stev. 3.
V Norem Mestu 3. fcbniarja 1893. JX. letnik.
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo I gld,, za pol leta 50 kr, — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa «reduištvo.
Novice.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za. dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvaki'at 12 ki'., trikrat 15 kr.
Nedeljska bralnica kmetijske podružnice v Novem Mestu.
Kdor kaj bere, tudi kaj ve, to je nekaj sta-reg-a! Nam odraslim kmetovalcem Je trelta tudi brati koristne kmetyske knjige in fii'ospodarske liste, da si pritiobimo potrebnih vednostij v se-dajijem èasu in pomnožimo na ta naiiii naíe izkušnje. Lastne izkušnje zmodré večkrat gospodarja še le tedaj, ko je ze prepozno ! O tem se je že marsikdo prepričal! Prav je tedaj, da poslitšiinio tudi izvedene gospodarje domačili in tnjih krajev, ki spisujejo svoje izknSnje po raznih kmetijskih listili, da jih lem potom širijo med vedo/.eljno in iika potrebno ljudstvo. Taki možje so pravi prijatelji kmetijstva, ker žrtvujejo mnof^o íasa za to, da pomagajo z dobrimi nasveti in lastnimi izkn^njami svojim bližnjim. V krajih, kjer gospodarji že od nekdaj radi prebirajo kmetijske noviee, vidimo tudi, kako 80 napredovale kmetije in si zbuljsale na en ali drug naiin svoje stanje.
Mnogo koristnih naukov so nam prinesle že „Dol. Novice". Poleg tega lista imamo pa dan-
Nekaj podatkov iz življenja nadvojvoda Karola Salvatorja.
(SoBtnvil „V.itcrlftiiiln" Klijaron.)
Menim, da ne bo odveč, ako se tudi mi nekoliko sp »)i)n'mo 18,jannarija preteklega leta, ko je izdihnil svojo blago duňo nadvojvoda Karol ^^ al v a t o r, Zatorej bodem podal nekaj malih ^rtic. iz katerih se bo videlo, kako veren katoličan je bil visoki f^ospod in kako zvest državljan.
Nadvojvoda Karol Salvator bil je poročen z nadvojvodinjo Marijo Imakulato. Pokojni papež fij IX. blažega spomina je blagoslovil to zvezo in Bog je v resnici obdaril ta zakon z obilnim blagoslovom. Pet hčera in pet sinov jima je bilo porojenih. Ljubeče srce do svojih otrok je pokazal Salvator pri njih smrti j dasi boleht^n vendar se ni bal pota, ni se strasil truda, temveč je prišel sam k pogrebu vsaceg» ^j^^^ameznega.
danes nmogo drugih listov (časnikov), ki se pečajo edino le s kmetijstvom in prinašajo vsakovrstne gospodarske nadeve, novice in koristne nauke za kmetovalce. Imamo pa tudi že precej kmetijskih knjig, spisanili po veSčakih. Vsi ti listi in knjige so namenjene nam kmetovalcem. Treba je tedaj, da jih o prostem času pridno prebiramo ter se s podanimi nauki kolikor mogoče okoristimo, da si v eni ali drugi zadevi naprej pomagamo.
Mnogo kmetovalcev štejemo med nami, kateri ne premorejo toliko, da bi si naročili dobre kmetijske liste ali kupili kako knjigo. Veliko je tudi takih, kateri ne znajo brati.
'L ozirom na vse to namerava kmetijska podružnica v Novem Mestu pomagati po svojih skromnih močeh v toliko, da bodo ukaželjni i» za lasten prid vneti gospodarji iz NovomeŽkega okraja lahko brezplačno prebirali kmetijske novice in koristne kmetijike knjige. Kmetijska podružnica bode namreč pred ko mogoče preskrbela primeren prostor, v katerem se bodo ob nedeljah za nekoliko ur lahko shajali kmetovalci, in kjer bodo laiiko izposojevali 81 različne kmetijske knjige iz podružnične knjižnice.
Žalost, katero mu je provzroČila smrt njegovih drazih otrok, segla mu je globoko v srce in pokazali so se sledovi na njegovem zdravji, dasi je bil sicer krepke narave in veselega značaja.
Ako pogledamo nekoliko na vzgojo otrok, vidimo, kako se tu zrcali hpo življenje katoliškega očeta. Ze pri krstu vsacega posamezinka se je to pokazalo. Kjerkoli je bival, dal jih je krstiti v ondukajšnji Župnijski cerkvi in ni hotel iskati dovoljenja, da bi prijel duhovnik na dom krstit. Tako se je zgodilo, bodi si da je bival v Badenu ali pa na Dunaju ali pa kje v kakem drugem mestu. Povsodi je pokazal svojo pokorščino do cerkve in ni hotel it^kati nikjer nikake izjeme.
Kakor se je pa pokazalo lepo krščansko ićiv-Ijenje že pri rojstyu vsacega, tako je pa ludi celo izrrejo in vso vzgojo spremljal katoliSki duh. Ljuba mati bila je prva, katera je dajala otroko» i.ama prve hrane m ona je bila prva, ki je dajala sTojini o:.okom tudi duáevne hrane. Kakor


Pri tej priliki se bodo ^fospodarji l;iliko raz-govarjali o kmetijskih zadevah, ra/.oilevali edcii drugemu svoje itkusnje in si tako eden drugeinu v marsiáem pomagali, lîazuii teg-a se bodo pri teh shodih obravnavale različne naredbe in postave, ki se tičejo kmetovalcev. Važne kmetijske zadeve in novice se bodo tudi iz knjig ali časnikov prebirale ali pa predavale. S tem bode ustreženo poselîno tisiim gospodarjem, ki ne znajo brati. Kmetijska podružnica bode pa tudi sicer po svojih zastopnikih skuSala na en ali drug način pomagati kmetovalcem kakor n. pr. s priporočanjem in na-ročevanjem semen, sadnega drevja, trt, modre galice, orodja itd.
Upati je tedaj da hode imeli taki shodi za napredek in lasten prid vneiih go.spodarjev gotovo dobre nasledke, ker se bodo pn tem pogovorili in izvedeli razni pomocki za odvračanje kmetijskih teženj^ in raznih druzih neprilik.
Želeti je le, da bi se ustanovitev „kmetijske bralnice" v Novem Mestu pred ko mogoče vres-iiièiia, in da bi nasel dober namen vsestransko podporo od prijateljev kmetijstva in praktičnih gospodarjev.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu ?
Predeoj kaj govorimo o tem, poglejmo raje naao najožjo domovino — Slovensko! Katoliški shod v Ljubljani je imel velikanski pomen za nas Slovence, ali bdij prav je imel ga bode, ako ne pozabimo, kajj se je tarao sklepalo in sklenilo. Marsikak dober plod se vže kaže, zlasti v kato-
liškem časopisju se vidi istinita vnetost za sveto našo stvar v vseh kroiiovii^ah. kjer biviiju Slovenci. Toda, narodnjaki, ne denimo križema rrk — delajmo^ organizujmo se povi^od ! I'ogovai, ajmo se pri raxliňnih prilikah, kako bi si zagotovili svoj vpliv; cleimo po moieh, katere prešinja še [ravi slovenski in katoliški duh I Ko smo se pa j» govorili, pridimo kje skupaj, da bode skupno in lorej vspeŠno daljno delovanje! Glejmo, da nas dogodki ne najdeio nepripravljenih — ker morda bode treba prav kmalu stopiti v volilni boj!
To tem bolj ker se g. ministru TaiVju, kakor je videti ni posrečilo zvariti večine iz tako različnih elementov. Skušal bode skorej goiovo se nekaj Časa omahovaje na desno in kvo vleči državni voz — potlej bodo pa najbrže nove volitve.
Minister GauČ je odgovoril na nekatere interpelacije tako, da se vidi — od njega verske áole nimamo pričakovati. Treba bode skrbeti avstrijskemu ljudstvu, da pošlje take poslance na Dunaj, ki ga bodo prisilili kržčanskim starišem dati to, kar jim je prvo — zagotovilo, da se iz-rejajo njihovi otroci res krščansko 1
Govori in obravnava se na Dunaju veliko o tem. da se vpelje nov volilni red za državni zbor. Sedaj volijo kmetske občine le volilne može, — ti pa pridejo v mesto ter volijo poslanca. Po novem volilnem redu pa bi imelo biti to drugače; vsak volilec bi sam volil kar poslanca. — l¥I:irsi-kaj dobrega bi imelo to. Toda liberalci hote, naj bi bila volitev le v veČih mestih — potem bi 3rišli volit po večini le bližnji, ki so navadno )olj liberalni — oddaljeni verni pa bi ostali doma! Radi tega moramo zahtevati, če se premeni vo-
hitro so prišli mali dečki do zavesti, začela jih je poduČevati v branju in pisanju. Tudi molitvice so se morali mali vojvodiČi naučiti pri lastni materi, katera jib je prva učila katekiznrta. Posebno skrb je obračala visoka gospa, da so aiali vsi prav lepo moliti, angelovo češenje, rožni venec in psalm, „iz globočine vpijem" in sicer v latinskem jeziku. Kako globoko je v resnici segalo takošno vzgojevanje, pokazalo se je posebno lepo, ko je umrla 17. letna hčerka vojvodina Marija Antonija. Poleg postelje je stala njena mati. Tu poprosi mater mala deklica, da bi se enkrat skupaj molile psaLoa „iz globočine" (de profundis). Bile so to njene zadnje besede. Izdihnila je svojo blago dušo in visoka gospa mati je sama končala molitev. Kako lep vzgled za vas, krščanski starimi!
Velike važnosti za vse človeštvo je lep red. To so spoznavali tudi v hiši nadvojvoda Salva-torja; radi tega je on skrbel, da se je vse vršilo o določenem Času. Zjutraj zgodaj so vstali! — rana ura, ilata ura! — Opravili so skupno
jutranjo molitev v domači kapelici, kaj pobožnega brali in nato bili pri ev. masi, pri katerej so mladi nadvojvodiči stregli. Pač ganljiv in lep prizor! Nato so odšli vsak po svojih opravilih in opoludne so se zopet sošli, da odmolijo skupno angelovo češenje. Potem je bilo kosilo, popoludne pa nejtoliko kratkočasnega razvedrila, — Saj je pa tudi dobro nekoliko veselja po trudapolnem delu in to koristi za dušo in telo. — Kakor so pa vsaki dan začeli z Bogom, tako so ga pa tudi končali. Na večer so se zopet zbrali vsi skupaj v domačej kapelici ter molili rožni venec. Na to je bila večerja, po večerji so se izročili Bogu in šli k počitku okrog 9. ure. Kako lepo je bilo pač to družinsko Živlienje, in uresničile so se besede Pija IX., katere jim je izrekel pri poroki rekoč, da bosta svoje otroke ravno tako dobro vzgojevala, kakor sta tudi sama dobivala dobro vzgojo od svojih BtariSev.
Pokojni nadvojvoda je bil p» tudi izvrsten vojak, izkufien v v»em, kar je bi o treba za tako viaocega gospoda in oi zastoiu izfeUa Fr.
libi red, oaj volijo volilci po občinah. Ako sedaj pride T Tsako vas komisar, da ee volijo volilni možje, zakaj ne bi mogel priti potem, ko se bode volil poslanec?
Češki Nemci hoté na vsak na5in, da se razdeli lepa dežela v nemški in češki del —■ ker veliko Čehov biva med Nemci, malo pa Nemcev med Čehi, Čehov, bi se poněmčilo mnogo, Nemcev počehilo malo; — dobiček bi bil na nemŠkej strani.
Nečloveško pa se mora imenovati, kar delajo naši Matijarl na Ogerskem, da bi pomadjarili ubode Slovake. Na stotine slovaških otrok so vže odpeljali v čisto madjarske kraje — v navadnih živinskih vagonih laČue in žejne. — Leta 1896 prazniyejo 1000 letnico, kar so prihrnli na Ogrske planjave in spodili ali podjarmili Slovence. To hočejo obhajati med drugim tudi a tem, da so razpisali velikanska darila učiteljem, ki se bodo ska-zali, da so madjarili s posebno dobrim vspehom Slovane.
Kaj jc novega po Širokem svetu?
Tako zvana „panamska afera" goljufije, ki so se godile v družbi za prekop zemske ožine med severno in južiio Ameriko (Panama), kaže Vedno bolj, kako je bilo v viSej francoskej družbi. To je goljulij in podkupljenj, da se naâim dobrim ljudem Še sanjati ne morel — Goljufalo sc je več, kakor za lOOO milijonov. Kje je vzrok? Francoska država se odteguje Bogu, podi ga iz èole, iz vseh javnih naprav — zato pa hudič polni
ječe iz nižjega in viSjega ljudstva. O krsůaustvo ti edino znaš brzdati človečke strasti I
Bivâi srbski kralj Milan se je bil dal pred par leti ločiti od svoje žene in sedaj pa se je zopet spravil z njo. Živela bodeta skupaj baje v Parizu. No, ta ^jubeznjiv moŽ je vže prevrnil toliko kozlov in zapravil toliko, da nimamo prav aič upanja, da bi se bil sedaj res predrugačil.
Tudi v Italiji so zaglřdili goljutij za mnogo milijonov. Stara pesem I Le išči poštenjaka, ki ne veruje, da je Bog v nebesih!
Presse", da je vesř v vsakterej stroki, bodisi v Vojaskej ali pa v državljanski, da si ga ni nikjer videti.
Celo Življenje pokojnega vojvode Salvatorja je bilo vzgledno, bodisi v družinskem ali državljanskem oziru in bil je v resnici ppavi vzor poštenega katoličana. In ko so mu potekale zadiije ure življenja in se je približal treiiotek, ko se bo treba ločiti od svoje ljubljene družbe, takrat j® pokazal âe posebno svoje blago srce, kakorŠno si pač vsakdo želel na smrtni postelji. Poklical je Se enkrat vse svoje posle krog sebe, prav lepo jih je nagovori! in privoščil še vsa-cemu posebej kako besedico. Nato je popro.ííil se vsacega posebej odpuŠČenja, ako bi bil kedaj koga fazžalil. Še v zadnjih trenotkih pokazal je veliko îjabezen do Marije, katero je ves čas goreče častil. — Dva duhovnika sta tolažila umirajočega, stoječ ob postelji. Karol Salyator zahvali Jioga za vse dobrote in prevesel vsklikne, kako je srečen, •Ja zamore vzeti saboj Škapulir preblažene Device Marije. — Še nekoliko trenotkov in nadvojvode Karola Salvatorja ni bilo voč med živimi.
Fiâe 8C nam:
Iz Šmihela pri Novem Mestu se nam piše dné 16. januvarja: Visoko na G-orjancu, kjer se je pred malo časom videl volk in druge zveri ali k većemu kak ogljar, stoji zdaj tvornica (fabrika), katero je zgradil g. dr. Robert Schlesinger, veleposestnik na Ruprć Vrhu. V tej tvornici a pamô silo se bodo rezale m potem po svetu pošiljale taiijke deščice za Škatljice. Ves les, kar ga bo vsa francoska dežela rabila za škatljice, v katere se spravljajo vžigalice in emodke, sebo dobival iz te nove gor janské tvornice. Gotovo pa je, da zaradi tega zdolej večinoma obriti, zgorej pa lepo zaraščeni Gorjanec ne bo postal plešast, ker vemo, da dr. Schlesinger kot skrben gospodar ne bo dal posekati ne enega drevesa, Če bi bilo gozda v kviii. liaaun tega je kupil gospod od ogrske vlade toliko bližnjih gozdov na Hrvatskem, da je za fabriko za sto let preskrbljeno. V sto letih pa vže nekaj lesa vzrase.
Preteklo soboto, dné 14. t. m., ae je ta tvornica na Gorjancu v navzočnosti veliko odlične gospode blagoslovila. Pričujoči so bili gg. okrajni glavar vite/ Vesteneck, državni poslanec Šnklje, deželni poslanec Langer in več veleposestnikov in znancev g. Sclilesingerja. Cerkveni blagoslov je izvráil župnik šmiÍKílsici, g. A. Peteri in, župnik g. J. P oren t» iz Stopić mu je pa asistiral. Po blagoslovu je bil obed, pri katerem se je v mnogih napitnicah proslavljal podjetni .Pjosp. dr, Sclilesinger, nekdaj vsetičiliščni profesor v Šviei. Gosp. deželni in državni poslanec Fran Šiiklje je v eni nai>it.nici govtiril tudi o delavcih in povdarjftl, da morajo biti verni. Ta napitnica, ki se je dotikala aocijalnega vprašanja, me spominja dveh slučajev, kako so nekdaj kmetje ravno na tem Gorjancu reševali socijalno vprašanje tedanjega časa. Gospodar mebov,'ikega grad» ni bil zadovoljen s svojimi kmeti, kmetje pa z gospodarjem ne. Leta 1602 pokliče zoper svoje kmete Vlahe, ki bivajo onokraj Gorjanca, Kmetje se junaško ustavijo, tudi ženske z imrkljami in enakim orodjem ter jo vdarijo nad Vlalie. Bila je velika morija, ker izmed lOi) Vlahov jih je samo 10 srečno pete odneslo Čez Gorjanec. Na strani kmetov sta bila ustreljeua le en mož in ena žena, enega otroka so pa konji pohodili. Hujše je bilo 15 maja 1.515. Kmetje se zbero Podgradum in s silo vzamejo mehovski grad, čigar posestniki so takrat bili Mindoj'ferji. V boju s kmeti sta padla dva brata liin-dorferja in umorjenih je bilo takrat še petnajst drugih plemenitašev, katerih trupla so potem čez zid pometali. Brez usmiljenja so razkačeni umorili še dva majhna sina Baltazarja Miudorferja, tudi s hčerjo bi bili tako
20 stran.
not.EXJSiíK NOVtCh.
3. štev.
storili, (la je (lekla ni rešila z beçom. Mater graj-šćakovo in dve njeni hčeri so kmetje prisiliti obleûi 86 po kmetski m opravljali Rmetska dela, da M poskusile, kaj ee pravi tjpeti. in bi poskusile, če je prav siromake obkladati zoper starp pravitie /■ novimi bremeni. — Da bi delavci v novi tvoruid na ÍTfir]aucu posnemali nekdanje podgorske kmete, se ni bati, dokler bo živel sedanji njen lastnik, ke?' ta očetovsko ravna s ayojimi delavci in posli. No, ker je na levi strani Ki'ke že parni stroj, ila vozi prst in se na Gorjancu 9 parnim strojem reže les, da se bodo iz ujega narejene škntljice S!>ravljale vse vžii^alice in v&e smodke francoske in tudi se drugili dežtlii, ali ni to napredek? Pa áe nekaj. Čul sem, da g. dr, Sclilesincer namerava napraviti telefju, ki bo vezal Novo Meato in grad Ruprft Vrli z Gorjancem. No, ali nismo že daleČ? — Upamo, da bode^ ta fabrika pridi-žala marsikoga doma, ki sedaj biti v fcmeriko služit denarja — p» vero in ž njo pravo ettiùo zgubi. — Duler^jska železnica jo bode pa tndi vesela, kajti zaslužka jej bo dal Gorjanec mnogo 1
DomaČe vest!.
(Državna podpoKa z^ posestnike, katerim 80 razne uime napravile škodo). Meseca decembra se jfl obi'avnavalo v državnem zboru o tej reči. Več kronovmam našega cesarstva so se dovolile lepe podpore — ali naSa Kranjska ni dobila — nič — kakor bi naši tmetje kar med rožicami sedeli, ter se radovali, da se jim tako Imentano dobro godu Nas vrli poslanec g. Pfeifer se je o tem bridko pritožil v r/Trstnem govoru, katerega je imel 16. dec nretečenegu leta. Kazal je, koliko škodo je napravila bolezen koze, ker so bili prepovedg»! sejmi, ljudje pa ka/^iovani, ker ao bili prisiljeni po litriii vino proda-jatC'da si dobe za najpotrebnejši živež iii kazal je, koliko je škodoval lani zimski mraz, povodni, toća — strupena rosa, trtna us, ~ ali Kranjska vendar leni dobila nič t — škoda, da radi prostora ne moremo natisniti vsega govora. — O pritrebi kacega kraja poročajo navadno okrajna glavarstva — ali ta niso vsega vedna — vsaka občina naj sama pove, kje jo čevelj žuli. Radi tega, občine dolenjske in dťuge, vas opozarjamo s tem, ako bi vsled škode po preobilnej moći, po toči, črvn itd. spomladi pretilo kje pomanjkanje živeža ali semena — oglašujte se, ne molčite 1 Vložite, ako bode treba svoie proěrye pii c. kr, okr. glavarstvn, katero ob enem naprosite, da pcWpira vaše prizadevanje. Le potem bode mogel »as g. poslanec, ki je še THelej pokazal srce za vboge, katere zastopa, le potem vam bode mogel s svojim potegovanjem na Dunaju res pomagati!
(Občina Šmihel-Stopice), ki áteje osem tisoč. sedemsto prebivalcev, je izvolila 27, februarija mil. knezoškofa Jakoba Misaia soglasno svojim Častnim članom. — Slava velikej, vrlej občinii
(Odlikovanje). Novomešianom dobro znani Btotnik I. reda g. Karol K o m p je dobil od presvitlega cesarja izraz cesarske zadovoljiiosti za svqjo dolgoletno in vspešno delovanje psi deželntg brambi.
(FrancPadar)o.tar. gozdar {«ids iz Postojna T liovo Mesto.
(Katoliâka družba rokodelskih pomočnikov v Novem Meatn) napravi pustno nedeljo, dné la. februarja ob pol ogrni uri zvečer v lastnem doma veselico z gledališko igro in jaljivo tom, baitt, Fiijatolji društva k ittej pr^azno vabu«
(Udanostne izjave ekselenci milemu našemu g. kuezoškofu) so poslale zopet občine: Na Dolenjskem Dole Litiji, S t ari Trg pri Poljanah, Šentpeter pri Novem Mestu; Smiliel pri Novem Mestu pa je imenoval mil. kiiezoškofa svojim Častnim občanom. Na Notranjskem: Vojsko uad Idrijo in Ho-tederšiica.
(Kmetijska podružnica v N o v em Mestu) ima odborovo sejo v pondeljek dné G. februarja ob 3. napoludne v mestni hiši a sledečim vsporedom:
1.)	Ustanovitev kmetijske bralnice t Novem Mestu,
2.)	Naprava žične ograje okolu ])odnffinične trtnice.
3.)	Prosuia za ameriške trte. _ 4. liaznotei-osu. P. n. gosp, odborniki naj se blagovolé iTileležiti seje v polnem številu z ozirom ' aa važnost predstoječili vprašanj.
(Nov«meška podružnica družbe sv. Ci-lila in Metftda) imela bode svoj redni letni zbor v Ôetrtek dnè 9. febiwja t. 1. ob 6. uri zvečer v „řTArodiiem domu". — Na dnevnem redu so poročila tačelništva, voiitev novega odbora in zastopnikov za veliko sKupščmo ter nasveti in predlogi Članov. K obilui ndeiežbi uljudno vabi	načelnistvo.
(NArodni dom v Novem Mestu). K občnemu zboru delniškega drnsiva I. Niirođiu dom v Novem Mestu so vabljeni čć, delničaru na 11. februarja t. 1. ob 6, nri zvečer v čitalmci za »aiitev: 1.) letnega poi-očiia; 2.) računa iïi bilance za lt*o 1892; 3.) dividende. iz mčuna se posname, da le bilo leta 1892 dohodkov 33« gld. 54 ki'., stroškov 302 gld. 4 kr., preostanka S7 gold. 50 kr. Iz bilance se razvidi, da je imetje naraslo na 11218 gld, in rezervni 1'ond na 970 gld. 94Vs kriv prašan je novomeškemu mestnemn zastopuîl Mesar g. Schwarz, kolje sredi mesta v naši soseŠiini, kože aiiši isto tam, smrdi nam sedaj po zimi. kaj bode, ko pride vročina? Ali misli kaj '.ikreniti sl««iiii magistrat, da se nedostatnost odpravi? Mi sosedje tu zahtevamo iz zdravstvenih ozii-ov.
Več meščanov.
(Kako je bilo v pretečenem letu z naraSčenjem ali upadkom ljudstva v No-V(ijn Mestu ij okoUcii) — V Novem Mestn je biro W)jenih 42, unirtih 60 — torej IS več; porok je bilo 6. Miil so večinoma stai-i; posebne bolezni tukaj nismo imeli. — V Šmihelu je bilo rojenili 144, porok 17, mrličev 119; inr i so večinoma otroci. Druga leta je bilo okoli 80 mrliéev. Ljudstvo ae je pomnožilo za 25. — V Prečim je bilo 80 krstov, štirje mrtvorojeni, mrličev 84; mrli so posebno oti'oci za gnžo m davico. Ljudstvo se je zmanjšalo za 4. Oklicev ie bilo 19. porok 13. — V Stopičah je bilo rojeiiili 71 oti'ok, med temi 5 mrtyorojeniti. umrlo 40 — nejstařeji mrlič je bil čez 79 let, oklicanih je bilo 26 parov, poročenih pa 21, V tekočem letu se sklicuje S parov, liretov je 6, mrličev pa 6j katerih skupna starost ziiasa 359 let, — V Brusnicah je bilo rojenih 66 m sicei- 33 možkih in 23 ženskih. Nezakonska sta Uila dva, mrtvorojeni eden, umrlo 46 in sicer 24 možkih ter 22 ženskih. Najstareji je bil 80 let. Poročenih 15 parov, najmlajši ženin 23, nevesta 17; najstareji ^ ženin 39. nevesta 35 let. — Podgradom je bilo rojenih 28, umriih 11, poročeni štirje pari. — VValti Vasi je bilo rojenih 37, umrlih 21, poročena dva para. — V Mirni Peči je bilo rojenih 117 m sicer dva mrtva in_ 10 nezaitonskili, umrlo 137 med tem na griži 57. Čez 80 let doživeli so štirje, dva blizo 88 le^ Poroîôuin m bdo 19 parov med njimi dva
udoyca. — V Toplicah je bilo rojenih 85 m «cer 39 možkih ter 46 ženskih, med njimi 8 mrt^^ořťfleni. Umrlo Jih je 66 in sicer 37 možkih tei 28 isBskih. Poročenih 13 parov. — V Soteski je bilo rojenih S možki ia 4 ženske med njimi 1 mrtvorojen. Unu'lo Jih Je 7 možkih in 11 žensk; med mrtvimi sta iz U^jih far en možk in ena ženska. Smrt je nizvezala 6 zakonov in sklenila, sta se dva. — V Beli Cerkvi Je bilo rojenih 37 otrok in sicer 15 možkih in 22 ženskih; med temi je bil en mrtvorojen otrok ženskega spola. V enem slučaju st:i bila dvojčka. Mrhoev je bilo 49 in sicer 19 možkih in 30 ženskih. Med vsemi mrliči Je_ bilo 30 otrok, od katenli jih je umrlo 24 za áki-latico, davico, oslovskim kašljem iii izmed vseh mrličev en sam otrok za grižo, katera je daleč na okoli iu močno razsajala. Dva moža sta umrla po 80 in 83 let, dve ženi pa po 80 in 85 let stari. Poročenih je bilo 5 pai'ov. Najstareji Ženin je bil star 54 let, nevesta ])a 53. Bolnikov ni do sedaj prav nikakîh. — V Smarjeti pri Klevevžu je bilo rojenih 6ti otrok in sicer 36 dečkov in 30 deklic, dya dečka in ena deklica so bili v sili krščeni in so kmalo umrli, 5 pa jih je bilo nezakonskih. Umrlo jih je pa velikoveč, kakor je bilo nge.nih in sieer 94 možkih in 65 ženskih, tedaj skupaj 15» oseb. Število prebivalcev se je toraj zmanšalo za 93 osob; največ jih je nmrlo za vratico, škarlatinko in grižo; poslednja jili je pobrala v dveh niesecili 61 — največ šularjev, pa tudi nekaj odrašenih in starih. Kar župnija obstoji, jih toliko še nobeno leto ni nmrlo. lled iimriinii jih je bilo 5 starili čez 80, najstiireja ženska pa je doživela 90 let. Poročenih je bilo 14 parov, med temi tudi obe Klevevžke go-spodičine in sicer gospodičina Evgeiiija Jombart sejeomožilaz g. dr. Vmcenc D ols ch ein-o m, veleposestnikom v Postojni, gospodičina Gabriela, po-sestnira lepe Klevevžke gra.šftine, je pa vzela g. An-ton-a Ulm-a, graščakii iz Zavrsja, ki se je sem priženil, kajti možki rod od znane francoske rodbine Jombart Je izmrl 1. 1888 z gospodom Viktorijem, Iti je umrl v 28. letu, kot samec. — Zimo imamo tukaj jako ]iudo, kakor tudi diugoil. Vse toži radi slabili časov; ljudem manjka drv, katerih še za denar tukaj ni lahko dobiti, dtnarja pa tudi večidel vsem pnmaiijkiije; zatorej tudi odtod t>ogosto odhajajo v
pogrešamo, stvo popol-e v minolein
Ameriko, doma pa delavnih moči vedno bol; Pii teh žalostnih razmerah moi'a kmeti
»oma propasti. — V St.-Jernej u so bi ^ .......
!etu kaj bridke razmere radi raznih Imlezni ; župnija jfi dokaj spremenila svoje lice. Mudo je razsajala od začetka škrlatinka in davica pri otročili — a kmalo je pridružila imenovanim boleznim še morilka — pozna milijarija. Ta je pokosila največ odrasenih ljudi, zlasti mater. Zato ni čuda, da smo imeli 200 n»'ličev, pa samo 176 porodov — torej mrtvih več 24. Porok je bilo 38, oklicev 48. Novo leto nam nič prida ne obeta; tudi v njem smojih pokopali vže 14. ■oog nas varuj bolezni!' — V Škocijanu Je bilo 1'ojemh 132, trikrat dvojčki, mrtvorojen nobeden; umriih od katerih jih je bilo 24 starih Čez 70 let, eden p, dva pa po 84 let; poročenih 33 parov. — V Po-^Janicah je bilo rojenih 13 dečkov in 10 deklio, katerih so trije nezakonski in en mi'tvorojen ; umriih ill sicer 7 možkih in 10 žeu^kili, od katerili je najstarejša oseba 80 let; poročenih (i parov.
(iia I. letno zasedanje porotnih obravnav v Novem Mestu), ki se začno 13, lebrnarja izžrebani glavnim porotnikom sh^deči gg.; Zalasček posest, v Bostajnu; Zaplatar Fr„ posest, od
dv. Helene; Pišek Fr., pos. t Ostrožniku; Arko AnL, poa. v Kibnici; Pryatelj Jan., trgovec v Sent-Janzuj VráčaJ Jan., pos, v Čmomljn; Hrovat Jos pos^L * Birčni vasi; Gornik Miki., usnjar v Kadečah; Kuh« Jos., pos. na Dobah; Skubic Jan., pos. na Pohci-Ladiha Jan., poB. v Dolenji Nemški vasi; Kateri Jos^ pos. na Selih; Geraldi Josip, poa. v KrSkem; Pođ-lesnik Fr., pos. v Kadečah; Premer Ign., posest, v Primoatkn; Androja Fr., trg. v Sent-Jerneju; Jaklic Jan., pos. v Pustem Javoru; Lazar Jan., pos. v Art-manji vasi; Rupert Ant., v Krškem; Pavlin Fr., pos. v Přistaví; Zalokar Mih., pos. v Zaborstn; Beg Ir., pos. v Gor. Sušicah; Planinec Ant., pos. v Boštajnu; Majcen t^^r,, posest., v Polju; Schumek Andr., p(tsest. v Mašidja; Dr. Mencingar Ivan, advokat v Krskem; Sitar Jan., pos. v Toplicah; Pajko Fr., pos. v Šentvidu; Hrovat .Tan., posest, v Žužemberku; Eumpert Franc, n-^njar v Krškem; Roštohar Vine., posest, v Gor, Pijftvškem; Matzelle Fr., pos. v Brečenu; Engela-herijer KuperD, trgovec v Krškem; Zoran hV., pos-v Vavti vasi; Verderber Jos., v Kočevju; Skufea Jos^ mlinar, v «lareiU trgu. — Namestni porotniki so gg.; Nimrod Nestor, pos, v Novem Mestu; Znane Jane.z, pos. v Š.nihehi; Kiišljan .lanez, posest, in podobar v Kandiji; Hrovat Mili., posest, v Regerči vasi; Ziheit Jos,, pos. in klinč, v Žabji vasi; Knnc Karol, pos. in klobučar v Novem Mestu; Flnnjančič Fr., pose-t. v Šeiit Petru; Goršin Fr., pos. v Cmiošnjicah; btine Aiit., pos. in mlinar v Š.uihelu. — Predsedoval bode predsednik okrožnega sodišča g. Josip Gerdesič. namestnik pa g. svètnik dr, Andrej Vojska.
(V hisi katoliške družbe rokodelskih pomočnikov) bodo od slej dalje vsako nedeljo ia vsak praznik članom kmetijske družbe na razpolago različni časopisi itd. od 8.—10. ure dopoludne. Ob t«j priliki bode tudi g. Rohrman ali g. vodja imel kalt primeren govor o kmetijstvu. Kmetovalci, ne zamudit« lepe prilike. Prihajajte, saj bode le vam v korist!
(f Profesor Josip Marn). Dolenjci, zga-bili smo 27. pi-etečenega meseca moža, rojaka, katereg» je neizmerno škoda — profesorja Josipa Mama ni več! Rodil se je pokojni v Štangi pri Litiji 13. mai'ca let» 1832, v maštiika posvečen je bil leta 1855, bil duhovni pomočnik v Horjulu d^e leti potem pa 1. 1887 postal profesor slovenščine iu krščanskega nauka na jubljainkei gimnaziji, kjer je ostal do konca šolskega eta, — Pa kaj, rojaki, Je bil ta mož. Solza mi sili v oko, ko je neizprosna resnica, da ga ni večl Bil je pobožen duhoven, duhoven kakoršen mora biti, koliko je molil, molil zlasti za svoje rojake! Bil je vnet učitelj krščanskega nauka ; kako nam je milo ucepljal Bvete resnice v nežna naša mlada srca — le Bog vé^ koliko je storil v tem. Bil Je goreč narodnjak, ki Ja ljubil svoj narod istinito, plemenito. Ljubil ga res krščansko. Z mirno besedo, ki je pa prihajala iz globine ljubečega srca, nas je učil ljubiti narod in Jezik, njegov, ki je tako lep, tako inilodoneč. Koliko je vrli duhoven vzgojil pisateljev slovenskih, koliko možem je vdihnil ljubezen do domovine, ki donaša stotemi sad. — Bil Je pisatelj sloveinki, pisatelj neumoren, ki je posvetil vea prosti svoj čas, da dela za narod. Popisaval je zlasti v JeziČuikii zaslužne može, ki so pisali v slovenskem jeziku, liiivno letos Je dovršil 3U. letnik tega deU, ki bode vedno dajalo čast llar-novemu imenu. P.sil je mnogo t*idi v časopise — zlasti v „Danico« m „Slovenca-". — Dragi Dolenjci, izgubili smo duhovna, moža poštenjaka, narodajaka istinitega, kakoršuih je še malo imel nai'od aloveiukL
Jlí síran.

atcT. 3.
Vrlost njegovo je dobro poznala cerlev ttísí? Vigia íserkvena oblast mu je podelila 1. 1887, ÈMt .V.oKaistó-rijalnega Bvètnika, 1. 1890. pa j6 bil iTiisiiovan ťíísttiiin kanonikom; ko pa je bil gospod hni umirovljen, so mu podelili preavitíi cesar, kot izvrstnemu in vele-zaslwžiiemu učitelju vítežki križ Fi-anc-Josipovega reda. Vsa Slovenska žaluje ob grobu vrlega moža, Bog nam daj podobnih rodoljubov! Vedn» mu spomin!
(Krepko žrebico) je povrgla 23. januvarja kobila g, Ferliča v Novem Mestu, Mislimo, da je to letos prvo žrebe ua Dolenjskem.
(Okrajna p os oj il n i ca v Krškem je imela lani prometa 185.053 gld. 19 kr. Č.stega dobička je 163 gld. 4 kr. Zadružnikov ima 662, dolžnikov 624, lUTfinilničarjev 277.
(Bilježnik g. Bratkovič) se je pre.selil iz Prebniega v Lt'gat^c.
(Mraz) je bil ne le pri nas, ampak tudi drugod grozno liud, Zami'znila je Sava nad Krškem daleč gori proti Litiji. V Kadečah brod ni mogel vozili; tudi naáa Krka je dobila trdo skorjo. Iz vseli strani se čiyejo nesreče, da so zmrznili ljudje. Gorje ubožc-ein, ki nimajo kurjave! Sedaj je vendar malo odjenjalo.
(Iz Št.-Jerneja). Odpravili suio z novim letom mitnice pri mostovih in namesto tega postavili na državni cesti na vsakih osem kilometrov po jedno mitnico. Tako je tudi jedna taka mitnica postavljeníi V Št-Jerneju. Prevzel jo je g, Ivan R a b u z è, trgovci-t Kostanjevici ter jo postavil v Št.-Jenieji k hi^' štev. 8, — Plačevalo se je pi'ej v Kostanjevici oii Jedne vprežene živine po G kr., swUj bo pa v Ko-jtaigevici samo 2 kr. in v Št.-Jernejn pa, ki je le /a 16 kilometrov od Novega Mesta postavljena, pa po * kr. plačevati. Vedno je kaj novega na svetu ; naj bo pa Še to v St,-Jerneju, dasiravno ni ljudstvu kaj JK) volji.
(V Šent-Lovrenskej fari) so dobili v nekem ilevu zjutraj jako starega neznanega berača mrtvega.
(Franc Kotníková ustanova) v znesku ietnib 380 gld, podelila se je tehnikoma na dunajskem tehničnem vseučilišču gg, ; Janezu Jager-ju in Henrika G o I j aš - h.
(Kmetijska družba v Ljubljani) izdaja 3d no\>£ra leta počeuši tudi nemški perijodični ligt „MitUieilungen" za kmetovalce v deželi, kateri so naročeni na „Oekonoma".
(V lii 11 b 1 j a ni) je jelo danes delovati prekoristno društvo „V/ajemno podporno društvo", pri katerem bode zlasti manj premožnem mogoče po malih done-:ikili tedi'ii-^kili 50 kr. prihraniti si lepo^ svoto — á tudi preskrbeti si v sili ceno posojilo. Žal, da smo miirali danes odložiti spis o tej reči, ker nam pomanjkuje l>nrst(ira.
(Po čem je sneg v Ljubljani?) Občina Iinldj!iiii;ka je imela v enem tednu 801 gld. in 85 kr. SLiošliuv za pospravljanje snega.
Udzno Testi.
*	(Sto let) je minulo přetečeni mesec 21. jan., kar so Fi-anoozi umorili svojega kralja Ljudevita XVI. — Pi'ibodnjič bomo o tem kaj več spregovorili,
*	(„Beraake novice",) Pa recite, da syet nfi napreduje! V Parizu imajo berači svoj lastni list .„Beraske novice", ki shaja vsaki dan. Prinaša pa jiatančuo, kje in kedaj je imenitnih ljudi krst, poroka,
pogreb ; kateri radi dajo, kateri pa ao trdi itd. Radovedni smo, koliko ima naročnikov? Pa jih mora vže imeti, ker bi sicer ne mogel shajati vsaki dan.
* (Oves in napajanje konj.) Na Angleškem SÓ v velikem živinozdravniškem inštitutu napravili sledečo poskusinjo. Dali so konju ovsa žreti; ko ga je povžil, so konja napajali. Čez četrt ure so ga zaklali ter razparali. Našli so, da je oves iz želodca voda poplavila v črevesu. Ovsa tedaj vsak konj ne prebavi, — Vzeli so druzega konja ter mu dali piti potem pa ovsa žreti, Tndi tega so čez četrt ure zaklali in razparali — pa našli, da je bil oves po-večem prebavljen še v želodcu. Angleški časopis, ki to objavlja, dostavlja temu to-le. To kar konj prebavi, je zanj kaj vredno, ne pa, dii sploh žré. — lik: Skrbi, da bode konj prebavljal; prej ga napoj, potlej daj ovsal___
Prošnja!
Kmetijska podružnica v Novem Mestu želi napraviti knjižnico, iz katere se bodo knjige kmetovalcem bren plačno izposojevale. Podpisano predstojništvo se usoja zatťgadelj obračati tem potom do vseh p. n. udov kmetijske podružnice in sploh prijateljev kmetijskega napredka z udano prošnjo, da ji blagovolé z ozirom na koristen namen te knjižnice podariti eno ali drugo kmetijsko knjigo ali kake kmetijske časopise. Vsak i d;iv se hvaležno sprejme.
Predstojništvo kmetijske podružnice v Novem Mestu, dné 28. januarja 1893.
Prošnja
do ûast. prejemnikov „Zabavne knjižice za slovensko mladino".
P. n. na]'očnikoni svoje mladinske knjižice sem bil v svojem Času na svojnem listu 11. zvezka obljubil, (la hočem izdati III. zvezek „Zabavne knjižice" — ako ne oode kakih ovir — mese.îa januarja 1893. Ker sem pa našel sedaj v novem letu pri pi egledovanjii svojih beležk še prav mnogo mnogo zao s t al i ne in ne upam si pri iiajboljšej volji že sedaj s HI, zvezkom na svitlo in to tembolj, ker se mi je do sedaj s poslano naroihiino še le polovica tiskanih troškov povrnila. Z ozirom na to, obračam se na tem mestu do vsoli p. 11. prejemnikov, ki za doi)o.s]ane jim knjižice dotiniih zneskov se niso poravnali, da to prav k m M 1 1 storiti i z v o 1 é, da mi bode potem mogeče izdali že skoraj obljubljeni snopič. — Tudi na „Narodnih legeUilah" je še precej zaostankov in bas to je v/.rik, da še do sedaj s IV zvezkom, — ki je v rokopisu že davno dovršen — nisem mogel na svitlo. Ako kdo knjižic ne mara, lahko mi jih vrne pod istim ovitkom, pod katerim jih je prejel. Onih p. n. naročnikov, zlasti pa krajnih šolskih svetov, ki so mi pismeno naznanili čas, kedaj račune poravnajo, ta prošnja ne zadeva.
V Središči, dné 20. januarja 1893. Anton Kosi,
TiSitelj, izdnjatňlj in ureauik „Zubuvne knjižice gft alov, mladiûo".
Oznanilo.
SfrS^ Posojilnica v Črnomlj, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, olajšala je dolžnikom od I. januarja 1893 naprej toliko, da jemlje pri izpl&čanji posojila le pol odstotka upravnino, pri nazaj plačevanji pa jemlje le po 6 odstotkov obresti. Vložnikom pa daje po 4 in pol odstotkov obresti.	(34)
Merjasca	I
yorkširskega plemena, 14 let stareo» in | polnokrvnega, kateri je jako dol-er pleme, |
n	I
Kronovo.	|
30 stebrov za ograjo.
Kmetijska podružnica v Novem Mestu potrebuje za ograditev trtnice 30 hrastovih stebrov. Ponudbe sprejema predstoj tiištvo y iNovem Mestu.__(80
Eazg-las.
Odbor okrajne bolniške blagajne v Novem Mestu
je skleuil y seji due ai), proí^enea, da se ima vršiti
letošnji
redni občni zbor,
dné 19. svečana I. 1893
od 10—12 ure {lopoludne v mestni dvorani se sledoeiin dnevnim ledom: 1 Poročilo blagajnikovo.
2.	Dopolnilna volitev v nacelništvo.
3.	Volitev novega nadzorovalnega odseka.
4.	Razni nasveti in predlogi.
jm _ODBOR.
Učenca, ^^
kateri je z dobrim vsjieliom dovi'.sil ljudske Šole sprejmem takoj v poduk mizarske obrti.
Alojzij Ko bo,
(30—1)	mizarski mojster v Sletliki (Dolpiijsko).
V najem se odda na več let, :ili ee pa tudi protia pod ugodnimi pogoji,
»v
sa ste?. 36
a VelikeiT] P
ježefia ob okrajni cesti, ki pelje iz Kostanjevice v Krška Hiša ima dve velike sobe, kuhinjo, hlev in Wet; pri njej bo tudi dve velike njive in mali vri. Hiša je nova in je pripravna za vsako tr(|0viti0, v 'ijej je tudi krčma in trafika vze ve6 let. Najemščino lahko nastopi letos o sv. Jožefu, Natanûneji pogoji *iejemščine, oziroma prodaje se zvedo pri lastniku
iMiqi Longof
posestnik na Velikem Pudlogu, St. 36, jjoâta Leskoveo pri __Kržkem. Dolenjsko._(38—1)
Do 100.000 reznik
îî«flriSklh irt, Riparlje, Othelo, Huntington in York-
•■adeire, ki so dobre za cepljenje ali za koreninčenje, JO naprodaj. — Cena je od 4-10 gold, za 1000 komadov. Pošljejo se po pošti. Več se izve pri
m
Martin-u Colarià-u,
poseetmku v SlinavciA. lioitft KoflUmjericft, Doleiyeko.
40 veder dobrega vina
«
je na prodaj pri	(2»)
Anton Erjavcu Ivana Vas (Mirna Peč).


trgovca z mešanim blagom in deželnimi pridelki
V Litiji pri „Škofu"
naznanjata, da sta si po prav ugodnih cenah priredila veliko zalogo raznega žita najboljših vrst, katerega bosta po spodaj zaznamovanih cenah
prodajala in sicer star memik: lepo, čvrste, drobne, suhe koruze á I. gld. 20 kr. psetiica I gld. 80 kr., rži I gld. 40 Kr., ječmena I gld. 10 kr,, ovsa 90 kr., prosa t flid. 40 kr. itd.
Tudi priporočata svojo vehko zalogo špecerijskega blaga iniaznovrstno blago za obleke, vse vrste mok in otrobov, kakor tudi najboljše železo za vozove, pluge itd. .
Kupujeta vedno vse domaČe pridelke, kakor:
ajca, maslo, kimelj, detel
o, volno, ÈesminovQ
(ožo itd. po najvišjih tržnih cenah.
ÎÎ zagotovilom točne n dobre postrežbe z najboljšim blagom se priporočata
Lehlnger <£; Bergmann,
(85-1)	V Litiji „pri Škofu".
ii eeeeeeeeoeeeeeeemee
«•MMMMftW

urar v Novem Mestu na Velikem trgu
liriitoroSa slavnemu oličiiistvu ter pasebn» prei. diiliov-Ěfiiii svojo bogato zalogo iiňJríiíiniTmwiejih zlatih, srebrnih in nikelnatih iepnih ur, stenskih ur i nihalom (ť«udelulireiiI iu ur liuJilnic (W'eokurulireu), veriile iu inigih v tu stroku spndajoiili stvari.
Cenik žepnim uram: Knjfmejše iiikeluHtu tiren kljui-emod gld, „ ri>iiiuntuir-iire rtiiielimto „ „ „ srřlimie ure s kljuieni „ „ „ Brebrue remontoir-ure „ „ „ iste K dvojnim oklepom „ -„ zlate (iru za datue , ^ „ akte ura za KOiiJiudo „ Amerikanske budilke po glJ. l> gld. 2.00.
Popravila izvrSuiera vestno, tučao in po pmv nizki cem tor z garauuijo. - Stare žcjjiie in steiiike ure se laliko zamenjajo za nove proti ^"Dwriietuu doplaćiiu. Postna naročila se toSiio IzvrSujeJo
3.30 do 4.60 „ 3.59 „ 6.36 „ 3.20 „ 13.- „ 20.-
5.5.50 8.50 9.60 14.60 25— 90.—
.'.20, fino garantirane po
__v
Fran Guden^
uraVf
preje J. GEBA, v Ljubljani, Slonove ulice Štev. 11,
>e iiriimroča iii uljudno vabi vreč. duliuvSûiuo iii slav. ob-dnstvo na ogled avoie velike i^Uorne zaloge najraznovrst-iiejšili žepriiti ur, iilatili, «rebrnili iu nikeliiatili, stenskih ur z nitiatom, ur s stojalom iu ur budiintc (Weckerulireu), ur z gotlijo ill godtienih valtkov v liĚiiili pu li tiranih onift-licLili, razno vru Lni h verižic, prstanov in uhanov.
Ceae žepnim nrain so nasleiinje: N'iijfitiejfe uikelnate ure ... od gld. ^ SO do 6.— „ srebnie ure h kljnfeni „ „ 7'í>0 „ 10.— „ srebrne reniimtoir-iire , „ 7'60 „ 19,— , iste z dvojniin oklepom „ „ 9'— „ 18.— „ zlate nre za daine . „ „ 16-- „ 35.— „ zlate lire z« goňpoile „ „ lí-í'— „ 130,— Budilke po g!d. 2'80, fine. garantirane po gld. 3 -iO. tiarantirain povsem za poštenust pri meni knpljenega lilaiis; za zanesljivost melianjziua pa eno leto Jiiniiiitn.— (^ri^eni uaruC'iiiki se mot^r) preprii^ati, ila moje liln^u ni zamenjati z dntiajskim blagom, vzliu temu, da prodajem dobro blago za res nizko ceno.
Popravila izvršnjena točno in zanealjivu ter jamSini aa dobro izvrSbo. — Vnanjiin ii aro (Silikoni postrežem po želji z obratno pošto.	(215-8)
Ilustrované cenike pošljem na zahtevanje po po^tî brezplačno in poštnine prosto iiï^
XT' "V • • v
Koeijaz,
se premlad, pošten in trezen, četten po vnaiijosti m ladr/anju, ter je dober in zanesljiv voznik, sprejme se 15. fbhruarja, aH pa tudi poprej v grajšćini Pleterje pri Št."Jerneju. Plača je 8 gold, in hrana pri grajskem sskrbniku. Žato službo naj se samo ziiuesljivi oglasijo.
ir gorenjih Šmarjetskih Toplicah obstoječe iz 28 oral zemljišča, 3 hiš, z lepo hišno o|)rav(), kuhinja s šie-dilnim ognjiščem (spariterdom), 2 vodnjakov, 2 vrtov, 3 kleti, 2 podov, 2 senic, 9 svinskih hlevov, 2 filevov, drvarnice, i8 štantov kozolec s podstreskom, pepelav-nice za lug (potaše) kuliati in kovačnice z orodjem-Vse je še v Jako (lol)rem stanji in se takoj proda pod ugoiinimi poji. — Več o tem pové
3IaríJa liarhoric
^9—B)	v Gor. TapîicBli, pošta Šmarjeta.
Kupi se 15 mernikov
«pomladnega jećmena za seme. Ponudbe s ceno naj se pošljejo grajščini Breitenau pošta Novo Mesto. (27—2)
iëësëêëëiësëëëëë
Stopulce iz celih hlodov (Block-atnfon) in iz suhega hrastovega lesa kupuje G. Tonnies v Ljubljani, kamor naj »e tudi pošiljajo po-niidhe.	(m-s)
ieeeeeeseseseeesseš
v Črnomljí
priporočata svojo zaloj^o pravih natumih, belih în drugih
stnianskiti m damatinsk tj „
Vzorci so pošiljajo brazplařno in ^
poštnine prosto,	(ii-8)
v najem se odda z blagom vred
procLajalnica
z mešanim blagom, katera je v jnko lopem kraju na Dolenjskem iu zraven cerkve. — Već se izve pri vred-ništvn „Dol. Novic".	(2í-lo
Tik deželne ceste in mostu na Krki je naprodaj
gi le])o posestvo, ^
katero je še v jako dobrem stami, ter se sestoji z hiše $è štirimi sobami, kuhinje, jedilne siirambe iu dveli kletipod liišo,
Ka prodaj
je pod z malim pûdom, senico in pôtinikom na oni strani, s pristreškam pa na obeh straneh. Dalje je iiikřtj ludi iiMprodaj 1000 mernikov ovsa. Več se izvé pri lastniku Janezu Udoviiiu v Gorenjih Ponikvah, št. 12 pošta Trebnje.	(5-B)
V Novem Mestu se proda iz proste roke
hiša V prav dobrem slanu
pripravna za gostilno ali stanovanje Veè se
izve pri ojjravnistvu „Dol- Novic".
Va prodaj.
Janez Jontez, posestnik v Dolini, fare Boštanj pri Kržisah prodaja svoje gospodarsko poslopje, mlin in žago._ Zaga je v jako dobrem stanu, skoraj čisto nova. Vec in natančneje se izvé pri lastniku,	(3—3>
Četrt ure od Novega Mesta na Dolenji Ločenskl cesti se oddajo
dye njivi
takoj v najem. — VeS se izvé pri
(f^i-1)	Souvanovih v Ločni.
Amerikanske reznike in vkoreninjene trte Riparija in York Madeira prodaja po jako nizki ťt;ni grajsko oskrbništvo gradu Raka pri Krškem.	(4-8)

KoTvmMtg: OdgoTunii nreduik dr. iosip Marinko. — lídíúateU založnik in tiskar 1, Krajao.