. Ustanovo je potrdil veliki župan ljubljanske oblasti z razpisom O. br. 2307/1 z dne 14. oktobra 1926. Ustanova ima 13 mest po 1000 Din na leto in sicer devet mest za učence višjih in štiri mesta za učence nižjih razredov. Letos je bilo prostih in podeljenih sedem mest za višje in tri mesta za nižje oddelke.
Ustanove Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani imajo deset mest po 500 Din na leto za učence višjih oddelkov in petnajst mest po 400 Din na leto za učenec nižjih oddelkov Tehniške srednje šole v Ljubljani. Letos je bilo prostih in podeljenih šest mest po 500 Din in devet mest po 400 Din.
Ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu je dajalo petim učencem ustanove po 400 Din na mesec.
Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je podelila enemu učencu erikratno podporo po 400 Din.
Hranilnica mestne občine Brežice v Brežicah je podelila enemu učencu enkratno podporo Din 2400-—.
Dijaško podporno društvo na Tehniški srednji šoli v Ljubljani je radi nezadostnih sredstev moglo dati le par manjših podpor.
Društvo prosi prijatelje obrtnega šolstva, da vsaj z redno članarino podpirajo društveno delovanje. Prav tako pa pričakuje tudi, da se ga bodo večkrat spomnili s prispevki oni absolventi našega zavoda, ki so v času šolanja prejemali ustanove in podpore.
Direktor:
Reisner Jožef, odlikovan z redom Belega orla IV. in V. stopnje in sv. Save III. stopnje.
Starešine odsekov:
Ing. arch. Kry 1 Pavel, profesor, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, starešina arhitektonsko-gradbenega odseka, predsednik preizkuševalne komisije za pomočnike. Visoke gradnje, predavanja in vaje, tehnologija in nauk o gradivu, gradbeno poslovanje, matematika.
'Ing. Novak Leo, profesor, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, starešina geometrskega odseka, Geodezija in vaje, nizke gradnje (predavanja in konstrukcijske vaje), cestne in vodne zgradbe.
Ing. Premelč Stanc, profesor, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, starešina strojnega odseka. Strojni elementi, termodinamika, parni motorji, tehnologija, plinski motorji, industrijske instalacije.
Ing. Turnšek 'Viktor, profesor, odlikovan z redom sv. Save
IV.	stopnje, starešina elektrotehniškega odseka, šef stanice za preizkuše-vanje elektroštevcev. Termodinamika, kurjava, zračenje, itd., praktična in obča elektrotehnika, hidravlika, projektiranje.
Strokovna upraviteljica Ženske obrtne šole:
Novak-Kristl Alojzija, strokovna učiteljica. Izdelovanje oblek, krojno risanje.
Profesorji, suplenti, učitelji, učiteljice:
Arko Ema, strokovna učiteljica. Šivanje perila, tvarinoslovje, krojno risanje.
Benčina Anton, predmetni učitelj. Šolski tajnik.
Beran František, obrtni učitelj. Keramika.
Cerk Ana, obrtna učiteljica. Šivanje perila, tvarinoslovje, krojno risanje.
Ing. Debelak Joža, suplentka. Obča elektrotehnika, mehanika, tehniško risanje, elektriške meritve (predavanja in vaje)
D o la k Adolf, strokovni učitelj, odlikovan z zlato medaljo za odlično	službovanje. Strugarstvo,	modelno mizarstvo, tehnologija.
Ing. D o v i č	Josip,	suplent. Elektriški stroji, hidravlika,	praktična
elektrotehnika, projektiranje.
Ing. arch. Fatur D ragu ti n, profesor. Nauk o slogih in zgodovina arhitekture, gradbeni stroji, visoke gradnje (predavanja in vaje), stavbno oblikoslovje.
Grebenc Oton, profesor. Prostoročno in dekorativno risanje.
Ing. Grogi	Roman,	profesor. Strojni elementi z vajami,	mehanska
tehnologija, obča	elektrotehnika, elektrotehniške meritve (predavanja in
vaje).
Ing. Hacin Fridolin, profesor. Mehanika, parni kotli, mehanska tehnologija, strojni elementi z vajami, hidravlični stroji.
Ing. Hladnik Stanko, suplent. Matematika, projekcijski nauk, projekcijsko risanje. Od 10. marca 1932.
Hrovatin Klementina, strokovna učiteljica. Izdelovanje oblek, tvarinoslovje, krojno risanje.
Hiibl Marija, obrtna učiteljica. Šivanje perila, tvarinoslovje, krojno risanje.
Jaklič Boris, profesor, Francoščina, nemščina, slovenščina.
Jurančič Janko, suplent. Srbohrvaščina.
Klinc Stanislav, profesor. Knjigovodstvo, računstvo, kalkulacije.
Kos Gojmir Anton, profesor. Prostoročno risanje, umetniško oblikoslovje, dekorativno risanje, lepopisje.
Ing. arch. Kos Miroslav, suplent. Visoke gradnje (predavanja in vaje), tehniško risanje, oblikoslovje, strojeslovjc.
Košak Vinko, suplent. Slovenščina, zemljepis, državoznanstvo. Od 15. oktobra 1931. do 20. novembra 1931. kot honorarni učitelj in od 9. februarja 1932. dalje kot suplent.
Kralj Fran, suplent. Plastična anatomija, ornamentalno modeliranje, kiparstvo in rezbarstvo.
K r a v o s - L o m b a r Angela, predmetna učiteljica. Slovenščina, srbohrvaščina, nemščina.
Ing. arch. Kregar Rado, profesor. Visoke gradnje (predavanja in vaje), gradivoslovje, stavbarstvo, stavbno risanje.
Kremenšek Josip, profesor. Matematika, kemija.
Ing. Kuhelj Anton, suplent. Mehanika, toplotni motorji, obča elektrotehnika.
Kunaver Karel, strokovni učitelj, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Kovinarstvo.
Lenarčič Janko, predmetni učitelj. Slovenščina in spisje, obrtno računstvo in knjigovodstvo.
Mallner Friderik, strokovni učitelj. Praktična elektrotehnika.
Mercina Josip, strokovni učitelj, odlikovan z zlato medaljo za odlično službovanje. Splošno mizarstvo, detajlno risanje.
Mirtič Josip, strokovni učitelj. Kovinarstvo.
Mohorčič Francka, strokovna učiteljica. Izdelovanje oblek, tva-rinoslovjc, nauk o nošah, krojno risanje.
Nardin Julij, profesor. Fizika.
Ing. Petrič Hinko, profesor. Strojegradba, strojno risanje, mehanika, geodezija.
Premru Vladimir, suplent. Kemija, mineralogija z geologijo, elektrokemija.
Ribarič Miho, profesor. Matematika, telegrafija in telefonija.
Dr. phil. Rožič Valentin, profesor. Slovenščina, zemljepis, državoznanstvo. Do 15. oktobra 1931.
Saj e vic Alojzij, obrtni učitelj. Kovaštvo.
Saksida Rudolf, obrtni učitelj. Zidarstvo.
S c h m i e d t Ana, strokovna učiteljica, odlikovana z redom sv. Save
V.	stopnje. Vezenje, tvarinoslovje.
Sever Anton, profesor. Tehniško prostoročno in konstruktivno risanje, zgodovina plastike, ornamentalno modeliranje.
Ing. Skočir Rudolf, profesor. Mehanika, mehanska tehnologija, obča elektrotehnika, elektrotehnika, elektrotehniške vaje.
Sluga Marija, obrtna učitcljica. Vezenje.
Sodnik Alojzij, profesor. Matematika.
Spasojevič Pero, obrtni učitelj. Zlatarstvo in kovinsko filigranstvo.
Šantel Saša, profesor, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Prostoročno in dekorativno risanje.
Ing. Škof Rudolf, profesor. Mehanika, železne konstrukcije in armiran beton (predavanje in vaje), osnove gradbenih konstrukcij.
Štirn Josip, strokovni učitelj. Mehanska tehnologija, tehniško risanje, strojni elementi z vajami, strojegradba, strojno risanje.
Šubic Miroslav, profesor. Opisna geometrija, perspektiva, prostoročno risanje in kompozicijske vaje.
Tavčar Ivan, strokovni učitelj, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Modelno mizarstvo, konstrukcijski nauk, geometrijsko risanje.
Ing. Tavčar Riko, suplent. Železne konstrukcije (mostovi, strehe, okna, itd.), strojni elementi z vajami, parni motorji, hidravlični stroji, plinski motorji, lokomotive, dvigala, in pumpe.
T e j k a 1 Ivo, profesor. Matematika, projekcijski nauk, projekcijsko risanje. Do 21. decembra 1931.
Tominec Ivan, profesor. Slovenščina, nemščina, srbohrvaščina.
Ing. arch. Treo Rudolf, profesor. Stavbarstvo, osnove poslopij, stavbno risanje, gradbeno poslovanje.
Urankar Pavel, profesor. Zemljepis in zgodovina, državoznanstvo. Od 12. marca 1932.
Uršič Ignacij, strokovni učitelj, odlikovan z zlato medaljo za odlično službovanje. Košarstvo.
Užnik Rudolf, obrtni učitelj. Graverstvo.
Vehar Marija, strokovna učiteljica. Vezenje, tvarinoslovje.
Volavšek Davorin, profesor. Zemljepis in zgodovina, državoznanstvo. Do 26. novembra 1932.
Žnidarčič Ivan, profesor. Opisna geometrija, umetniško oblikoslovje.
V	staležu našega zavoda sta:
Knafelj Alojzij, obrtni učitelj. Krojaštvo.
Steinman Josip, obrtni učitelj. Čevljarstvo.
Honorarni učitelji:
Bcrneker Franc, akad. kipar. Kiparstvo in rezbarstvo, tehnologija. Umrl 16. maja 1932.
Bydlo Ivan, banovinski katastrski višji zemljemerec. Geodezija, geodetske vaje.
Dr. Ciber Fran, zdravnik. Zdravoslovje.
Ing. Črnjač Josip, asistent na tehniški fakulteti. Nižja geodezija, geodetske vaje, višja geodezija.
Detter Franjo, banovinski katastrski inšpektor. Geodetske vaje, izdelovanje načrtov. Umrl 9. junija 1932.
Gspan Alfonz, šef katastrskega odseka finančne direkcije. Izravnalni račun, geodetsko računanje.
Kregar Josip, mestni tesarski mojster. Tesarske praktične vaje.
Dr. Kristan Lunaček Slava, zdravnica. Zdravoslovje.
Ing. Lah Rado, ravnatelj Kmetijske družbe. Tehnika kultur.
Dr. Pajnič Edo, sodnik apelac. sodišča v p. in izredni univ. profesor. Katastrski predpisi, davčni zakon, komasacija.
Pisarniška zvaničnica:	Zvaničnik	laborant:
Pečnik-Čermak Anica.	Zupančič	Avgust.
Služitelji:
Finžgar Josip.	Zore	Franc.
Schweiger Anton.	Železnik	Jakob.
Snažilke dnevničarke:
Javoršek Liza.	Semelrok	Jerica.	(Do	30.	septembra 1931.)
Štrumbelj Frančiška. (Od 1. oktobra 1931.)
Snažilka:	Mizarski	delavec:
Baš Julija. (Od	10.	septembra 1931.)	Pančur	Jakob.
Naloge za pismene završne izpile v glavnem lerminu šolskega lela 1930./1931.
Arhitektonsko - gradbeni odsek.
Slovenščina:
1. Stavbenik v boju s prirodnimi silami.
2. Zgodovina hiše.
3. Človek in dom. (Kulturna slika).
Matematika:
Skupina A.
1. Pravilni tetraeder presečemo z ravnino vsporedno z osnovno ploskvijo. Nastali manjši tetraeder ima isto površino kakor prisekani tetraeder. Koliko je razmerje njih telesnin?	,
2. Koliko tehta takle steber iz granita? y = 2'6 t/m3. (Slika 1.)
3. Baza c med točkama A in B znaša 47'86 km.
Horizontalna kota a in ß sta 36° 25’ oz. 58° 32’, vertikalni kot £ = 12° 23’. Računa naj se višinska razlika h med točkama A in C! (Slika 2.)
4. Vzdrževanje lesenega mostu stane občino letnih Din 10.000'—. Koliko bi smel veljati zidani most, ako naj se amortizira s stalno letno kvoto v 50 letih? Obrestna mera v prvih 10 letih je 4V2%, pozneje pa 3V2°/o. (Amortizacijska kvota naj zapade koncem vsakega leta). (Slika 3.)
Slika 1.
Skupina B.
1. Kocki odsečemo vse ogle z ravninami, ki so pravokotne na telesne diagonale tako, da so vsi odseki med seboj enaki. Pri tem naj se zmanjša telesnina za 10°/o. Za koliko °/o se je zmanjšala površina?
2. Srafirana ploskev rotira okoli vrisane osi. Določi telesnino rotacijskega telesa.
Slika 2.
Slika 3.
Slika 4.
3.	Iz točke B viziramo točki A\ in A2 pod koti ßi — 138° 25’ in ß2 = 57° 32’, ravnotako iz točke C pod koti yi = 23° 14’ in j'2 49° 58’. Distanca a med B in C je 247 6 m. Kolika je ploščina trikotnika B Ai A2? (Slika 4.)
4.	Mestna stanovanjska hiša, ki je stala 3,000.000 Din naj se amortizira v 30 letih, pri obrestni meri p = 4%. Koliko mora znašati vsakoletna v naprej plačljiva čista najemnina? Po 18 letu se amortizacijska doba podaljša za 10 let. Koliko znaša poznejša najemnina?
Stanka ln armiran befon:
Skupina A.
1.	Dimenzioniraj strešni poveznik po skici (Slika 5.) za lastno težo in sneg upoštevajoč sledeče podatke:
I	= 7-50 m, h — 2'00 m,
£i = 15 kg/ m2, lastna teža poveznika in
leg,
g2 = 50 kg/m2, lastna teža strešnega krova,
p — 75 kg/m2, obremenitev s snegom, e = 4'50 m, razmak poveznikov.
Slika 5.
2.	Pri adaptaciji neke stare hiše sta projektirana ob starih stenah dva opečna stebra v cementni malti. Nadstropna višina kleti znaša 3‘40 m, obremenitev stebra je P— 35', dopustna obremenitev terena s= 1'0 kg/cm2. Ker je izpodkopavanje obstoječega zidovja v svrho fundiranja 'stebrov nevarno, sta stebra postavljena na železobetonski rebrast nosilec. — (Slika 6.) Dimenzioniraj:
i
I
1
1. steber,
2. širino b rebrastega nosilca,
3. debelino in armaturo plošče,
4. višino in armaturo rebra.
5. Nariši armaturni načrt 1 : 25!
Slika 6.
Skupina B.
1.	Dimenzioniraj železno konstrukcijo po priloženi skici (Slika 7.) in nariši podrobnosti pri A, B in C!
Slika 7.
a = 5 m b = 2 m c = 3 m q — 600 kg/m
S = 3'.
2.	Kako velik sme biti razmak reber železobetonskega rebrastega stropa, ako je plošča 10 cm debela upoštevajoč 8 cm posipa, parketna tla in 250 kg
izrabne obremenitve na qm. Izračunaj potrebno armaturo plošče za napetosti s = 40/1200 kg/cm2.
Skupina C.
1. Dimenzioniraj razporno vešalo in betonske opornike upoštevajoč podatke v priloženi skici!
e\ = 4'00 m e2 = 5‘00 m a = 2*00 m h — 5‘00 m c = 0‘30 m k = 2 kg/cm2 q = 800 kg/m2.
Slika 8.
2. Železobetonska prostoležeča preklada 45 cm široka, 25 cm visoka ima svetlobno razpetino / = 2‘40 m. Kako velika sme biti enakomerno porazdeljena izrabna obremenitev p v kg/m in kolika mora biti armatura, ako so dopustne napetosti za beton 30 kg/cm2, za železo pa 1.200 kg/cm2?
Pro|ekliran|e zgradb:
Skupina A.
Priložen legopis 1 : 1.000.
Program za enodružinsko vilo.
Zazidana ploskev zgradbe naj ne prekorači izmero 140 m2. Na podlagi navedenega legopisa projektirajte enonadstropno vilo z enim stanovanjem, ki naj obsega:
predsobo, sobano s stopnicami,
poslovalno sobo za gospodarja, dostopno iz predprostora in sobane, stanovalnico, jedilnico z verando,
2	spalnici, sobo za tujce, otroško sobo,
kuhinjo s shrambo, kopalnico, 2 čumnati za posle,
stranišča, pralnico in likalnico,
potrebne kleti za kurivo in drugo.
Osnutek naj se izdela v merilu 1 : 200.
Tloris pritličja z vrisanim pohištvom in presek skozi stopnišče v merilu 1 : 100.
Uporaba predlog in drugih pripomočkov zabranjena.
Skupina B.
Priložen legopis 1 : 1000.
Program za dvonadstropno vzidano stanovanjsko hišo z delavnicami za pleskarsko obrt.
Projektira naj se na podlagi navedenega legopisa dvonadstropna stanovanjska hiša in sicer v pritličju: stanovanje za pleskarja z delavnicami za pleskanje in ličenje pohištva; poslednji prostori z dobro dnevno razsvetljavo in ventilacijo z zračno kurjavo; prevoz in stopnišče.
V I. nadstropju eno večje stanovanje z vsemi pritiklinami.
V II. nadstropju 2 manjši stanovanji s pritiklinami.
Osnutek naj se izdela v merilu 1 : 200.
Tloris pritličja in presek skozi stopnišče v merilu 1 : 100.
Uporaba predlog in drugih pripomočkov zabranjena.
Skupina C.
Priložen legopis 1 : 1000.
Program za trirazredno ljudsko šolo na deželi.
Na podlagi navedenega legopisa naj se projektira enonadstropna zgradba 3-razredne ljudske šole s stanovanjem nadučitelja in sicer tako, da je možnost dana za razširjenje zgradbe z enostavnim prizidkom v 5- razrednico.
Velikost učilnic je odmerjena za največ po 80 otrok.
Zgradba naj ima tudi eno sobo za učila in pisarno ter 2 ločeni sobi kot stanovanje drugih učiteljev, potrebna stranišča, prosto telovadišče in šolski vrt.
Osnutek naj se izdela v merilu 1 : 200.
Tloris pritličja in presek skozi stopnišče v merilu 1 : 100.
Uporaba predlog in drugih pripomočkov zabranjena.
t
Skupina D.
Priložen legopis 1 : 1000.
* Program za malo enonadstropno oskrbovališče za letoviščarje z branjarijo in gostilniškim obrtom.
Na podlagi navedenega legopisa izdelajte osnutek za oskrbovališče s 6 tujskimi sobami, od katerih naj merijo 4 večje ca 30 m2 in 2 manjši ca 18 m2 v tlorisu.
Poslopje naj obsega nadalje še branjarijo in manjšo točilnico s posebnimi vhodi, stanovanje gospodarja, kuhinjo, vežo, skupno jedilnico, stopnišče in vse potrebne pritikline (shrambo, kopalnico, stranišča, pralnico, čumnate za posle, kleti).
Ob jedilnici leži veranda in v I. nadstropju nad verando lodžija, ter pokrit hodnik.
Osnutek naj se izdela v merilu 1 : 200.
Tloris pritlličja ter presek skozi stopnišče v merilu 1 : 100.
Uporaba predlog in drugih pripomočkov zabranjena.
Inžen|erske gradnje:
Skupina A.
Skiciraj v primernem merilu razne načine izvršitve odkopa vseka, čigar širina planuma znaša 5'2 m in naklon pobočij 1:1; dolžina in globina vseka ter prečni naklon terena poljuben in primeren tozadevnemu načinu odkopa. Skice naj se izvrše v vseh za razumevanje načina odkopa potrebnih projekcijah!
Skupina B.
Nariši v primernem merilu detajlne načrte za razne vrste tlakov mestne ceste, katere celotna širina od stavbne črte do stavbne črte znaša 10'0 m. Načrti naj bodo opremljeni s kotami in eventualno potrebnimi prerezi in tlorisi!
Strojni odsek.
Slovenščina:
1. Stroj, gonilna sila modernega prometa.
2. Pomen strokovne izobrazbe za obrambo naroda in države.
3. Poštenost, znanost, delavnost, varčnost in zmernost — smernice našega življenja.
Matematika:
Skupina A.
1. A prevzame podjetje, ki je obremenjeno s 500.000'— Din. Koliko mora odplačevati koncem vsakega leta, da bo čez 10 1. dolg krit? p = 5%.
2. Prevrtaj kroglo cilindrično tako, da bo višina izvrtanega cilindra H. Določi prostornino ostanka! Kaj sledi iz rezultata?
3. Določi na krogu x2—16 x2 + y2— 32 y — 320 tisto točko, ki je od točke A (10, —12) najbolj oddaljena!
C 2 x3 + 7 x2 + 4x + 2
4- J 17+3“ '“ = ?
Skupina B.
1. Stroj, čigar kupna cena znaša 12.000 Din, se odplačuje z letnimi obroki (koncem vsakega leta) po 1.200 Din. Kedaj bo stroj plačan? p = 8,i°/o.
2. Železniški tir ima obliko parabole y2 = 50x. Ravna cesta je označena z enačbo 2y — x — 300. Katera točka na cesti je progi najbližja?
3. Ventil ima obliko kroglinega sektorja (r krogle — 4 cm) zapira parno cev tako, da visi ventil v cev do polovice polumera. Osji presek ob vrhu je = 72° 20' 30". Pri koliko atmosferah pritiska bo para dvignila ventil? (Gostota materiala d = 7.)
90»
x 2 cos x. d x = ?
J-
Mehanika:
1. V razdalji 1 (m) od vertikalne stene je treba podpreti mirujoče breme S = a) 800 (kg)
b) 1200 (kg)
c) 1600 (kg).
Ugotovi najprimernejšo konstrukcijo. Le-ta sme biti pritrjena samo ob steni.
2. Vertikalen, 1 (m) dolg vijak nosi breme Q — a) 11
b)	2*
c)	4‘
Premer jedra	d\	=	64	(mm). Ugotovi varnost po Euler-ju	in po Tetmajerju.
3. Za	breme	Q =	a)	800 (kg)	izgotovljen nosilec prosto
b)	1200	„	podprt,	kb = 800 (kg/cm2),
c) 1600	„
polnega pravokotnega profila, b X h, h = 2 b, / = 1*2 (m), dobi naknadno na sredi izvrtino 6 — 4 (cm). Katero breme je sedaj dopustno?
4.	Ugotovi najprimernejšo izvedbo pokrova iz litega železa za pravokotno odprtino a X b = 40 X 80 (cm) za posodo pod pritiskom
p — a) 8 (ata)
b) 10 (ata)
c) 12 (ata).
Termodinamika:
1. Zrak s prostornino Vi = a) == 8 (m3) in pritiskom P\ — 0 9 (ata)
b) = 12 „ in s temperaturo t\ = 20° C
c) = 4 „
komprimirano izotermično do A = 8 (ata). Kolika je končna prostornina V.j, koliko toplote moramo odvzeti, koliko dela je potrebno, koliko hladilne vode potrebujemo, ako se le-ta segreje za 12° C.
2. Parni kotel naj proizvaja na 1 (ur) D = 1200 (kg) pare z napetostjo p — 8 (ata). Koliko premoga potrebujemo na 1 (ur), če je spodnja kurilna vrednota premoga Hs — a) 4000 (kal/kg)
b) 6000
c) 8000
3. Parni kotel iz 2. naloge je opremljen z ogrevačem, ki segreva napajalno vodo na t = 80° C. Koliko prihranimo na gorivu?
4. S paro, p = 2 (ata) in 10% vlage, moramo segreti
Q = a) 8 (m3) vode s temperaturo 20° C na * = 80° C in to tekom 1 (ur).
b)	12	„
c)	16	»
Koliko pare potrebujemo na 1 (ur)?
Sfro|ni elementi in dvigala:
1. Ugotovi najprimernejši zakon shrambe zračnega kompresorja za pritisk P = a) 4 (ata)
b) 6 „
c) 8 „
Meri kotla	približno	D	=	80 (cm),	L	=	120	(cm).
2.	Za	pokonci	stoječ	drog	iz plavnega	železa obremenjenega za nateg,
konstruiraj zagozdno vezavo.
P= a) 8 {t)
b) 12 „
c) 16 „
3	Izračunaj zobato kolesje stavbarskega vitla za breme Q — a) 2 (t)
b) 3 „
c) 4 „
Hidravlični siro|i:
1. Izračunaj in skiciraj zatvornico, izdelano iz lesa za dviganje in spuščanje na roko:
Dimenzije kanala:
Globina H,„ —
Širina B =
Hitrost dviganja in spuščanja zatvornice naj znaša kvečjemu V= 0'008 Torni količnik !<■
2. Izračunaj in skiciraj dvokrilno črpalko za bencin s spec. težo 0’75, s katero moremo črpati:
ABC	Skupina
množino	Q —	50	60	40	l/min
na črpalno višino	H —	4	3.5	4.5	m
A	B C	Skupina
2	1.5 2.5	m
1-5	2 1.25 .	m
0-008	0.01 0.006	m/sek
	po lastni izberi.	
Kalorični stroji:
1. Načrtaj parni diagram, pregreta para t — 300° C, na podlagi naslednjih podatkov:
px = a) 8 (ata), b) 10 (ata), c) 12 (ata), p3 = 0.22 (ata), s0 = 6 %, s3 = 20%.
2. Izračunaj poglavitni meri, premer D in gob S, ležečega parnega stroja na kondenzacijo in z zaklopniškim krmiljem za:
N, — a) 100 (ks), b) 150 (ks), c) 200 (ks), n = 120 (obt/min). Ostali potrebni podatki iz 1. naloge.
3. Konstruiraj vezavo batnega droga s križnikom za silo
So = a) 8000 (kg), b) 12000 (kg), c) 16000 (kg).
Elektrotehniški odsek.
Slovenščina:
1. Elektrotehnika — činitelj v narodnem gospodarstvu.
2. Elektrika v kmečkem gospodarstvu.
3. Premog, voda, elektrika.
Matematika:
Skupina A.
1.	Stroji električne centrale, ki stanejo 10,000.000 Din, naj se amortizirajo v 25 letih. Koliko znaša vsakoletna amortizacijska kvota R, ako je obrestna mera p — 8°/o? Po 12. letu se obrestna mera zniža na p’ — 7%. Kolika je poznejša kvota R' ?
2. R = 2.000 il C = 10 n F L = 100 H / = 100/sec
E2/E1 = ?
Slika 9
—innnr— t	7S |
c= L .	= L
3. Tok i — la e'dl sin wt teče zaporedno skozi omski upor R — 10 in lastno indukcijo L — 25 m H. Gonilna napetost e = Eo t 'dl sin (otf + </>).
Koliko znaša ZTo/I0 in koliko <p ako je / = 1.000 kc in d = -ff. ?
2 L
4. V odseku od /1 = 0 do t2 — T rotira krivulja i = Imax sin«>£ okoli /-osi. Nastalo rotacijsko telo ima enako telesnino kakor krožni valj iste dolžine T. — Kolik je polumer 1 tega valja?
Skupina B.
1. Pri motorju se mora odpisati 10 let zaporedno Din 12.000'—, ker pade v tej dobi vsled obrabe vrednost motorja za 60 °/o. Obrestna mera znaša 6°;o.
Kolika je začetna vrednost?
2. R = 10.000 il r — 2.500 il
C — 4/tF Ei = ?
/ = 50/sec	Slika	10.
Ei = 3 V
3. Kondenzator kapacitete C = 500 ß fi F je priklopljen na napetost e = Eoi 'dl sincot in propušča pri tem tok i =Jos’dl sin(®t-y>). Koliko znašata Eo//o in <p ako je öT — O'Ol in X = 10 km?
4. e = E ">ax sinot
| = / max sin(«t - </>)
Koliko je razmerje med v eni periodi izvršenim pozitivnim delom in celotnim delom v isti dobi, ako je cos <p — 0 8?
Mehanika:
Skupina A.
Vod nizke napetosti, obstoječ iz 3 X 35 + 16 + 10 mm2 Cu se lomi pod kotom 22°. Določi dimenzije podprtega lesenega droga, ako znaša razpetje sosednih polj 50 m in je najnižja žica oddaljena od tal 6 m. Vodi so obremenjeni maksimalno z 8 kg/mm2. Dokaži trdnost izolatorskih podpor, ostalih železnih konstrukcij in fundamenta.
Skupina B.
Sekundarno omrežje Cu 3 X 25 + 10 mm2 končuje na strešnem stojalu. Najnižji vod se nahaja 2 m nad streho. Maksimalna obremenitev vodov znaša 8 kg/mm2. Dimenzioniraj strešno konstrukcijo in dokaži trdnost vseh delov stojala in izolatorskih podpor.
Hidravlika:
Skupina A.
Iz reke smemo odvzeti 10 m3/sek vode in jih izkoristiti med točkama A in B. Padec reke znaša v tem odseku povprečno 18 %o, dolžina reke 800 m. Terenske razmere dovoljujejo napeljavo odprtih rak v premi črti do hidrocentrale, ki se nahaja pri točki B. Dimenzionirajte rake in ugotovite potrebni strmec, če znaša njih dolžina 600 m! Določite število in tip turbin! Napravite skico hidrocentrale!
Skupina B. •
Iz neke reke smemo odvzeti pri točki A 12 m3/sek vode. Povprečni strmec reke znaša 20 %o; dolžina reke, katero smemo izkoristiti, znaša 1000 m. To vodno množino speljemo po rakah premočrtno do hidrocentrale, ki se nahaja pri najnižji točki reke B. Teren je prodnat. Ugotovite strmec in dimenzije rak, če znaša njih dolžina 700 m! Določite število in tip turbin! Napravite skico hidrocentrale!
Ob£a clcklrolehnlka:
Skupina A.
1. Konstruiraj povesno krivuljo za bakreno vrv 35 mm2, ako je razpetje 80 m, maksimalna obremenitev vrvi pa 12 kg/mm2.
2. Tovarniško podjetje z obremenitvijo 300 kW izkazuje faktor učinkovitosti cos fi = 0'6. Projektiraj za pogon transmisije motor 120 kW tako da se pri povečanju obrata izboljša faktor učinkovitosti na 0‘8.
Skupina B.
1. Za prenos 4.000 kW na razdaljo 80 km določi napetost in prerez bakrenega voda. Upoštevaj induktivno in kapacitativno izgubo.
2. V olju s prebojno trdnostjo 50 kV/cm se nahajata dva koncentrična valja. Večji ima notranji polumer 4 cm. Manjši valj se izmenjava in sicer
je njegov zunanji polumer 0‘5 do 4 cm. Izračunaj prebojno napetost za različne polumere notranjega valja in nariši krivuljo prebojne napetosti v odvisnosti od polumera.
Praktična elektrotehnika :
Skupina A.
Električna centrala 10 kV obstoji iz dveh generatorjev po 30Ö kVA, lokalnega transformatorja 100 kVA, 10.000/380-22 V, enega visokonapetostnega odvoda in je priključena na podeželsko centralo 25 kV. Izdelati stikalni načrt, skico visokonapetostnega prostora in stikalne deske. Upoštevaj, da je centrala razmeroma jako ozka.
Skupina B.
Projektiraj transformatorsko postajo za dva transformatorja 10.000/ 380-22 V, po 200 kVA. Visokonapetostni vod je speljan skozi postajo. Za merjenje porabljene energije namesti na nizkonapetostni strani merilno garnituro.
Geomelrski odsek.
Slovenščina:
1. Pomen geodetičnih izmer za potrebe naše države.
2. Morje kot ekonomski činitelj v Jugoslaviji.
3. Od pešca do pilota (Zgodovinski razvoj prometnih sredstev).
Matematika:
Skupina A.
1. Teodolit se odplačuje skozi 9 let koncem vsakega leta z zneskom ä 1.800 Din. Obraba znaša letno 5%. Koliko je teodolit vreden čez 12 let?
p — 6 %>.
2. Na zemljevidu odmerimo razdaljo dveh krajev A in C. Ako upoštevam merilo zemljevida, dobim za pravi razdalji B C — a — 1138'5 m, A C — b = 873'5 m. Kot (o — 153° 20’. Iz točke T odmerim kota a = 29° 18’, ß = 37° 46’. Določi A T, BT, CT\
3. Določi elemente krivinskega kroga za elipso : 4 x2 + 9 y2 = 36 v levem vrhu 1
4. Dva kraja na zemlji imata časovno razliko 3h 49min-, severni širini krajev znašata /3, = 50° 34’
ß, = 39° 12’.
Določi sferično razdaljo obeh krajev.
Skupina B.
1. A se zavaruje za življenje za znesek 100.000 Din. Koliko bi morala znašati premija, ki se vplačuje začetkom vsakega leta, da bi bila zavarovalnica ravno krita, ako umrje A čez 32 let? p = 5%.
2. Dva kraja A in B v horizontalnem terenu naj se zvežeta z železnico. Proge ni mogoče direktno trasirati, ker je med krajem A in B gora, skozi katero je treba napraviti predor. Iz točke T odmerim a = 1088 m, b = 975 m, «3C A T B = 97° 35’ 30”. Določim kota A in B in zakoličim A M in B N. Nato merim iz točke T kota a — 21° 15’ 20” ß = 25° 0’ 10”. Določi dolžino proge A B. Določi dolžino predora M N.
3. Določi elemente krivinskega kroga za parabolo y2 — 4 x + 8 v vrhu 1
4. Določi razliko dveh pravilno idočih ur na dveh krajih zemlje, ki sta oddaljeni za 1.800 km, ako merita njih geogr, širini:
ßl =50° 43’	ß2	= 59° 46’!
Geodczi|a:
Skupina A.
1.	Med dani trigonometrični točki 7 in 8 je uvrstiti poligon s točkami 129, 121, 120, 119, in ga s pomočjo kotov /?7 in ß8 priključiti na stranici
7	— Kamenščak in 8 — Stolni vrh, obstoječe triangulacije.
Določiti je koordinate poligonalnih točk, izvršiti potrebna izenačenja v kotih kakor tudi v kordinatnih razlikah.
Dane koordinate:
trig. točka 7 : y = — 12.425"99 m x = — 70.797"93 m „	8 : y = — 11.824-71 m x = — 70.46678 m
Merjenje stranice in lomni koti:
7 -	- 129 =	262-65	m	b) /?7	= 172°	11	6’	c) Začetni	nagib
129 -	- 121 =	140-73	m	ß t 2 9	= 184°	50	2’	Kamenščak	— 7:
121 -	- 120 =	84-87	m	^ 1 2 1	= 175°	51	9’	116° 38* 7’	
120 -	- 119 =	101-39	m	ß 1 2 0	= 184°	59	1’	Zaključni nagib	
119 -	- 8 =	130-15	m	ßl 1 9	= 221°	49	4’	8 — Stolni	vrh :
				ßs	= 289°	06	5’	265° 26- 8’	
2. Izenačenje sprednjega ureza.
Določiti je definitivne koordinate trigonometrične točke T, popravke v in srednji pogrešek My inMx.
Dano:
a)	koordinate točke	A : y	—	0'0 m	x	=	0'0 m
B : y	—	— 72-92 m	x	—	—	666'54 m
C: ,J	—	— 475-58 m	*	=	—	699-32 m
b) Orijentirane smeri:
(A T)	—	40"	37’	49”
(B T)	=	143°	53’	31”
(C T)	=	209°	52’	38”
c) približne koordinate točke T: y' = -f- 223*30 m, x’ — -f- 260'20 m.
3. Med dani poligonski točki 89 in 90 je uvrščena merska črta, na kateri so vmerjene male točke 236, 237 in 238.
Določiti je koordinate malih točk.
Dano:
koordinate točke 89 : i) — -f- 31'154'39 m x = -f- 12.572'49 m „	90 : y = + 31.398-15 m ^	+ 12.408’95 m
abscise za točke 236, 237, 238 in 90 = 105"7 m, 128"6, 206"8 m in 293’1 m.
Skupina B.
1.	Med dani trigonometrični točki 8 in 9 je uvrstiti poligon s točkami 118,	117,	115, 113 in ga s	pomočjo	kotov /?8 in ß,t	priključiti na stranici
8	—	Stolni vrh in 9 — Sv. Urban	obstoječe triangulacije.
Določiti je koordinate poligonskih točk, izvršiti potrebna izenačenja v kotih, kakor tudi v koordinatnih razlikah. Dane koordinate:
. trig. točka 8 : y — — H.824‘71 m	x = — 70.466'78 m
„	9	:	y	—	—	12.074-22	m	* = — 69.939 55 m
Merjene stranice in lomni koti:
a) 8 — 118 =	66.23 m	b) ß n	= 315°	21- 0’	c) Priključni nagib
118 — 117 =	123-54 m	ß \ l H	= 147°	42- 1’	Stolni vrh — 8 :
117 — 115 =	117-60 m	ß 1 1 7	= 193°	16- 2’	85° 26* 8’
115/— 113 =	54-96 m	Čur,	= 223°	44- 9’	Zaključni nagib
113 — 9 =	241-75 m	ßl 13	= 137°	22' 0’	9 — Sv. Urban:
		ß»	= 136°	29- 7’	159° 23- 3’
2. Izenačenje sprednjega ureza:
Določiti je definitivne koordinate točke T (y, a:), popravke v in srednji pogrešek Mg in Mx.
Dano:
a)	koordinate	točke	A : y = -)- 22.951‘19	x	=	—	6.068'08	m
B:y = -1- 22.549-91	*	=	—	1.836.33	m
C : y = -j- 24.460-73	x	=	—	3.583-43	m
b)	orientirane	smeri:	(AT) — 351° 29’ 58”
(Bi) = 178° 05’ 29”
(CT) = 262° 28’ 59” '
c) približne	koordinate točke T : y' — -f-	22.616'30	m
*’ = -	3.826-90	m
3. Med dani poligonski točki 234 in 233 je uvrščena merska črta, na kateri je vmerjena mala točka 236; na podaljšku merske črte sta vmerjeni mali točki 355 in 357.
Določiti je koordinate malih točk.
Dano:
koordinate	točke	233	:	y	—	— 30.856"33 m	x —	—	12.457	01	m
„	234	:	y	=	— 30.867-03 m	x =	—	12.274-13	m
abscise za točke 234, 236, 233, 357 = 64"7 m, 157"2 m, 247"6 m in 321'1 m.
Skupina C.
1.	Med dani trigonometrični točki 9 in 10 je uvrstiti poligon s točkami
110,	52 in ga s pomočjo kotov in ßl0 priključiti na stranici 9 — Sv. Urban in 10 — Stolni vrh obstoječe triangulacije.
Določiti je koordinate poligonskih točk, izvršiti potrebna izenačenja v kotih, kakor tudi v koordinatnih razlikah.
Dane koordinate:
Trig.	točka	Sv. Urban	:	y	—	— 10.628‘71	m
„	točka	9 :	y	—	— 12"074"22	m
„	točka	10 :	y	=	— 12.745"10	m
„	točka	Stolni	vrh	:	y	=	— 15.290"85	m
Merjene stranice in lomni koti:
9	—	110	=	268-30 m	/?„	=
110	—	52	=	203-74 m	/i110	= 177°	41'7’
52	—	10	=	237 65 m	/3B2	=183°	17-6’
/i,„	=160°	05-8’
x =
X — X —
66.096’23 m 69.939-55 m 70.170-97 m 70.190-75 m
19Q0 SR- 7’
2. Med dani poligonski točki 76 in 81 je uvrščena merska črta, na kateri sta vmerjeni mali točki 142 in 144.
Določiti je koordinate malih točk.
Dano:
,	,	nei	(	y	— -}- 31.457"10 m Abscise za točke 142, 144 in
koordinate	točke 76	,	^	=	+ 19_400.31	m	81 =	„4.5	2m	m
\	y	=	31.683*55	m	312‘4 m. Ordinata	za	točko
”	i	x	=	+ 19.614-97	m	144 =	+ 15-8	m.
3. Izračunati je nadmorsko višino kamenite plošče trig. točke Begunjščice, upoštevajoč refrakcijo in ukrivljenost zemlje.
V	to svrho se je opazovalo zenitne distance iz trig. točke Stol na
trig. točko Begunjščico in obratno.
Dano: a) Trig. točka Stol:
/	i,	=	-f	22.812-47 m
koordinate	\	J	'	c, ...
'	x	=	—	56.224-27 m
nadmorska višina gornje ploskve kamenitega stebra = 2.238"21 m. višina	instrumenta	/	=	0'33.
vizirna	višina	l	—	3"91.
odčitek na vert. krogu I.	kr.	lega nonij	7:	177°	47’	34”
„	2:	357°	48’	36”
II.	„	„	„7:2°	15’	20”
„	2:	182°	16’	44”
2.	Trig. točka Begunjščica:
. ( y = + 18.524-81 m
koordinate { x = — 54.837-74 m
višina instrumenta i = 1*61 m vizirna višina / = 3"91 m odčitek na vert. krogu I. kr. lega nonij 1: 182° 15’ 48”	nonij 2:	2°	16’	42”
„	„	„	„	II. „ „	„	7:357° 46’28”	„	2:	177« 47’	28”
Ošteviljenje vertikalnega kroga poteka v desnem smislu.
Skupina D.
Med dani	točki	237 in 244 je uvrstiti poligon s	točkami	261, 262 in
ga	s pomočjo	kotov	/S2 3 7 in 02 4 4 priključiti na stranici 237 — 16 in	244
— Stolni vrh obstoječe triangulacije:
Določiti je koordinate poligonskih točk, izvršiti potrebna izenačenja v kotih, kakor tudi v koordinatnih razlikah.
Dane koordinate:
trig.	točka	16	■■!/	=	—	14.684-89	m	x	=	+	71.545-43	m
pol.	točka	237	•	y	~	—	14.566"67	m	x	=	-j-	7l.312"59	m
pol.	točka	244	:	y	=	—	15.064-33	m	x	=	-j-	71.323‘24	m
trig.	točka	Stolni vrh	: y	—	—	15.290-85	m	x	—	-j-	70.19075	m
Merjene stranice in lomni koti:
237	-	261	=	246-33 m	/?2S7	=	296°	48' 7’
261	—	262	=	132-20 m	ßa0l	=	181°	23’3’
262	-	244	=	119-48 m	/9J6!i	=	182°	43-8’
ß2ii = 97°	18-7’
2.	Med dani poligonski točki 76 in 81 je uvrščena merska črta, na kateri sta vmerjeni mali točki 141 in 142 potom abscise in ordinate. Določiti koordinate malih točk:
Dano:
koordinate točke 76 :	y == — 31.457'10 m	x — — 19.400‘31 m
„	„	81 :	n = — 31.683"55 m	x = — 19.614-97 m
abscise za točke 141, 142 in 81 = 75‘2 m, 160'1 m, 312’4 m ordinate	„	„	141 = — 27*4 m
„	„	„	142 = — 35"6 m
3.	Določiti je nadmorsko višino gornje ploskve kamenitega stebra trigonometrične točke Dobrča, upoštevajoč refrakcijo in ukrivljenost zemlje.
V	to svrho se je opazovalo zenitne distance iz trigonometrične točke Stol na trig. točko Dobrčo in obratno.
Dano:
a) Trig. točka Stol:
/ u = + 22.812-47 m koordinate \	_	56.224'27	m
nadmorska višina gornje ploskve kamenitega stebra = 2.238'21 m višina instrumenta i =	0"33	m
vizirna višina	l —	3"91	m
odčitek na vert. krogu I. kr. lega nonij /: 184° 03’ 40”, nonij
2.	4° 05’ 00”
odčitek na vert. krogu II. kr. lega nonij 7: 355° 58’ 00”, nonij
2.	175» 59’ 28”
b) Trig. točka Dobrča:
,	..	( ii = — 16.784-86 m
koordinate \ x = - 50.275‘89 m višina instrumenta 'i =	1'19	m
vizirna višina	l =	3‘31	m
odčitek na vert. krogu I. kr. lega nonij /: 175° 56’ 02”
2: 355° 57’02”
odčitek na vert. krogu II. kr. lega „	/: 355° 58’ 00”
„	2: 175°59’ 28”
Ošteviljenje vertikalnega kroga poteka v desnem smislu.
Nauk o zemlJUCu:
Skupina A.
1. Postanek zemlje, njene sestavine.
2. Metode melijoracije zemlje in njih izvedba.
3. Pomen obdelovanja zemlje in načini, po katerih to izvajamo.
4. Zakaj gnojimo rastlinam in kako jim pomoremo do boljšega uspevanja ?
5. Na kak način cenimo posamezne vrednote kmetijske glavnice in kako ugotovimo vrednost posestva?
Skupina B.
1. Lastnosti zemlje in njih vpliv na razvoj rastlinstva.
2. Na kakšne načine izvedemo osuševanje zemlje in kakšno korist ima poljedelec od tega?
3. Orodje in stroji, ki nam služijo pri obdelovanju zemlje in kako jih uporabljamo.
4. Glavna ali popolna gnojila in njih učinek na zemljo in na rastline.
5. Kako bonitiramo zemljišče in kako klasificiramo kmetijska posestva, da ugotovimo njih dejansko vrednost?
Tehnika kultur:
Skupina A.
1. Kako je rastlina ustvarjena in kako se prehranjuje v raznih dobah svojega življenja?
2. Kako mora izgledati dobro seme, na kakšne načine ga pridobivamo in pripravljamo za setev?
3. Spravljanje pridelkov njivskih rastlin in kako jih hranimo.
4. Pomen žita za kmetijsko gospodarstvo in kako ga v splošnem pridelujemo.
Skupina B.
1. Iz katerih organov je rastlina sestavljena in kakšne so njih naloge?
2. Način in doba setve za posamezne rastline. Sejalni stroji in njih delo.
3. Vrste sočivja, njih pridelovanje in pomen za naše malokmetijske razmere.
4. Važnost travništva za živinorejo in za naše kmetijstvo.
Število vseh vpisanih: 681.
Od teh rednih učencev 499, rednih učenk 137, skupaj 636; izrednih učencev —, izrednih učenk 45, skupaj 45.
Tehniška srednja šola.
Število vseh vpisanih: rednih 354.
(Učencev 349, učenk 5.)
Tehniška srednja šola, arhitektonsko - gradbeni odsek.
Število vseh vpisanih: rednih 105.
(Učencev 100, učenk 5.)
I. letnik.
Amon Adolf, Baumkircher Milan, Bayer Bogomir, Berden Josip, Cvar Ciril, Do» lene 'Ciril, Fischer Hubert, Garbajs Miroslav, Gerič Josip, Gorenc Franc, Hudales Alojzij, Humar Albin, Jurčič Stanko, Kadunc Milan, Kampjut Kazimir, Keržič Helena, Kikl Franjo, Košir Franc, Lavrenčič Karol, Lukesch Jurij, Macun Mirko, Marinič Franc, Martinec Franc, Menart Vinko, Mirtič Josip, Mišvelj Stanko, Ostanek Ana, Simončič Maks, Sitar Edvard, Sraka Štefan, Stare Branko, Stegu Rado, Thuma Emas nuel, Zmork Kurt, Zupan Silvo, Zupančič Miljutin, Žigante Anton. (37).
Med letom sta izstopila: Gcrbec Boris, Petrovčič Joško. (2).
II. letnik.
Battelino Valentin, Bauer Leopold, Beranek Josip, Cajnko Stanislav, Čelešnik Franc, Čoki Slavko, Debelak Miroslav, Jakopič Vekoslav, Jamšek Slavko, Jug Vin; cene, Kancjan Robert, Kaschman Ernest, Kladnik Ivo, Kozina Anton, Kralj F'ranjo, Kremžar Franjo, Legiša Romana, Lisjak Edvard, Mežek Mirko, Misson Engelbert, Oražem Gabrijela, Pavlič Friderik, Pavšek Vladimir, Petek Jože, Pfeifer Mirko, Poči; valšek Marica, Prah Oton, Prašnikar Bogoljub, Puhar Julij, Rajgelj Anton, Ronko Jožef, Roth Miroslav, Rupret Franc, Stračanek Gustav, Šarec Franc, Škof Milan, Tihle Boris, Zupanec Ivan, Žnidarčič Ivan. (39).
Med letom sta izstopila: Grein Franjo, Jenko Ludovik. (2).
III. letnik.
>
Antič Ladislav, Brilly Anton, Bučar Adolf, Gradischnigg Erik, Jež Alojzij, Laubert Josip, Mlinarič Ivan, Mrše Anton, Ravnikar Valentin, Schrimpf Edvard, Turšič Josip, Žibret Feliks. (12).
Med letom je izstopil: Tinta Vladimir. (1).
IV. letnik.
Čuk Danijel, Gantar Jcsip, Humek Ljubomir, Kožuh Janez, Kukovec Vekoslav, Levstik Lavoslav, Sršen Nikolaj, Šeme Vladimir, Schlamberger Vladimir, Trtnik iVan, Valenčič Demeter, Vidic Erik. (12).
Tehniška srednja šola, sfrojni odsek.
Število vseh vpisanih: rednih 119.
(Nobene učenke.)
I. letnik.
Albreht Franc, Bajec Ivan, Bernik Ivan, Bervar Ivan, Bučar Vladislav, Cihelka Alojz, Dimnik Maks, Dobnik Ferdinand, Ferfila Bogomil, Flajmiš Peter, Florjančič Boris, Franke Ivan, Furlan Napoleon, Garbajs Franc, Komel Ljuboslav, Lisjak La= dislav, Martinšek Anton, Novak Bogomir, Palme Karel, Popovič Milorad, Rainer Emilijan, Rebec Ludvik, Rus Tomaž, Škrbine Henrik, Ulrych Valter, Vahtar Karel, Veber Franc, Volčič Ludvik, Verbole Bogomir. (29).
Med letom so izstopili: Hribar Franc, Poženel Valentin, Trojner Friderik. (3).
Učenec Jesenkovič Miroslav je prestopil v elektrotehniški odsek.
II. letnik.
Abramovič Rudolf, Babič Srečko, Herman Alojz, Jenko Anton, Kalin Viktor, Kante Vladimir, Kerstein Ivan, Kovač Rudolf, Kranjc Janko, Kumer Henrik, Markovič Dragutin, Marolt Rudolf, Mazej Marjan, Müller Ivan, Ocepek Ferdinand, Petrič Vladimir, Požar Ivan, Pretnar Emcrik, Rosch Alfonz, Rozin Miloš, Schweiger Rudolf, Simeoni Ladislav, Šmid Matevž, Šuln Alojzij, Topolnik Mirko, Tschemernjak Franc, Ulčar Ivan, Virant Ratislav, Vrhovec Jakob, Wosner Vjekoslav, Zupančič Alojzij, Žitnik Franc. (32).
Med letom je izstopil: Teran Srečko. (1).
Dne 2. marca je umrl: Adamič Miloš. (1).
III. letnik.
Amon Ervin, 'Ažman Dragotin, Bajec Viktor, Beljan Jožef, Bertoncelj Oskar, Bizjak Karol, Čepin Josip, Dernič Stanislav, Divjak Branko, Drobinc Emerik, Jan Jože, Kefer Duro, Knaflič Bogdan, Kočevar Franc, Korošec Vladimir, Kraigher Da» nilo, Lapajne Bogomir, Lavrenčič Marijan, Levstek Anton, Lilik Miroslav, Moljk Edvard, Nastran Viljem, Petkovšek Nikolaj, Prasscl Edvard, Sindik Josip, Stojan Martin, Šmajdek Ladislav, Učakar Božidar, Vrečko Franc, Vrtačnik Marjan. (30).
IV. letnik.
Bahar Ivan, Baumkirchcr Radoslav, Dekleva Bogomil, Flere Miran, Janežič Avgust, Jerčin Karol, Jurca Anton, Kcmac Miloš, Kornitzer Napoleon, Kovačič Franc, Krpan Edvard, Marn Miran, Mreschar Ivan, Perdan Alojzij, Rajh Miroslav, Remiaš Ivan, Schieber Franjo, Terseglav Vasilij, Vacik Evald, Vovk Anton, Verhovnik Milan, Zadnikar Radoslav, Žigon Marjan. (23).
Tehniška srednja šola, elektrotehniški odsek.
Število vseh vpisanih: rednih 92.
(Nobene učenke.)
I.	letnik.
Ahel Josip, Barovič Viljem, Bastianschitz Sicgbert, Bcžič Rajko, Černetič Karol, Dobnikar Franc, Fideršek Henrik, Gabrovšek Nestor, Gorišek Vladimir, Gračner Stanislav, Hočevar Ivan, Janežič Maksimiljan, Jesenkovič Miro, Kamenšek Miro,
Klemenc Viktor, Lesica Boris, Medvešček Emil, Naglič Rudolf, Paspa Teodor, Pirih Bogomil, Rožmane Ivan, Selevšek Ivan, Stosič Mladen, Uršič Vincenc. (24).
Med letom jc izstopil: Jenko Vladimir. (1).
II. letnik.
Brodar Franc, Čižman Ivan, Doberšck Miroslav, Grundner Viljem, Hajnšek Stanislav, Juvančič Josip, Klančnik Gregor, Kmetec Josip, Kočevar Andrej, Kovačič Alfonz, Kovačič Anton, Kuhar Gabrijel, Leben Konrad, Maurin Franc, Mavko Leopold, Moll Miran, Otolani Miroslav, Rozbaud Rihard, Soklič Demeter, Stopar Bruno, Škrbe Rafael, Šušek Adolf, Varl Miran, Weissbacher Miroslav. (24).
III. letnik.
Hurgar Jože, Herceg Drago, Holz Franjo, Jamnik Jože, Jerčin Friderik, Kačič Metod, Kodran Stanislav, Kosmač Janko, Košmerl Franc, Lorenzutti Drago, Pesocky Valentin, Ponikvar Franc, Poženel Anton, Rancinger Josip, Razboršek Edvard, Tomše Zdravko, Vajda Dušan, Vlček Juraj, Weber Adalbert, Žnidar Rihard, Žorga Rus dolf. (21).
Med letom je izstopil: Dolenc Emil. (1).
IV. letnik.
Černe Anton, Dolhar Štefan, Favai Smiljan, Gorjup Bogomir, Homovec Bogomil, Legat Uroš, Maček Edvard, Pavlič Mirko, Pengov Marjan, Rabič Adolf, Rozman Bogomir, Sikyta Josip, Stani Branko, Šmajdek Anton, Tičar Aleš, Tominc Vladimir, Vertačnik Maks, Zalesjak Ciril, Žirovnik Janez, Živič Milan, Župančič Uroš. (21).
Tehniška srednja šola, geomefrski odsek.
Število vseh vpisanih: rednih 38.
(Nobene učenke.)
II.	letnik.
Barbič Josip, Berce Vinko, Breskvar Janez, Cetinski Leopold, Eleršek Jožef. Gams Alfonz, Gatnik Maks, Jaklič Karel, Jeki Stanislav, Kenda Boris, Klarič Ma» tija, Kožuh Boris, Krča Ivan, Laharnar Vladimir, Lavrenčič Ladislav, Lazorko Boris, Mayer Aleksander, Mlckusch Andrej, Nadler Ivan, Pelc Zvonimir, Pintar Ljubomir, Plzak Jaroslav, Pogačnik Jožef, Polovšek Franc, Prohinar Adolf, Rasinger Emil, Ravbar Rudolf, Rousz Andrej, Supančič Janko, Šcniea Janez, Tavčar Vladimir, Umek Josip, Vuga Ivan, Zadnik Ljuban, Zupančič Daniel, Žilih Jože, Žitnik Ilugon, Žu* panič Ludovik. (38).
Delovodske šole.
Število vseh vpisanih: rednih 115.
(Nobene učenke.)
Gradbena delovodska šola.
Število vseh vpisanih: rednih 38.
I.	letnik.
Bešter Ivan, Bricelj Ivan, Čeh Ivan, Dimeč Janez, Dolenc Matevž, Grum Karol, Ilijevič Atanas, Knific Anton, Marovt Ivan, Stele Franc, Suhadolnik Franc, Štern Anton, Šuštaršič Ignacij, Trojer Rudolf. (14).
II.	letnik.
Bačnik Franc, Belak Josip, Berger Karol, Curk Franc, Jaklič Josip, Kogovšek Ernest, Lamberger Dominik, Lukman Tomaž, Markelj Ivan, Meglič Janez, Mesarič Ciril, Mlaker Ivan, Saksida Cvetko, Selšek Ivan, Sirnik Franc, Svetina Franc, Škerl Alojz, Valič Emil, Vimer Lojze, Vrtač Jožef, Vodnik Stanko, Zupanec Jožef, Zu« pančič Franc, Žerovnik Franc. (24).
Strojna delovodska šola.
Število vseh vpisanih: rednih 46.
(Nobene učenke.)
I. letnik.
Bajde Ladislav, Belec Stanislav, Cesar Janko, Drofenik Valter, Hribar Milan, Jakopič Albin, Janjetovič Mladen, Jenko Franc, Kahne Franc, Kikl Oton, Krašovec Jakob, Kuhar Peter, Lampe Maks, Les Dragutin, Mihelič Ferdo, Muzel Josip, Skubic Janko, Schweiger Marjan, Šere Franc, Tassotti Alfred, Udvanc Matija, Vidmar Ivan, Zupanc Ivan. (23).
Med letom sta izstopila: Bačnik Jakob (umrl 26. maja 1932), Naglič Franc. (2).
II. letnik.
Bobnar Rudolf, Horvat Martin, Hrovatin Anton, Jančič Jože, Kavčič Jože, Knific Andrej, Lenče Ivan, Leskovšek Viljem, Ljubič Žarko, Majcen Anton, Medja Jože, Mišigoj Janko, Novak Vinko, Pečnik Ernest, Petrič Josip, Pirnat Lojze, Pri« možič Adolf, Primožič Jože, Radšel Maks, Svetlič Joško, Železnik Maks. (21).
Elektrotehniška delovodska šola.
Število vseh vpisanih: rednih 10.
(Nobene učenke.)
I.	letnik.
Breščak Milan, Cerar Martin, Hudovernik Edvard, Kramberger Feliks, Kregar Antun, Kreuzmayer Ignac, Pečar Ignacij, Petrovič Aleksander, Pirnat Andrej, Veršič Ivan. (10).
Mizarska in strugarska delovodska šola.
Število vseh vpisanih: rednih 21.
(Nobene učenke.)
II letnik.
Benkovič Karol, Bizjan Stane, Čaks Vladimir, Gutnik Alojzij, Hiti Anton. Hutter Jožef, Jama Jožef, Jan Anton, Jemc Oton, Kadivc Franc, Kališnik Anton, Kovič Adolf, Levec Ivan, Lušin Janko, Mav Andrej, Rozman Leopold, Sodja Lovro, Suhadolnik Ivan, Štok Marjan, Toplikar Franc, Trontelj Anton. (21).
Strokovne obrtne šole.
Število vseh vpisanih: 212.
Od teh rednih učencev 35, rednih učenk 132, izrednih učenk 45.
Kiparska in rezbarska šola.
Število vseh vpisanih: rednih 14, izredna 1.
(Učencev 14, učenka 1.)
Bergant Ivan, Dovšak Anton, Golob Frane, Kočevar Otmar, Mihelič Anton, Štrukelj Ciril, Turnšek Friderik. (7).
Med letom sta izstopila Merhar Milan, Žagar Anton. (2).
II. letnik.
Salesin Edvard, šušmerlj Alojz. (2).
Hospitantka: Pintar Marija. (1).
III. letnik.
Kocelj Stanislav, Lipičnik Adalbert, Samar Božidar. (3).
Keramiška šola.
Število vseh vpisanih: rednih 6.
(Učencev 5, učenka 1.)
I. letnik.
Fric Ivan, Krcč Karel, Uršič Jožef. (3).
III. letnik.
Richter Rihard, Stritar Zdenka, Vertačnik Miroslav. (3).
Graverska in zlatarska šola.
Število vseh vpisanih: rednih 16.
(Nobene učenke.)
I. letnik.
Herman Otmar, Pečnik Anton, Stanič Rupert, Žnidarčič Stanko. (4).
Med letom je izstopil: Tiran Alojzij. (1).
II. letnik.
Hladnik Bogomir, Nadižar Rajko, Orel Cvetko, Puntar Franc, Svetic Rafael, Sebek Karol, Torkar Josip, Zupan Josip. (8).
IV. letnik.
Bežan Emil, Franetič Anton, Simčič Rafael. (3).
Ženska obrtna šola.
Število vseh vpisanih učenk: rednih 131, izrednih 44.
Oddelek za šivanje perila.
Število vseh vpisanih: rednih 30, izrednih 34.
I.	letnik.
Cirk Vera, Černetič Marija, Dežman Magdalena, Filipič Ljubomira, Genorio Jožefa, Hanuš Ana, Krašovec Jožefa, Kos Magdalena, Kubelka Marjeta, Majhen Jožefa, Miklavčič Marija, Močnik Justina, Rus Marija, Šemrov Ladislava, Urek Mi» lena, Vlah Olga, Vrhovšek Marija, Zgrablič Olga. (18).
Med letom so izstopile: Bolčina Albina, Godec Marija, Jurčič Nada. (3).
Hospitantke: Benedičič Metka, Breceljnik Marija, Čerstanc Ana, Debelak Pavla, Dečman Marija, Drašler Amalija, Drobtina Albina, Engelman Fanny, Filiplič Julija, Hočevar Oliva, Jeločnik Martina, Jerausch Leopoldina, Jerausch Marjeta, Kolenc Frančiška, Koščak Anica, Kozina Ana, Klopčar Anči, Lampret Julijana, Loretto Marija, Marn Draga, Masle Olga, Nikelsbacher Kornelija, Pangeršič Iva, Pečar Juta, Petrič Marija, Pevalek Tanja, Pust Vladimira, Sudadolnik Antonija, Šembrek Julij jana, Schlamberger Štefanija, Schweiger Zita, Tratnik Marija, Vidmar Vanda, Welley , Hilda. (34).
II.	letnik.
Česnik Mihaela, Čop Amalija, Deutschmann Marija, Durjava Natalija, Engelman Frančiška, Jelenc Hilda, Kelšin Marija, Maicr Marta, Mozetič Cirila. (9).
Oddelek za izdelovanje oblek.
Število vseh vpisanih: rednih 79, izrednih 8.
I. letnik.
Bačer Viktorija, Brecelj Magda, Brezovšek Ana, Cizelj Antonija, Čadež Ana, Faganel Danila, Furlan Ivana, Jenškovič Pavla, Kahne Marija, Kocjančič Marija, Kontelj Alojzija, Košak Almira, Koželj Justina, Krošelj Frančiška, Kveder Karolina, Mesarič Marjana, Milavec Marija, Novak Ljudmila, Potočnik Hermina, Prochazka Marija, Svetlič Albina, Štrekelj Marija, Štrukelj Olga, Zupan Marija. (24).
Med letom sta izstopili: Kunaver Marija, Lampret Božena. (2).
Hcspitantka: Cunder Jelena. (1).
II. letnik.
Benčina Marija, Brancelj Antonija, Cerkvenik Draga, Čibej Marica, Dermastia Ana, Goršič Veronika, Herman Ivana, Klančar Zora, Kodela Albina, Kovačič Hilda, Kučera Olga, Künstler Jelka, Lenščak Zora, Likar Ljudmila, Medvešček Stanislava, Pezdir Slava, Podgornik Hermina, Prešeren Marija, Remše Silverija, Rupnik Lidija, Simončič Nada, Ulčakar Friderika, Vidic Ernestina, Zabret Helena, Zajc Ana, Ze> lenko Emilija. (26).
Med letom so izstopile: Borčič Marija, Grbec Terezija, Premeri Angela. (3).
III. letnik.
Blaj Emilija, Čuček Melita, Golia Marija, Kocmut Irena, Lukežič Ljudmila, Novak Štefanija, Pučnik Ana, Štrekelj Marija. (8).
Med letom sta izstopili: Simončič Albina, Stangl Avrelija. (2).
Hospitantke: Ahazhich Fini, Geyer Ely, Grossmann Draga, Koch Romana, Kraljič Marija, Vidmar Vanda, Wiederwohl Ivana. (7).
Atelje — letnik.
Avsec Jovita, Dolinšek Julija, Karba Terezija, Kveder Rozina, Mirtič Elizabeta, Müller Anica, Prijatelj Erna, Ravnihar Marija, Rupar Angela, Tomc Ida, Zajc Alma, Zelenik Ljubica. (12).
Med letom sta izstopili: Kaiser Amalija, Šmuc Elizabeta. (2).
Oddelek za vezenje.
■Število vseh vpisanih: rednih 22, izrednih 2.
I. letnik.
Bencina Josipina, Detela Hildegarda, Jeločnik Marija, Juh Milena, Leskovar Rafaela, Pintarič Elizabeta, Pirc Julijana, Topler Marija, Valenti Cirila, Vojnovič Danica. (10).
Med letom je izstopila: Pavletič Bistra. (1).
II. letnik.
Delorenzo Emilija, Flere Marta, Koruza Ivana, Kos Matilda, Krasnik Danica, Ogulin Valentina, Urbas Julija, Vozelj Ljudmila, Vrhovec Štefanija, Žnidaršič Frančiška. (10).
Hospitantki: Toplak Ilonka, VVisiak Ana. (2).
Atelje — letnik.
Thaler Antonija. (1).
Završni Izpili.
Redni (glavni) rok Junija 1931.
Pismeni izpiti so sc vršili:
na arhitektonsko - gradbenem odseku v dneh 30. maja in 1., 2., 3. in
5.	junija;
na strojnem odseku v dneh 29. in 30. maja in 1., 2., 3., 5. in 6. junija;
na elektrotehniškem odseku v dneh 29. in 30. maja in 1., 2., 3. in 5. junija;
na geometrskem odseku v dneh 30. maja in 1., 2., 3. in 5. junija.
Ustmeni izpiti so se vršili:
na arhitektonsko-gradbenem odseku v dneh 11., 12. in 13. junija dopoldne in popoldne;
na strojnem odseku v dneh 15., 16. in 17. junija dopoldne in popoldne;
na elektrotehniškem odseku v dneh 18. in 19. junija dopoldne in popoldne;
na geometrskem odseku v dneh 13., 14., 15:, 16. in 17. junija dopoldne in popoldne, terenska dela od 21. junija do 2. avgusta.
K diplomskemu izpitu so bili pripuščeni vsi učenci IV. letnikov odsekov razen enega učcnca z elektrotehniškega odseka in pet učencev z geometrskega odseka. Na arhitektonsko-gradbenem odseku in na strojnem odseku je opravljal izpit po en kandidat, ki je bil leta 1930. odklonjen za leto dni.
Končni uspeh:
na arhitektonsko-gradbenem odseku: 19 kandidatov, od katerih so opravili izpit z odličnim uspehom 1, z dobrim 9, z zadostnim 3, odklonjeni pa so bili za tri mesece 4, za šest mesecev 1, za leto dni 1 kandidat;
na strojnem odseku: 26 kandidatov, od katerih so opravili izpit z odličnim uspehom 1, s prav dobrim 1, z dobrim 15, z zadostnim 6, odklonjeni pa so bili za tri mesece 3 kandidati;
na elektrotehniškem odseku: 16 kandidatov, od katerih so opravili izpit z odličnim uspehom 2, is prav dobrim 1, z dobrim 7, z zadostnim 1, odklonjeni pa so bili za tri mesece 3, za šest mesecev 2 kandidata;
na geometrskem odseku: 36 kandidatov, od katerih so opravili izpit z odličnim uspehom 2, s prav dobrim 4, z dobrim 18, z zadostnim 2, odklonjenih pa je bilo za tri mesece 9, za šest mcsecev 1 kandidat.
Jesenski rok septembra 1931.
Ponavljalni, oziroma naknadni završni izpiti so se vršili:
na arhitektonsko-gradbenem odseku pismeni dne 10. septembra dopoldne, ustmeni istega dne popoldne;
na strojnem odseku samo ustmeni dne 10. septembra popoldne; na elektrotehniškem odseku samo ustmeni dne 10. septembra popoldne; na geometrskem odseku pismeni dne 7., 9., 10. in 11. septembra, ustmeni dne 13. septembra dopoldne.
K tem izpitom so bili pripuščeni:
na arhitektonsko-gradbenem odseku: 4 kandidati, od katerih sta opravila izpit z dobrim uspehom 2, z zadostnim 2 kandidata;
na strojnem odseku: 3 kandidati, od katerih so opravili izpit z zadostnim uspehom 3;
na elektrotehniškem odseku: 3 kandidati, od katerih so opravili izpit z zadostnim uspehom 3;
na geometrskem odseku: 13 kandidatov, od katerih so opravili izpit s prav dobrim uspehom 1, z dobrim 10, z zadostnim 2 kandidata.
Zimski rok januarja 1932.
Ponavljalni završni izpiti so sc vršili:
na arhitektonsko-gradbenem odseku pismeni dne 12., 13., 14., 15. in 16. januarja, ustmeni dne 20. januarja popoldne;
na elektrotehniškem odseku pismeni dne 15. in 16. januarja, ustmeni dne 20. januarja popoldne;
na geometrskem odseku je izpit odpadel, ker se kandidat ni prijavil.
K tem izpitom so bili pripuščeni:
na arhitektonsko-gradbenem odseku: 2 kandidata, od katerih je izpit opravil z zadostnim uspehom 1, odklonjen pa je bil za leto dni 1 kandidat;
na elektrotehničnem odseku: 2 kandidata, ki sta oba opravila izpit z zadostnim uspehom;
na geometrskem odseku: 1 kandidat, ki se pa ni prijavil ne k pismenemu ne k ustnemu izpitu.
Redni (glavni) rok junija 1932.
Pismeni izpiti so sc vršili:
na arhitektonsko-gradbenem odseku v dneh 30. in 31. maja in 1., 2. in
3. junija;
na strojnem odseku v dneh 30. in 31. maja in 1., 2., 3., 4. in 6. junija; na elektrotehniškem odseku v dneh 30. in 31. maja in 1., 2., 3. in
4. junija;
na geometrskem odseku v dneh 30. in 31. maja in 1. in 2. junija.
Ustmeni izpiti so sc vršili:
na arhitektonsko-gradbenem odseku v dneh 13. in 14. junija dopoldne in popoldne;
na strojnem odseku v dneh 9., 10. in 11. junija dopoldne in popoldne;
na elektrotehniškem odseku v dneh 13. in 14. junija dopoldne in popoldne;
na geometrskem odseku v dneh 8., 9., 10. in 11. junija dopoldne in popoldne.
K diplomskemu izpitu so bili pripuščeni vsi učenci IV. letnikov odsekov razen enega s strojnega odseka, treh z elektrotehniškega odseka in sedmih z geometrskega odseka. Na arhitektonsko-gradbenem odseku opravlja izpit en kandidat, ki jc bil leta 1930. odklonjen za leto dni in se mu je ponavljanje v drugič dovolilo.
Končni uspeh:
na arhitektonsko-gradbenem odseku: 13 kandidatov, od katerih so opravili izpit z odličnim uspehom 2, s prav dobrim 1, z	dobrim 8,	z	zadostnim	1,
odklonjen pa je bil za leto dni 1 kandidat;
na strojnem odseku: 22 kandidatov, od katerih so opravili izpit s prav dobrim uspehom 3, z dobrim 7, z zadostnim 2, odklonjenih pa je bilo za tri mesece 7, za šest mesecev 3 kandidati;
na elektrotehniškem odseku: 18 kandidatov, od katerih so opravili izpit i odličnim uspehom 4, s prav dobrim 2, z dobrim	5, z zadostnim	5,	odklo-
njen pa je bil za tri mesece 1, za šest mesccev 1 kandidat;
na geometrskem odseku: 31 kandidatov, od katerih je opravilo teoretični izpit 27, odklonjena pa sta bila za tri mesece 2, za šest mesecev 1 in za leto dni 1 kandidat. Končni uspeh se bo utrdil šele po opravljenih terenskih delih začetkom meseca avgusta.
Imenik odličnjakov.
(Od 8. Julija 1931. do 14. junija 1932.)
Za vršni izpili v Junijskem roku 1931.:
Tehniška srednja šola,
na arhitektonsko-gradbenem odseku: Plemelj Ivan; na strojnem odseku: Gorjanc Ivan;
na elektrotehniškem odseku: Duhovnik Ivan, Gregorič Alojzij; na geometrskem odseku: Regal*1 y Marjan, Senčar Jože.
Sklep šolskega leta dne 28. junija 1931.:
Tehniška srednja šola,
arhitektonsko-gradbeni odsek, I. letnik: Rajgelj Anton, Zupanec Ivan; II letnik: Mlinarič Ivan;
strojni odsek, I. letnik: Ocepek Ferdinand; II. letnik: Kraigher Danilo;
elektrotehniški odsek, 1. letnik:	Moll Miran; II. letnik: Holz
Franjo, Pesocky Valentin, Vlček Juraj; III. letnik: Horn ovce Bogomil;
geometrski odsek, I. letnik:	Barbič Jože, Gams Alfonz,
Klarič Matija.
Gradbena delovodska šola, I. letnik:	Bačnik	Franc, Jaklič
Josip, Kogovšek Ernest, Markeij Ivan, Mesarič Ciril, Vimer Lojze.
Strojna delovodska šola, I. letnik: Horvat Martin, Hrovatin Anton, Medja Josip, Pečnik Ernest; II. letnik:	B rudar
Martin, Šimu novic Ivan, Škrbine Henrik.
Mizarska in struparska delovodska šola, I. letnik: Bizjan Stane, Jemc Oton, Levec Ivo, Rozman Leopold
Ženska obrtna šola:
oddelek za šivanje perila, I. letnik: Jelenc Hilda, Remse S i1! -v e r i j a ; II. letnik:	Keršcvan Miroslava, Medvešek Ana,
Otrin Franja, Pust Vladimira; atelje letnik:' Cunder Jelena;
oddelek za izdelovanje oblek, II.'letnik: Pučnik Ana; 'III. a) letnik: Karba Terezija;
oddelek za vezenje, l. letnik:	Poženel Mihaela, Vrhovec
Štefanija, Urbas Julija; II. letnik:	Thaler Antonija,
V	o v 'k o Jožefa; atelje letnik: Demšar Marjana.
Sklep šolskega lela dne 21. maja 1932.
Tehniška srednja šola,
arhitektonsko-gradbeni odsek, IV. letnik: Gantar Josip, Humek Ljubomir, Levstik Lavoslav;
elektrotehniški odsek, IV. letnik:	Dolhar Štefan, Homovec
Bogomil, Pengov Marjan, Žirovnik Janez;
geometrski odsek, II. letnik:	Barbič Josip, Gams Alfonz,
Klarič Matija, Mayer Aleksander, Prohinar Adolf.
Za vršni izpili v junijskem roku 1932.:
Tehniška srednja šola,
na arhitektonsko-gradbenem odseku:	Humek Ljubomir, Lev-
stik Slavko;
na elektrotehniškem odseku: F a v a i Smiljan, Homovec Bogomil, Pengov Marjan, Žirovnik Janez.
Objave o pričetku šolskega leta 1932./1933.
Popravni in naknadni izpiti
sc bodo vršili od srede, dne 24. avgusta, do četrtka, dne 1. septembra, v redu, ki bo objavljen na razglasni deski.
Vpisovanje
se bo vršilo dopoldne od 8. do 11.
v prve letnike od četrtka, dne 1. septembra, do sobote, dne
3.	septembra,
v višje letnike v soboto, dne 3. septembra.
Ob vpisu v prvi letnik mora predložiti vsak učenec (učenka) pravilno kolkovano prošnjo (prijavo), izpričevalo o dotedanjem šolanju in krstni ali rojstni list. Če učenec ni iz kraja, mu je dovoljen vpis tudi pismeno. Učenci, ki ne prihajajo neposredno iz šole, morajo predložiti oblastveno potrjeno nravstveno izpričevalo za medčasje, ki so ga prebili izven šole.
Ob vpisu v višji letnik mora predložiti vsak učenec (učenka) zadnje letno izpričevalo.
Po 3. septembru se dovoljuje vpis samo v izrednih slučajih.
Tiskovina za prošnjo (prijavo) sc dobi pri šolskem služitelju.
Na Strojni in elektrotehniški dclovodski šoli ne bo prvega letnika in se bo vršilo vpisovanje samo v drugi letnik.
Na Mizarski in strugarski dclovodski šoli ne bo drugega letnika in sc bo vršilo vpisovanje samo v prvi letnik.
Sprejemnih izpitov vobče ni.
Samo učenci, ki so dovršili moško obrtno '(mojstrsko-delövodsko ali obrtno) šolo in učenci, ki so dovršili štiri razrede srednje ali tej podobne šole v inozemstvu, morajo za morebitni sprejem v prvi letnik kakega odseka tehniške srednje šole opraviti dopolnilni izpit po predlogu direktorja in po pristojni odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave.
Redni pouk
se bo pričel na vseh šolskih oddelkih in letnikih v ponedeljek, dne 5. septembra. Vsi učenci in učenke sc morajo ta dan ob 8. zbrati v svojih učilnicah.
Opomba.
Starši (varuhi) novih učencev dobijo vsa potrebna pojasnila in nasvete med počitnicami v direktorjevi pisarni ob delavnikih od 9. do 10. Za eventualne pismene odgovore se morajo priložiti poštne znamke.
Programna risba iz nizkih gradenj: Vodnjaki, a-ns»
i
Prof.: ing. Novak Leo.	Učenec:	Gantar	Josip.	(IV.	1.)
o»
-V «
o
■— o c: °-s
D o
^ c~
5 o
Programna risba iz nizkih gradenj: Vodnjaki. <2. us»
Učenec: Ganlar Josip. (IV.
Prof.: ing. Novak Leo.
Programna risba: Štiritaktni eksplozijski motor.
(Dvig 78 mm, izvrlina 73 m ni)
Prof.: ing. Premelč Slane.	Učenec: Zadnikar Rado. (IV. 1.)
...■Ljft
z~y/Vxv —i YW
Programna risba.
Prof.: ing. Dovič Josip.	Učenec:	Pengov	Marfan	(IV.	1.)
TRANBPDRMATGRSkA 5TANICA V BJELDVARU
ZA kVA, E-3QDDD/3BQ/22D j.
M. 1:25
'
« •« I
	/r&M'rw/e	r. j. y.
T ~	’ltryjov . kwyan	n-0.fr.