Naš časopis, glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika, ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Tanja Hrovatin (odgovorni uredni), Franc Petelin (tehnični urednik), Rafael Jaklič, Miloš Mauri, Smiljan Ogorelcc, Janez Pečar, Franc Fortuna in Janez Žnidaršič. Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 6, Vrhnika. Tisk tiskarna Kresija, 61000 Ljubljana, Adamič-Lundrovo nabrežje 2.
ms uspe
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
Leto 3 Številka 22
November 1975
Socialistična zveza je na samoupravljanju zasnovana prostovoljna demokratična zveza vseh delovnih ljudi (ne glede na narodnost, druž tani položaj, verske in druge razlike) ter vseh njihovih organiziranih socialističnih sil (sindikata, mladine, borcev in zveze komunistov, kot avantgarde). Organizirati se in delovati v SZDL je ustavna pravica delovnih ljudi in občanov, zato je članstvo v SZDL povezano z družbeno aktivnim angažiranjem v SZDL, ko delovni človek s svojim delovanjem izraža svojo pripadnost socialističnemu samoupravljanju.
Delovni ljudje in občani in njihove organizirane socialistične sile se združujejo v SZDL.
- za uresničevanje družbeno-eko-nomskih in političnih ciljev in odnosov, začrtanih v programih ZK
- za dosledno uveljavljanje ustav SFRJ in SRS ter načel programskih dokumentov ter Statuta SZDL Slovenije in Jugoslavije
~ ob tem ponovno poudarjam določilo statuta, da za nobeno protipravno in protisocialistično aktivnost v SZDL ni prostora
- za razvijanje socialistične družbene zavesti
- za oblikovanje in vsakodnevno uveljavljanje meril in norm socialističnega obnašanja in za odnos do dela
- za zagotavljanje svojega vpliva na vsebino in-smer zunanje politike Jugoslavije
- za priprave na SLO in uveljavljanje družbene samozaščite
- za ustvarjanje in zagotavljanje družbenopolitičnih pogojev za čim bolj enakopraven družbenoekonomski in politični položaj žensk itd.
Te cilje uresničujejo delovni ljudje in občani tako, da:
- SZDL zajema najširše politične pobude - v njej se enakopravno usklajujejo svoja mnenja, interese in stališča, sprejemajo dogovore in usklajujejo svoje akcije za reševanje vseh teh vprašanj
- bistvo SZDL je torej mogoče razumeti kot najširšo množično politično akcijo, v kateri morajo dobiti svoj prostor vsi napredni ljudje in vse organizacije, v kateri ZK uveljavlja svojo avantgardno
vlogo, se bori zato, da se politične usmeritve ZK spreminjajo v množično pobudo in akcijo, v materialno silo družbe;
- v kateri sindikati kot najširša razredna organizacija delavskega razreda zagotavlja vpliv delavskega razreda v družbenopolitični usmeritvi in aktivnosti SZDL;
- v kateri se mladi ljudje vključujejo v celotno družbenopolitično življenje Slovenije in si zagotavljajo svoj vpliv na družbeno-politične odločitve;
- v kateri člani organizacije ZZB NOV zagotavljajo uveljavljanje in razvijanje revolucionarnih vrednot, izhodišč in smotrov revolucije, ki danes bogatijo in usmerjajo boj za socialistično samoupravljanje-
S takšno, najširšo in stalno politično akcijo SZDL, spreminjamo razmere na vseh področjih družbenega življenja in usmerjamo družbeni razvoj za akcijo;
V njej se usposabljajo ljudje kot samoupravljala;
V njej se od naloge do naloge
utrjuje fronta vseh organiziranih socialističnih sil;
V njej se, ob uresničevanju skupnih nalog, razvija in krepi socialistična družbena zavest, oblikujejo in utrjujejo norme socialističnega obnašanja ...
In prav po rezultatih pri spreminjanju družbenih odnosov, po resničnem uveljavljanju človeka kot svobodne, celovite osebnosti, po uspešnih družbenih akcijah, naj bi se merila uspešnost in neuspešnost dela SZDL, kot enotne fronte vseh organiziranih socialističnih sil.
Ko govorimo o fronti, velja poudarek vlogi družbenopolitičnih organizacij, ki kot konstituirani deli SZDL sodelujejo pri sprejemanju vseh njenih stališč in sklepov in sicer tako, da poenotijo poglede na vsa bistvena vprašanja družbene politike, družbenega razvoja in se dogovorijo za enotno družbenopolitično akcijo, za razreševanje teh vprašanj, pa seveda za svoje mesto in za svojo odgovornost v tej akciji. Na ta način dosegajo tu torej - ob vodilni vlogi ZK - svojo politično in akcijsko enotnost, prevzemajo pa tudi od govornost za uresničevanje sprejetih dogovorov.
SZDL ni paralelna organizacija, v njej ne gre za reprezentantno navzočnost drugih družbenopolitičnih organizacij, ne za koalicijo, pač pa za novo kvaliteto vzajemnega, skupnega delovanja in povzemanja odgovornosti za izvajanje skupaj dogovorjenih nalog v tej množični politični akciji.
Kot del širokega frontnega delo-
vanja, kot široka možnost politične mobilizacije za skupne akcije in cilje, so podrobneje opredeljeni položaj družbenih organizacij in društev; v SZDL soočajo svoje interese z drugimi, se dogovarjajo za družbene akcije in sodelujejo pri sprejemanju stališč in sklepov SZDL.
Delovni ljudje in občani ter njihove organizirane socialistične sile se organizirajo in združujejo v SZDL za ustvarjanje družbeno-po-linčnih pogojev v katerih bodo delovni ljudje lahko kar najbolje opravljali svoje pravice in dolžnosti samoupravljalca in nosilca politične oblasti.
Med te pogoje sodijo med drugim: vse večja demokratizacija vseh političnih odnosov in institucij družbenopolitičnega sistema in delovnih razmerij (kljub za stalno delovno povezanost med delovnimi ljudmi in delegati itd.)
Gre za to, da postajajo delovni ljudje in občani resnični oblikovalci in izvrševalci kadrovske politike nasploh in pri volilnih pravicah še posebej, da zagotavljajo svoj organizirani vpliv na vse odločitve, ki jih kot njihovi zastopniki sprejemajo delegati v skupščinah DPZ in SIS na vseh ravneh, da imajo organizirano možnost nadzora nad delom vseh nosilcev javnih funkcij in preko SZDL zahtevajo uresničevanje njihove odgovornisti, da zahtevajo svojo vsestransko in objektivno obveščenost itd., zlasti v tem smislu, da postaneta prirodna, stalna, neprekinjena aktivnost v celotni fronti izvrševanja nalog.
Mika Verbič
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
SEMINAR ZA AKTIVISTE SZDL V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Zadnje dni oktobra je Občinska konferenca SZDL organizirala za vse družbenopolitične delavce v KS seminar, na katerem so udeleženci razpravljali o aktualnih nalogah, kijih moramo rešiti še v tem časovnem obdobju.
Obravnavali smo mesto in vlogo SZDL ter vsebino in metode dela krajevnih organizacij SZDL, družbeno Planiranje v letu 1976. ter nriprave za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja občine za razdo^V 1976—HO Udeleženci pa so razpravljali tudi o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju kot o temeljnih °blikah odločanja delovnih ljudi in občanov.
Seminar je bil organiziran tako, da so udeleženci vseskozi tvorno sodelovali v razpravi. Po mnenju aktivistov Je seminar vsekakor uspel, čeprav udeležba ni bila zadovoljiva.
SZDL kot enotna f ron ta vseh organiziranih socialističnih sil
Za iiiipiiiii
praznik republike 29. november\
Čestitajo:
Skupščina občine Vrhnika
in družbenopolitične organizacije
Četrti zbor občinske skupščine
Po 175. členu Ustave SRS skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti skupščine občine.
Na Vrhniki so se do 1. julija 1975 konstituirale vse samoupravne interesne skupnosti (v nadalj-nem besedilu SIS), ki se po ustavi vključujejo v delo skupščine občine. Govorimo o četrtem zboru skuščine občine (v določenih pri-merih naj bi ga sestavljala ena od skupščin omenjenih petih SIS.
Poglejmo v novo določilo osnutka pravilnika skupščine občine Vrhnika, ki konkretizira odločanje skupščine SIS s pristojnimi zbori skupščine občine Vrhnika, ki pravi:
1. Skupščina občinske izobraževalne skupnosti enakopravno z zborom združenega deja in zborom krajevnih skupnosti skupščine občine Vrhnika določa politiko na področju vzgoje in izobraževanja, sprejema razvojni program izobraževalne skupnosti, sklepa o drugih vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja, ki se na podlagi ustave in zakona uvajajo z odloki in drugimi splošnimi akti občinske skupščine.
2. Skupščina občinske kulturne skupnosti enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti skupščine občine Vrhnika odloča o splošni politiki na področju kulturne skupnosti, odloča o politiki razvoja in pospeševanja kulturne dejavnosti ter o načrtih in programih njenega razvoja ter o vseh drugih vprašanjih s
področja kulturnih dejavnosti, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z odloki in drugimi splošnimi akti občinske skupščine.
3. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti skupščine občine Vrhnika odloča o splošni politiki na področju zdravstvenega varstva, odloča o politiki razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter o načrtih in programih njenega razvoja in o sistemu zdravstvenih dejavnosti, odloča o minimalnih standardih za opravljanje posameznih oblik zdravstvenega varstva, odloča o drugih vprašanjih s področja zdravstvenega varstva, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z odloki in z drugimi splošnimi akti občinske skupščine.
4. Skupščina občinske raziskovalne skupnosti enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti skuščine občine Vrhnika odloča o zadevah s področja raziskovalne dejavnosti, ki so v pristojnosti občinske skupščine (2. odstavek 23. člena zakona o raziskovalni, dejavnosti in raziskovalnih skupnostih - Uradni list SRS, št. 38/74(.
5. Skupščina občinske skupnosti socialnega varstva enakopravno z zborom združenega dela in  zborom  krajevnih skupnosti
skupščine občine Vrhnika odloča o politiki socialnega varstva in o razvojnem programu socialnega varstva v občini, odloča o drugih vprašanjih socialnega varstva, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z odloki in drugimi splošnimi akti skupščine (glej 7. člen zakona o skupnosti socialnega varstva Uradni list št. 39/74).Občinsko skupnost socialnega varstva Vrhnika so s samoupravnim sporazumom ustanovili delovni ljudje in občani po delegatih v občinski skupnosti socialnega skrbstva, v občinski skupnosti otroškega varstva, v občinski stanovanjski skupnosti, v regijski skupnosti za zaposlovanje in v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dne 1. julija 1975.
V določenih primerih pa bo poleg skupščine določene SIS, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti odločal oziroma soodločal še družbenopolitični zbor skuščine občine. Družbenopolitični zbor.o ničemer sam ne odloča, ima pa pravico in dolžnost, da oblikuje stališča do posameznih zadev, ki jih zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter skupščina določene SIS ne morejo in ne smejo zaobiti.
Torej lahko v zaključku še enkrat na kratko naštejemo, da ob činsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti, družbeno-politični zbor in kot četrti zbor — že v prej opisanih primerih - še posamezna skupščina občinske SIS.
D.D.
Nove stanarine v naši občini
Skupščina občine Vrhnika je na osnovi medrepubliškega dogovora o izvajanju politike cen v letu 1975 (Ur. list SRS, št. 7/75) in drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Ur. list SRS, št. ll/74( na 12. seji zbora združenega dela dne 8/7-1975 in 9. skupni seji zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora dne 17/9-1975 sprejela
ODLOK
o najvišji stanarini za vse kategorije
stanovanj v občini
Vrhnika
Prvi člen tega odloka se glasi:
Določi se najvišja stanarina, ki za posamezno stanovanje ne more biti večja od 3,5 % vrednosti stanovanja, ugotovljenega z odlokom o ugotovitvi 'vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 17/73) s tem, da ostane valorizacijska vrednost točke za leto 1975 nespremenjena. Tako povečana stanarina se poveča z 25 %.
Z namenom, da si vsak nosilec stanovanjske pravice lahko sam iz-
računa koliko bo od 1/10-1975 dalje plačeval stanarino, navajamo razlago in obrazec za izračun nove ■stanarine.
Po tem odloku se stanarina izračuna tako, da se število točk iz točkovalnega zapisnika, ki je bil sestavljen pri večini stanovalcev v preteklem letu (deloma še letos spomladi), pomnoži s površino stanovanja izraženo v m2 in vrednostjo točke-, ki je po odloku obč.
skupščine od leta 1965 ostala neiz-premenjena 9,40 din. Na ta način ovrednoteno stanovanje pomnožimo s faktorjem 3,5 % in delimo z 1200 (to je 100 let X 12 mesecev). Tako ugotovljena mesečna stanarina se poveča za 25 %.
Obrazec se glasi:
število točk X vrednost točke 9,40 din X m2 stan.površine X 3,5 % 1200
= stara stanarina + 25 % = nova stanarina
Strokovna služba pri stanovanjski skupnosti bo v oktobru najprej otočkovala še 40 stanovanj v
družbeni lastnini, nato bo izračunala novo stanarino, pripravila nove pogodbe za stanarino in vse to posredovala nosilcem stanovanjske pravice. Tako bodo vsi nosilci stanovanjske pravice, ki stanujejo v stanovanjih družbene lastnine že v oktobru seznanjeni z novimi stanarinami.
Odlok za povišanje stanarine za 25 % velja tudi za nosilce stanovanjske pravice, ki stanujejo v hišah v lasti zasebnikov. Tudi za ta stanovanja velja isti obrazec za izračun nove stanarine.
Sredstva pridobljena po zgoraj navedenem občinskem odloku s povečanjem stanarin za stanovanja v družbeni lastnini se smejo uporabiti samo za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš.
Občinska skupščina je na istih sejah zborov sprejela tudi odlok o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem go spodarstvu.
Po tem odloku imajo stanovalci z nizkimi osebnimi dohodki v obeh sektorjih lastništva pravico do največ 80 % nadomestila za stanarino.
Na osnovi spodaj navedene tabele lahko vsak nosilec stanovanjske pravice ugotovi ali je upravičen do nadomestila za stanarino. V letnih dohodkih se mora po zakonu sešteti letne dohodke vseh članov druži-
Naša mladina je tudi delovna. To so dokazali mladinci z Brega, ki so se vključili v akcijo za popravilo vaških poti na Bregu.
Na fotografiji je del mladincev v meglenem jutru pri čiščenju obcestnega jarka.
ne, ki žive , dinjstvu.
skupnem gospo-
Kot primer navajamo sledeče:
Če šteje družina 4 člane in ima skupnih letnih dohodkov od 37.800 do 41.999 din plača nosi-
lec stanovanjske pravice 3,5 % od njegovih letnih dohodkov letne stanarine. Če je letna stanarina določena s stanovajsko pogodbo višja ' kot zgoraj izračunana letna stanarina ima pravico za razliko do nadomestila.
Tabela za izračun upravičenosti do nadomestila je sledeča:
Dohodkovni razred Letni dohodek din
Število članov v gospodinjstvu % znosnih izdatkov za stanarine
4.200-8.400-I 2.600-16.800-21.000-25.200-29.400-
4.199 8.399 12.599 16.799 20.999 25.199 29.399 33.599
33.600- 37.799 37.800- 41.999 42.000- 46.199 46.200- 50.399 50.400- 54.599 54.600- 58.799 58.800- 62.999
63.000-67.200-71.400-75.600-79.800-84.000-88.200-92.400-
67.199 71.399 75.599 79.799 83.999 88.199 92.399 96.599
96.600-100.799 100.800-104.999 105.000-109.199 109.200-113.399 113.400-117.599 117.600-121.799 121.800-125.999
2,5 5,0 6,8 8,2 9,3 10,3 11,2 12,0 12,7 13,3 13,9 14,5 15,0 15,5 15,9 16,3 16,7 17,1 17,5 17,8 18,1 18,4 18,7 19,0 19,3 19,6 19,9 20,1
0,8 2,7 4,1 5,3 6,3 7,3 8,0 8,7 9,3 9,9
10,5
11,0
11,5 11,9
12,3
12,8
13,1
13,4
13,7
14,0
14,3
14,6
14,9
15,2
15,5
15,7
15,9
0,2 1,6 2,8 3,8 4,7
6,2 6,8 7,4 8,0 8,5 9,0 9,4 9,8 10,2 10,5 10,9 11,2 11,5 11,8 12,1 12,3 12,6 12,9 13,2 13,4
0,9 1,8 2,7 ' 3,5; 4,2 4,9 5,5 6,1 6,6 7,1 7,5 7,9 8,3 8,7 9,0 9,3 9,6 9,9 10,2 10,5 10,8 11,0 f 1,3 11,5
0,5 1,3 2,1 2,8 3,5 4,1 4,6 5,1 5,6 6,0 6,4 6,8 7,2 7,6 7,9 8,2 8,5 8,8 9,1 9,4 9,7 9,9 10,1
0,2 0,9
1,6 2,3 2,9 3,5 4,0 4,5 4,9 5,3 5,7 6,1 6,5 6,8 \1 7,4 7,7 8,0 8,3 8,5 8,7 8,9
0,7
1,3.
1,9
2,5
3,0
3,5
3,9
4,3
4,7
5,1
5,4
5,7
6,0
6,3
6,6
6,9
7,2
7,4
7,7
7,9
0,5 1,1 1,7 2.2 2,7 3,1 3,5 3,9 4,3 4,6 4,9 5,2 5,5 5,8 6,0 6,3 6,6 6,9 7,1
Vsi nosilci stanovanjske pravice, ki žele uveljaviti pravico do nadomestila naj vlože prošnjo na Samoupravno stanovanjsko skupnost Vrhnika enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Prošnji je priložiti potrdilo o višini letnih osebnihdohodkov vseh članov družine, ki so zaposleni, (to potrdilo izdaja organizacija v kateri je kdo zaposlen) in potrdilo o številu družinskih članov, ki žive v skupnem gospodinjstvu (to potrdilo izdaja občinska skuščina). Stanovalci, ki stanujejo v stanovanjih v lastni zasebnikov morajo predložiti še prepis točkovalnega zapisnika, ki ga izdaja občinska skuščina in mora biti od nje tudi potrjen.
Prošnje za subvencije je treba poslati na sledeči naslov: Samoupravna stanovajska*skupnost Vrhnika, Klis blok B 1, najhitreje v roku 1 meseca po objavi v „Našem časopisu".
naš Časopis
stran 3
Nov vir
financiranja KS
temeljne in druge organizacije ter skupnosti bodo plačevale letni prispevek tisti krajevni skupnosti, iz katere so njeni delavci
Občinske skupščine, Občinske konference szdl in Občinski sindikalni sveti občin: Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Ribnica, Logatec, Vrhnika, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Mos-te-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik, ter Skupščina mesta Ljubljana, mestna konferenca szdl in mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana, so 12.11.1975 v Ljubljani podpisali družbeni dogovor o načinu združevanja sredstev, ki jih za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v ks namenijo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela (tozd), samoupravnih °fganizacij in drugih delovnih skupnosti, ki bo veljal od 1.1.1976.
Z družbenim dogovorom je v '3. občinah ljubljanske regije zagotovljen enoten in usklajen pristop financiranja KS iz sredstev, ki jih namenijo delavci v TOZD, v samoupravnih in drugih delovnih skupnostih za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb na osnovi srednjeročnih in letnih programov KS. To je nov vir financiranja Programov KS Dosedanji viri so poznani (samoprispevek, odstopljena sredstva iz občinskega proračuna, dohodki iz drugih virov itd.).
Po tem družbenem dogovoru naj °i temeljne in druge organizacije
ter skupnosti plačevale letni prispevek tisti krajevni skupnosti, iz katere so njeni delavci.
Na podlagi regijskega družbenega dogovora bodo v 13 občinah ljubljanske regije sprejeli svoje samoupravne sporazume o združevanju in uporabi sredstev za financiranje programov in planov KS. Izvršni svet občinske skuščine Vrhnika je izdelal tak samoupravni sporazum in ga poslal v obravnavo vsem zborom občinske skupščine na 10. skupno sejo, ki je bila 26.11.1975. Predlog sporazuma bo poslan tudi vsem temeljnim samo-
upravnim organizacijam in skupnostim, da ga do konca tega leta podpišejo.
V samoupravnem sporazumu so konkretizirane določbe iz družbenega dogovora in opredeljene zadeve, ki naj bi se financirale iz tako zbranih sredstev. S tako zbranimi sredstvi naj bi se v KS financiral tudi ljudski odpor, CZ, družbena samozaščita, družbeno-politične organizacije in solidarnost.
Skupščina SRS, je na 21. seji ZZD IN ZO, dne 8.10.1975 sprejela stališča, priporočila in sklepe o nadaljnjem samoupravnem urejanju krajevnih skupnosti v SR Sloveniji (glej POROČEVALEC št. 21 z dne 1^7.10.1975), ki v 5. alineji točke V. pravi: Zagotoviti je treba, da bo financiranje določenega dela programov KS v okviru dogovorjene družbeno-ekonomske politike vključena v družbene dogovore o financiranju osebne, skupne in splošne porabe itd. To zdaj pomeni, da je predlagani način zbiranja sredstev za realizacijo programov KS sicer nov (z njim bi zbrali precej sredstev za KS), ni pa edini.
Prispevek (predlog je 300.- din na zaposlenega delavca v letu 1976) naj bi temeljne samoupravne organizacije in skupnosti plačevale iz brutto sredstev za osebne dohodke, ostanka dohodka ali iz sklada skupne porabe. O tem naj bi se delavci sami odločili. Poleg tega pa
Financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti
Samoupravne interesne skupnosti (SIS) se bodo do konca tega leta že tretjič pojavile s svojimi programi in finančnimi načrti na zborih delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Programi in finančni načrti bodo pripravljeni za prihodnje leto.
Nekatere SIS so ob sprejemanju letošnjih programov in finančnih načrtov skoraj zamudile z javno obravnavo planov in finančnih načrtov pred delavci v temeljnih in drugih organizacijah. Ko so bili predlogi planov in finančnih načrtov že pripravljeni, ni bilo malo ugibanj in povpraševanj, kdo naj podpiše prispevno stopnjo. Za samoupravne interesne skupnosti, ki so vključene v skupščinski sistem, je sedaj jasen postopek glede obravnave programov in finančnih načrtov in predpisovanja prispevnih stopenj. Tudi v prihodnje bo ostalo v veljavi dogovarjanje in usklajevanje skupne potrošnje tako na ravni občine kot tudi republike.
Oglejmo si le nekatera določila zakonov, ki govore o financiranju SIS:
Po 29. členu zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74) višino prispevka izraženo v stopnji za financiranje programa občinske izobraževalne skupnosti (OIS) določi skupščina OIS po predhodni obravnavi med delavci in delovnimi ljudmi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so člani OIS.
V 21. členu zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS št. 38/74) je naslednja določba. „Visino prispevka izraženo v stopnji za financiranje   programa kulturne
skupnosti določita skupščina občinske kulturne skupnosti in skupščina republiške kulturne skupnosti po predhodni obravnavi med delavci in delovnimi ljudmi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so člani teh SIS".
O financiranju programa občinske zdravstvene skupnosti pa pravi 148. člen zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, številka 38/74) naslednje: „visina prispevka izražena v stopnji določi skupščina občinske zdravstvene skupnosti po predhodni obravnavi med delavci in delavnimi ljudmi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so člani te SIS."
V 18. členu zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, številka 38/74) je zapisano. „Sredstva za raziskovalno delo se oblikujejo na podlagi pogodb, sporazumov in dogovorov v skladu z zakoni".
V 8. členu zakona o skupnosti socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 38/74) pa je glede financiranja programa skupnosti socialnega varstva naslednja določba: „Visino prispevka izraženo v stopnji za financiranje programa socialnega varstva določi na predlog samoupravnih interesnih skupnosti, združenih v skupnosti socialnega varstva (v občinski skupnosti socialnega varstva so združene: občinska
skupnost socialnega skrbstva, občinska skupnost otroškega varstva, občinska stanovanjska skupnost, regionalna skupnost za zaposlovanje in pa skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja) in po opravljenem usklajevalnem postopku med delegati teh skupnosti, skupščina občinske skupnosti socialnega varstva.
Da bi se zagotovila potrebna sredstva za financiranje temeljnih nalog socialnega varstva lahko skupščina skupnosti socialnega varstva enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti skupščine občine določi višino prispevka, izraženo v stop-nji."
Na način iz 8. člena zakona o skupnosti socialnega varstva, se ne oblikujejo sredstva za gradnjo namenskih stanovanj in za delno nadomestitev stanarin za občane in družine, ki so po ustavi in zakonu deležni posebne družbene pomoči.
V opisanih postopkih oziroma sistemih financiranja pa niso zajete naslednje občinske SIS: teles-no-kulturna skupnost, skupnost požarnega varstva, kmetijsko-zem-ljiška skupnost niti komunalna skupnost, ki je v ustanavljanju. SIS za socialno varstvo je nova skupnost, ki se je konstituirala 1. julija letos in se bo do konca tega leta prvič pojavila s programom in finančnim načrtom med delavci in delavnimi ljudmi v samoupravnih organizacijah in skupnostih občine Vrhnika.
Drago Debeljak
naj bi podpisniki ustanovili skupen organ (skupen odbor, skupno komisijo), oblikovan po delegatskem načelu, ki naj bi spremljal izvajanje samoupravnega sporazuma.
Podrobnejše določbe iz predloga sporazuma bodo delovni ljudje sami ugotovili, ko bodo na zborih obravnavali predlog omenjenega sporazuma. dj.
S PROSLAVE V LOGATCU
V zadnji številki Našega časopisa smo že objavili daljši zapis o osrednji proslavi notranjskih občin, ki je bila letos v prvih dneh septembra v Logatcu. Na zborovanju se je zbralo nekaj tisoč nekdanjih borcev in aktivistov, pripadnikov JLA, civilne zaščite, teritorialne obrambe, mladine in pionirjev ter članov raznih društev in združenj
Pogled na udeležence 2. zbora aktivistov in borcev Notranjske
Slavnostni govornik — narodni heroj Pehaček
Pionirji mečejo med udeležence zborovanja rdeče nageljne
Mimohod udeležencev zborovanja po ulicah Logatca
Prometna
varnost v naši občini
Delo miličnikov prav gotovo ni lahko, saj neprestano bede nad varnostjo občanov in njihovim premoženjem. Pogosto so med svojim delom izpostavljeni življenskim nevarnostim, saj sega to na področje odkrivanja in raziskovanja kaznivih dejanj javne varnosti, prometa in še raznih drugih opravil.
Da nam bo postala slika jasnejša, kako družbeno potrebno je delo naših miličnikov, smo se v uredništvu odločili, da bomo v dveh številkah objavili zapis o delu Postaje milice Vrhnika iz preteklega leta.
V novemberski številki torej objavljamo prvi del tega poročila, ki obravnava izključno samo prometno varnost na območju naše občine in obenem upamo, da bodo objavljene številke našim voznikom tudi resen opomin.
Prometna varnost
Na bmočju občine Vrhnika je PM obravnavala 241 prometnih primerjavi z letom 1973 je stanje takole:
nezgod. V
Leto
1973 1974
skupaj
239 241
s smrt. izidom
■     3 . 2 .
s tel. poškodbami
66 61
z mat. škodo
161
' ,172
Kljub temu, da sta obe osnovni šoli na Vrhniki na krajih, kjer pretežni del šoloobveznih otrok mora prečkati glavno cesto, nismo imeli v letu 1974 nobene nesreče, v kateri bi bili udeleženi šolarji.
Nerešen problem po vprašanju prometa je priključek na avto cesto v Sinji gorici pri Vrhniki. Ta odsek v dolžini 1000 metrov tj. od Sinje gorice do cestninske postaje je speljan tako, da večino voznikov ob neprimerni hitrpsti, ki pripeljejo z avto ceste, zanaša, zaradi česar se je prav tu zgodilo nekaj hudih prometnih nesreč.
Na tem odseku so ravno tako neurejeni prehodi za pešce, posebej pa za delavce Igrada in Opekarne, ki prečkajo cesto ob malici in po
končanem delu. Poleg tega je na ■ tem delu za prebivalce Sinje gorice bil ob sami Ljubljanici narejen pro-vizoričen podvoz, ki ga pri manjšem nalivu Ljubljanica poplavi tako, da so ljudje prisiljeni iti 5-6
km naokrog ali pa prečkati avto eesto.
Na te pomanjkljivosti smo že opozorili Cestni sklad SRS oziroma bazo, ki ima nadzor nad avto cesto.
Posledice: Leto 1973 1974
mrtvi
3
huda tel. poškodba  lahka tel. pošk.
23 21
58 61
škoda v din 506.000,00 500.550.00
Udeleženci v prometnih nesrečah v letu 1974:
vozniki avtomobilov 389
sopotniki 14
mopedisti 13
kolesarji 23
pešci 16
traktoristi 2
vozniki vpreg 2
Povročitelji prometnih nesreč v letu 1974:
vozniki avtomobilov 202
kolesarji 10
pešci (odrasli) 6
mopedisti 5
vozniki vpreg • 1
Kraji, kjer so se najpogosteje zgodile prometne nezgode: cesta 1/6 skozi Vrhniko priključek na AC v Sinji gorici cesta 1/6 Sinja gorica cesta 1/6 Log cesta 1/6 Drenov grič cesta 1/6 Dragomer in cesta 1/6 Strmica
22 nezgod
13 13 13 12 10 8
Nezgode, glede na čas:
med 12. in 14. uro je bilo    37 nezgod
med 14. in 16. uro 33 "
med 18. in 20. uro 28 "
med 10. in 12. uro 28 "
Itn
Vzroki prometnih nezgod so: neprimerna hitrost 50 nezadostna varnostna razdalja 29 izsiljevanje prednosti 31 nepravilna stran vožnje 30 vinjenost 22 nepravilno prehitevanje 18 nepravilno vključevanje v promet 13 slabo cestišče 6 drugi vzroki 42
Skupaj 241
Kot kaznivo dejanje je bilo obravnavanih 69 prometnih nezgod, kot prekršek pa je bilo obravnavanih 154 prometnih nezgod, kot dogodek pa 18 prometnih nezgod
Zaradi kršitve cestno prometnih predpisov je bilo sodniku za prekrške vloženih 310 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, od tega zaradi vožnje pod vplivom alkohola zoper 87 voznikov.
Mandatno kaznovanje:
Delavci PM Vrhnika so na kraju prekška kaznovali zaradi različnih ieršitev cestno prometnih predpisov 1884 oseb, v skupnem znesku za 65.990,00 dinarjev. Zaradi manjših prekškov je bilo izrečenih 894 opozoril. Zaradi oviranja prometa v turistični sezoni je bilo izločenih 33 tovornih vozil.
V letu 1974 je bilo opravljenih 33 radarskih kontrol, v katerih je porabljenih 113 ur efektnega dela, ustavljenih in kotroliranih je bilo 1033 voznikov,
Vsi miličniki, ki delajo z radarjem so za to usposobljeni. Delo z radarjem bi bilo bolj efektno, če bi zanj imeli stojalo in če bi bil na razpolago radar za vsako postajo posebej.
Ker se je pretežni del prometa preusmeril na novo avto cesto Vrhnika - Postojna, se je občutno znižalo število prometnih nezgod na magistralni cesti od Sinje gorice do Postojne.
Dobra volja močnejša od dežja!
Sekcija za izobraževanje kmečkih žena in deklet pri KZ Vrhnika je 17. oktobra organizirala pod vodstvom tovarišice Pavle Verbič kulturno-izo-braževalni izlet na Gorenjsko. Udeležilo se ga je izredno veliko število, čez 200 žena in deklet. V programu je bil predviden ogled tov. hladilnikov LTH v Škof ji Loki, preusmerjene kmetije v Poljanski dolini in pri Bledu, ter v Križah pri Tržiču. Ogledale smo si tudi muzej na gradu v Škofji Loki ter rojstno hišo velikega Franceta Prešerna v Vrbi.
Rahlo dežuje. V meglenem jutru se zbiramo na prostoru pred KZ, /. dežniki in skromnim upanjem, da se nas oblaki usmilijo. Vsaj danes, ko smo se mnoge težko odtrgale od vsakdanjih skrbi in dela. Saj je to redka prilika, da smo bile povabljene samo žene in dekleta, da gremo še drugam pogledat, kako živijo in delajo in da si ogledamo naše kulturne zanimivosti.
Kljub nestrpnemu poslušanju vremenske napovedi, z željo, da bo sonce premagalo oblake, se nam ta želja ni izpolnila. Kot da bi se vreme zarotilo, da nas bo dež spremljal cel dan, od jutra do večera. Udale smo se v usodo ter vzele s seboj dosti dobre volje, da nam dež ne bo pokvaril izleta. Prišle smo skoro vse brez izjeme. Še tako stare ženice so korajžno vstopale v autobuse. Nič jih ni zadržalo. Štirje avtobusi so odpeljali proti Ljubljani. V vsakem je bil vodič iz KZ Vrhnika. Glavno skrb in odgovornost je prevzela tovarišica predsednica sekcije, Pavla Verbič. Ni šala, toliko žensk „komandirat"! Ni čudno, če ji skrb ni dopustila celo noč spati. Vendar so si vsi. tov.ing. Štuler, Uvek iri ing. Kraj-ger razdelili delo tako, da je vse steklo vTedu.
Prva postaja je bila v Škofji Loki pri tov. LTH, kjer smo si ogledale proizvodnjo hladilnih skrinj. Skupina za skupino s prijaznimi vodiči, ki so nam razlagali proizvodnji sistem od pločevine do končnih izdelkov. Od tu naprej smo se ločile v dve skupini. Dva avtobusa sta odpeljela po ogledu škofjeloškega muzeja proti Bledu in Bohinju, druga dva pa proti kmetiji v Brodeh, kjer smo imele predviden ogled preusmerjene kmetije tov.
Prevodnika. Gospodar nas je prijazno sprejel. Čeprav nas je bilo čez sto, smo si vse lahko ogledale veliko število goveje živine (preko 40 glav). Gospodinja nas je povabila v kuhinjo, nad katero smo bile vse navdušene. Povsod se poznajo pridne in čiste roke gospodarjev. Tudi mala mlekarna poleg hleva je moderno urejena.
Zopet smo v avtobusu na poti v škofjeloški muzej, da si ga tudi me iz druge skupine ogledamo. Večina žena si je prvič ogledala te stare muzejske vrednosti iz cele okolice. Pozorno smo sledile vodičevi razlagi. Slišale smo mnogo zanimivega iz časov, ko so tu vladali briženjski škofje. Ogledale smo si tudi sobo z vsemi spomini na pokojnega pisatelja Ivana Tavčarja.
Ivan Tavčar pomeni za škofjeloški okraj to, kar za Vrhničane Ivan Cankar. Z globokimi vtisi smo zapuščale grad. Žal, si nismo mogle ogledati še drugih zanimivosti, ker nam zvesti spremljevalec dež tega ni dopustil. Po kosilu v mestu nas je peljala pot naprej proti Križam pri Tržiču.
Tukaj se bavijo kmetje največ s pridelovanjem zelenjave. Omejile smo se na ogled kmetij s hlevom. Z zanimanjem smo opazovale, ka-
ko odvažajo po zraku z vagončki gnoj iz hleva na gnojišče. Prijazna pospeševalka KZ nam je vse pojasnila. Tu živi 10-12 kmetov, ki na desetih ha pridelajo skupno 100 ton zelenjave, v glavnem solate. Oskrbujejo vsa večja podjetja iz mesta.
Pot nas nato vodi do Vrbe, rojstnega kraja našega velikega pesnika. Franceta Prešerna. Žal, zaradi dežja med vožnjo ne vidimo lepih krajev, mimo katerih se peljemo. Zato pa vlada v avtobusu vedro razpoloženje. Pesem se vrsti za pesmijo. Janez iz Lavrovca jo ,,ureze" naprej in to same stare narodne, ki ne bi smele biti pozabljene. Za njim smo pritegnile ženske in prepevale tako, kot bi nam zunaj sijalo najlepše sonce. Dobra volja je bila močnejša od dežja.
Ne bi podrobno opisovala obiska v Vrbi in na Bledu, kjer smo se za kratek čas ustavili.
Na poti domov smo se ustavili v večih gostilnah, da še malo skupaj posedimo, se poveselimo ter iz skupnega fonda zaključimo našo „rajžo", Šele na Drenovem griču, pri Ruparju smo dobile prostor ter bile lepo postrežene.
Naša želja je, da se še večkrat snidemo na takšnih skupnih izletih. Želja organizatorjev pa je, da se udeležujemo pridno tudi predavanj, ki jih imajo na programu.
V imenu vseh udeleženk se iskreno zahvaljujem vsem, ki so sodelovali v organizaciji. Hvala lepa in na svidenje!.
Julka Fortuna
LADJA VRHNIKA
Splošna plovba Piran nas je obvestila, da je pred mesecem na Japonskem kupila že rabljeno tovorno ladjo, ki pa jo je v počastitev 100. obletnice rojstva Ivana Cankarja, ki bo prihodnje leto, poimenovala po njegovem rojstnem kraju - Vrhnika. Tovorna ladja je namenjena za prevoz eksotične hlodovine iz centralne Afrike v Evropo.
Grad Bistra in njegovi podložni kmetje v obdobju fevdalizma
Do začetka 19. stol. so bili vrhniški in okoliški kmetje v trdi "dvisnosti od posvetnega ali cerkvenega     gospostva. Kmetsko
ljudstvo ni bilo lastnik zemlje, ki jo 1° obdelovalo in ne lastnik hiš, v ■^iterih je stanovalo. Lastniki so pili fevdalci, kmet pa je bil le njihov podložnik. Plemiška in cerkvena gospoda je dajala polja in domačije v dosmrtni zakup kmečkim družinam. Za to pa je kmet odslužil vsako leto določeno tlako in dajal še velike dajatve v pridelkih pa tudi v denarju. Ker so fevdalci zemljo s podložnimi vred pogosto preprodajah, je imela Vrhnika in okoliške vasi zelo raznovrstno družbo plemiških in cerkvenih lastnikov. Tako so kmetje sedanje vrhniške občine dolgo časa - tja do prve četrtine 19. stoletja 'lačanili predvsem samostanu Bistri in še številni drugi gosposki, lako tudi znanim grofom turjaškim in nazadnje še habsburžanom.
Samostan kartuzijancev v Bistri je leta 1260 ustanovil koroški vojvoda Ulrik III.. sin Bernarda Span-hajmskega, kije že leta 1255 poklical v Bistro prve menihe, da bi s lem okrepil svoj ugled in moč na 'em področju. Že v ustanovni listini iz leta 1260 je vojvoda Ulrik hogato obdaroval bistriški samostan, saj mu je dodelil 114 kmetij: 9 v Borovnici, 11 v Zabočevem, 7 na Verdu, 19 v Begunjah itd. Posest bistrškega samostana je tako segala od Ljubljane do Cerknice in današnje ime Menešija nas še vedno spominja na bistriške menihe. Nekaj let kasneje, točneje leta 1265, je daroval ustanovitelj samostanu še 8 kmetij ob potoku Tunjici, to je v Podlipi in v obeh Ligojnah.
Z darovi dobrotnikov in pa s spretnimi nakupi samostanskih upraviteljv se je posest gradu hitro razširila celo tja v Vipavo, v Istro, okolico Kopra, do Kamnika in Šenčurja. Tudi celjska grofa Herman I. in Friderik II. ter njegova žena Veronika Deseniška so bili samostanu močno naklonjeni ter mu podarili veliko denarja in raznih dragocenih cerkvenih predmetov.
Tako je bistriški samostan predstavljal enega največjih fevdalnih gospostev na barjanskih tleh in mu je morala tlačaniti ne samo obširna okolica ampak tudi mnogi podložniki njegovih številnih bolj oddaljenih zemljiških posesti. Tlaka ni bila nič manjša kot pri posvetni gosposki in skrbno vodena v urbarskih knjigah. Tlačan je moral dajati velike dajatve v pridelkih in opravljati tako visoko tlako, da je morala kasneje cesarica Marija Terezija izdati odločbo, s katero je zmanjšala tlako le na tri dni v tednu. Poleg tega je težila samostanskega podložnika še redna desetina, to je dajatev cerkvi in zato ni nič čudnega, da so se tudi podložniki bistriškega samostana skupaj z vrhniškimi kmeti uprli svojim fevdalnim gospodom. Toda ta, čeprav pripravljeni kmečki upor, je bil kmalu s silo zatrt, saj so
bili udeleženci upora še maloštevilni, slabo oboroženi in neiz-vežbani za boj proti fevdalni solda-testki.
Naj navedem nekaj najpomembnejših dolžnosti in obveznosti pod-ložnikov bistriškega samostana: podložniki županstev Verd, Borovnica, Zavrh in Zabočevo so morali obdelovati vrt in njive, sejati in pleti, žeti žito in ga spravljati v kozolce. Žito so morali tudi omla-titi in prerešetati. Prav tako so morali žeti in očistiti proso. Nadalje so morali kositi, sušiti in spravljati seno, pri samostanu in na Podežu, sekati stavbni les in drva za samostan in za opekarno, dovažati drva in kamenje za apnenico ter led za ledenico, popravljati gospodarska poslopja in ceste, za lov pa preskrbeti lovce in gonjače. Izmenoma so eno leto verski, drugo pa borovniški podložniki prevažali samostance v Ljubljani, kjer je imel samostan svoj dvor.
Podlipski podložniki so morali vsako četrtletje kidati gnoj iz samostanskih hlevov, omlatiti žito, pripravljati drva in jih spravljati v samostan. Na veliki tovorni vožnji (razlikovali so velike in male) so morali prepeljati vino z Vipavskega in sicer je morala cela kmetija opraviti eno tako vožnjo z dvema sodčkoma po okroglo 100 bokalov vina (bokal je bila stara vinska mera nekaj nad liter). Podložniki iz županstev Verd, Borovnica, Zavrh in Zabočevo so namesto vožnje plačevali od cele kmetije po 3 flo-rinte (goldinarje) 58 krajcarjev, od manjše kmetije pa sorazmerno manj.
Malo tovorno vožnjo pa so morali opravljati podložniki vseh prej omenjenih županstev pa tudi iz Podlipe. Z njimi so prevažali živila in druge potrebščine na Vipavsko in v Istro. Poleg tega so morali tovorniki pomagati tudi pri trgatvi in s konji prenašati nabrano grozdje v kleti.
Dajatve, ki jih je moral dajati bistriški   podložnik so vidne iz listine iz leta 1800, ko je bila samostanska   posest  sicer  že v državni upravi, vendar pa z nebistveno   spremenjenimi dajatvami. Letne dajatve na triosminski kmetiji Gregorja Strnena z Verda, pra-deda slikarja Mateja Strnena, ki je obsegala 13 njiv, 11 travnikov in 5 delov gozda z letnim donosom 94 florintov in 14 krajcarjev so bile naslednje: Deželnemu knezu: kontribucija (izsiljena vojna dajatev) 2 florinta in 9 3/4 kraje, davek 2 florinta in 18 1/4 kraje, mestni krajcar 12 kraje, prispevek za vojaške namestitve 6 kraje.
Skupaj: 4florinte 46kraje.
(lospodstvu:
1.) v denarju:
- najemnina 59 kraje.
- pravica sv. Jurija 311/4 kraje.
- pravica sv. Martina        32 2/4 kraje.
- pustna pravica 20 3/4 kraje, denar za najemniški oves  1 florint
Skupaj: 3 florinte
23 2/4 kraje.
2.) v naravi:
21 bokalov najemniške pšenice po 6 1/2 kraje, j ■3 1/4 bokala kaše po 9 1/4 kraje.
7 1/2 povesma prediva po 1/2 kraje.
- 25 1/2 bokalov prosa po 4 5/8 kraje.
74 bokalov ječmena po 4 1/2 krajcarja
- 8 jajc po 1 /4 kraje.
4 pesti prediva po 1 /2 kraje. Skupaj je vse to znašalo 7 florintov 44 3/4 krone.
Kaplanu na Vrhniki:
- 6 bokalov pšenice po 6 1/2 kraje.
- 6 bokalov prosa po 4 5/8 kraje. 9 soldov ali 5 kraje.
- 2 povesma prediva po 1 /2 kraje, skupaj: 1 florint in 12 3/4 kraje.
Zojničarju na Vrhniki:
- 6 bokalov pšenice po 6 1/2 kraje, kar je znašalo 39 kraje.
Učitelju na Vrhniki:
- 3 bokale pšenice po 6 1/2 kraje.
- 6 bokalov prosa po 4 5/8 kraje.
- 9 soldov ali 5 krajcarjev Skupaj' 52 1 /4 kraje.
Cerkovniku na Verdu:
- 3 bokale pšenice po 6 1/2 kraje.
- 6 bokalov ajde po 4 1/4 kraje.
- 9 soldov ali 5 krajcarjev Skupna vrednost tega je bila 50 kraje.
Vsota letnih dajatev omenjene kmetij je znašala 17 florintov in 68 1/4 krajcarja. Tako je moral podložnik oddajati približno šestino letnega donosa. Vrhničani so bili zaradi tega mnenja, da se Ver-janom ni nikoli slabo godilo. Morda je bilo pri tem tudi malo „fouši-je".
Od druge polovice 15. stoletja dalje, zlasti pa v 17. stoletju, je
pričel samostan propadati in to predvsem zaradi turških navalov v letih 1425, 1431, 1476 in 1497, pri katerih pa sam samostan Bistra ni bil prizadet, ker je bil dobro zavarovan, pač pa so Turki opustošili številna njegova posestva in mnoge podložne kmete odvedli s seboj v šužnost. Vojne med Habs-buržani in Benečani so tudi močno prizadele ta samostan, saj je deželni knez Ferdinand Habsburški zahteval velike kontribucije. Menihi so mu morali med drugim leta 1526 izročiti tudi vse dragocene predmete, ki jih je samostan hranil. Samostan pa so najbolj prizadeli časi kmečkih uporov in protestantskega gibanja.
Stanje vrhniških in okoliških kmetov je bilo v 16. stoletju še posebno težko, ko se je namesto naturalnega pričelo razvijati denarno gospodarstvo in je zato posvetna in cerkvena gosposka zahtevala vedno več dajatev. Še težji pa je bil položaj kmečkega proletariata, to je dninarjev; v mesto niso mogli in tudi ne smeli, ker jim to ni dovoljevala cehovska ureditev. Tako so morali ostati na vasi in tam trošiti svoje sile le za najnujnejše vsakdanje potrebščine. Poleg tega pa so bili v tedanji dmžbi najbolj zapostavljeni in zaničevani. Tržani Vrhnike, med katerimi je bilo tudi že precej obrtnikov in trgovcev, pa so se tudi, nezadovoljni s svojim položajem, ogrevali za Lutra in njegove nauke, misleč, da bo nova vera odpravila premoč in veljavo rimokatoliške cerkve, kije postajala nevaren tekmec porajajočemu se meščanskemu razredu.
Lutrova vera je zajela tudi bistriški samostan in njegov prior Gregorje leta 1564. celo prestopil k luteranom ter podpiral Trubarjevo književno delo.
V času svojega vladanja, prav v začetku leta 1782. je cesar Jožef II. ukinil samostan, saj je bilo po njegovem mišljenju negospodarsko, da žive v bogatih samostanih številni duhovniki brez koristnega dela, medtem ko drugod manjkajo številni šolani ljudje. Ni kaj reči, zelo tehten argument! Pravi vzrok za ukinitev samostana sploh, pa je bila prazna državna blagajna, zaradi česar si je hotel vladar na ta način prilastiti veliko denarja, dragocenosti in zemlje. Premoženje ukinjenega samostana je prevzel poseben verski sklad, ki naj bi pod kontrolo države služil za pokojnino bivšim
rodovnikom, za razne verske potrebe ter za vzdrževanje novih župnij.
Dragocene knjige in najvažnejše rokopise je prevzela dvoma knjižnica na Dunaju, nekaj pa jih je prišlo v Ljubljansko licejsko knjižnico, predhodnico današnje Univerzitetne knjižnice. Iz Bistre je tedaj prejela 769 del v 1154 zvezkih, med katerimi je najdragocenejši rokopis Avguštinovega spisa ,,0 božji državi" iz leta 1347. Po ukinitvi samostaria je leta 1793. kupil bistriški dvorec v Ljubljani baron Žiga Zois,' selovenski pro-svetljenec in mecen slovenske književnosti. '
Gospostvo Bistra ni ostalo dolgo v državni lasti; leta 1826, ga je kupil za 113500 goldinarjev Franc Gale iz Kranja, ki se je uveljavil v Ljubljani kot podjeten trgovec. Po njegovi smrti leta 1855. so gospodarili bistriški graščini njegovi potomci vse do osvoboditve v maju 1945, koje zadnji potomec zaradi sodelovanja z Nemci zbežal na Koroško in je postala bistriška posest družbena'lastnina.
Samostan Bistra je v času obstajanja vršil važno kulturno funkcijo: vzdrževal je samostansko šolo, menihi pa so pisali in prepisovali važnejše rokopise ter tako zbrali veliko in pomembno knjižnico, katere nemalo primerkov so krasile prelepe inicialke, naprimer že prej omenjeni Avguštinov rokopis „0 božji državi".
V kmečko zgodovino vrhniške okolice je močna posegla tudi graščina na Lesnem brdu. Tam so v 15. stoletju zagospodovali plemiči Baumkircherji, ki so imeli v lasti tudi več posestev pri Vrhniki. Grad na Lesnem brdu jim je podaril nemško-rimski cesar Friderik leta 1347 in najmogočnejši plemič tega gradu je bil Andrej Baumkircher, po rodu Vipavec in prijatelj Erazma Predjamskega, ki se je pojavil na cesarskem dvoru okoli leta 1440. Čestokrat je pomagal cesarju, zlasti pa, ko se je proti njemu dvignil sam brat Albreht in ga z Dunajčani vred oblagal v cesarskem gradu. Zato je Baumkircher pričakoval od cesarja bogatega plačila in ker ga ni dobil, je začel na lastno roko pleniti po deželi, zlasti po Štajerskem. Frederik pa je temu napravil konec tako, da ga je z zvijačo privabil v Gradec, ga tam dal prijeti in še isti večer obglaviti.
Hinko Ravbar
Mladinci - teritorialci
Svečana zaprisega mladincev — prostovoljcev v Razorski dolini
Ni ga vojaka brez puške
V SEPTEMBRU SO MLA DINCI V NAŠI OBČINI P<*-NOVNO POTRDILI SVOJO PRIVRŽENOST DOMOVI NE* SAJ SE JE NA VR HNI KI 56 MLADINCEV PROSTOVOLJNO VKLJUČILO
V TERITORIALNO ENO-TO OBČINE VRHNIKA
MLADINE IN MLADINCI - PROSTOVOLJCI - STA Rl NAD 16: let SO SE DVA ONi SEZNANJALI Z OSNOVNIMI VOJAŠKIMI VEŠČINAMI, NATO PA SO
V RAZORSKI DOLINI PO LOtlU ŠE SVEČANO ZA^ PRISEGO
Za konec pa so se še sama dekleta postavila pred naš fotoaparat
Pred prvim strelom je prav gotovo tudi malo strahu
Z DNEVNIKOM POD LJUBELJEM
Ljubljanski Dnevnik meje povabil na dvodnevno srečanje pionirjev—dopisnikov v Tržič na Gorenjskem. Gostitelji so nas lepo sprejeli in nam v nedeljo pripravili tudi izlet. Z avtobusom smo se odpeljali k spomeniku internirancev, ki stoji v neposredni bližini nekdanjega taborišča pod Ljubeljem.
Spomenik se sestoji iz petih kamnitih stebrov, v sredini pa je kip železnega okostnjaka z dvigne-nimi rokami, kar simbolično prikazuje uboge internirance, ki so tam živeli v letih 1943-45. Ob zelo slabi hrani so morali trdo delati, saj so kopali predor skozi hrib. V taborišču so bili Francozi, Poljaki, Rusi, Čehoslovaki, Luksemburžani, Italijani in proti koncu tudi Slovenci.
Položili smo vence in prisluhnili besedam tržiškega rojaka tovariša Tišlerja, ki je bil ubogim interni-rancem edina zveza z zunanjim svetom. Nekaterim internirancem je pomagal tudi pri pobegu.
Med ogledovanjem temeljev na katerih so stale barake, sem med ploščami, na katerih so napisana imena vseh koncetracijskih taborišč zasužnjene Evrope med II. svetovno ' vojno, opazil ploščo z napisom, ki se mije zdela tako lep, da sem ga prepisal: „Mrtvi ne spe. Kako naj tisočev imena nosi tega spomenika površina.
Postoj popotnik! Spomni se zločina.
Motive druge te nihče ne prosi!"
Rok H rova ti n 4a. - OŠ BOROVNICA
POT V ŠOLO
Ko zazvoni poldne, me mamica vsa živčna kliče h kosilu. Ker sem sredi igre, je ne slišim. Po dolgem klicanju in iskanju se ji prikazem, nato pa ve nažene v kuhinjo in me posadi ob že pripravljeno mizo. Med jedjo nestropno pogleduje na uro in me priganja, da z jedjo pohitim. Ko pojem, me vpraša, če imam vse pripravljeno. Da mi še robček, pregle da obleko in čevlje, če je vse v redu. Nato pa torbo na ramo, pot pod noge, skozi vrata in že sem na cesti, ki vodi v šolo. Med potjo se ogledujem na vse strani, da 6i dobila kakšno prijateljico za družbo. Sosedje me gledajo skozi okna, vrata iz dvorišč in vrtov, jaz jih pozdravljam, oni pa mi želijo veliko uspeha v šoli. Ko pridem na drugi ovinek, pa zaslišim živ žav šolarjev, ki že nestrpno čakajo, da se odprejo šolska vrata. Pridružim se jim in temu živ žavu dodam še en glas. Ko se vrata odprejo, se usujejo v avlo, živ žav se prenese v avlo in razrede. Ko zazvoni zvonec, živ žav utihne in skozi vrata stopi tovarišica. Pouk se začne.
Špela Petkovšek, 3.a
KAKO VARČUJEM
31. oktober je dan varčevanja. Ko sem bil manjši, sem pridno var-čeval. Sedaj pa, ko sem večji, denar sproti zapravim. A tudi sedaj imam hranilnik, toda malodkaj pade vanj kak dinar. Vsak mesec dobim žepnino, ki znaša 100 dinarjev. Mami mi da 20 dinarjev, dedek 50 dinarjev, stara mama pa 30 dinarjev. Nekaj denarja vsak mesec shranim za mimičin in mamin rojstni dan in za 8. marec. Ostanek pa porabil za modele avionov in sladkarije. Pogosto mi je žal, ker po nepotrebnem zapravljam denar. Tedaj prosim mamico, naj mi ona shrani denar. Mamica pa tega noče, ker pravi, da moram s svojim denarjem razpolagati sam, ker se bom le takonaučil Žtediti.
Andrej Gotvajn, 3.a OŠ IVAN CANKAR
TABORNIKI V ODAJI MLADI ZA MLADE
V nedeljo, 5. oktobra je bil za nas tabornike odreda Ivan Cankar, velik dan, saj so nas skupaj z vojaki vrhniške garnizije snemali za oddajo „Mladi za mlade".
V nedeljo ob 8 zjutraj smo se zbrali pred domom JLA in v lepi vrsti odkorakali proti Staremu mli-cu, ker so nas pričakali „televi-zijci", da bi posneli naš prihod.
Ko je bil potem, ko smo že četrtič korakali mimo kamer, režiser le zadovoljen in ko smo srečno prišli čez brv in ob robu bazena v Starem mlinu, smo po kratkem odmoru začeli postavljati enodnevni tabor. Vsak vod je moral postaviti en šotor in ko je bilo to narejeno smo se postavili v zbor. Na povelja: „Mirno!" smo se postavili še nekoliko bolj strumno kot ponavadi, ko pa je vodnik dal povelje: „Pozdrav zastavi!" smo se vsi potrudili, da je bilo naš: „Z,D,R,A,V,0! zdravo, zdravo, zdravo! verjetno slišati kar precej daleč.
Potem, ko so posneli še pogovore z nekaterimi posamezniki so se „televizijci" poslovili. Tudi nekaj tabornikov je kmalu nato odšlo, ostali pa smo si na jasi blizu Starega mlina krajšali čas z nogometom in raznimi taborniškimi igrami. Domov smo se vrnili šele zvečer in marsikdo je tisto noč verjetno sanjal, da je postal velika televizijska zvezda.
Duška Troha
od 24 novembra DAL-d£ „8LAGQVNtCA" Žfc posluje  v PRČUftEJE
:^lrt pros^tObIHnA can>
(SAflJEVEMTH&L
Naš časopis
stran 7
18. republiška
razstava
fotografije
V prvi polovici novembra je bila v vrhniškem Domu JLA 18. republiška razstava fotografije, ki predstavlja sestavni del številnih kulturno umetniških manifestacij ob 30. obletnici zmage nad fašizmom. S to razstavo se "adaljuje tradicija slovenske fotografije, ki izvira že iz časov NOB, v katerem so nam nekateri posamezniki ovekovečili zgodovinske dohodke in osebnosti.
Na letošnji rastavi je sodelovalo *7 avtorjev in 20 foto klubov Složnije s preko 400 fotografijami. T° dokazuje, da dobiva ta umetniška zvrst pri nas vse več simpati Zerjev o čemer govori tudi število Poslanih del za to razstavo. Še po-sebno razveseljivo pa jc dejstvo, da Je med razstavljala več kot polo-V|ca mladih avtorjev, med katerimi se nekateri prvič predstavljajo širši javnosti.
Pripravljalni odbor, ki so ga sestavljali Milora'd Borčić, Dragiša Iskrenović, Momčilo Ristić, Momir Arsić, Sedevka Prokopijević in Anton Rus, se iskreno zahvaljuje IUV, kovinarski, Mercatorju, Mantovi in ^oniu JLA za vso pomoč, ki sojo lludili organizatorjem pri pripravi te razstave.
Po izjavi predsednika fotokino 'veze Jugoslavije, tovariša Nikole Marušiča, kije rastavo tudi otvoril.
je to do sedaj ena najboljših in najbolje obiskanih tovrstnih prireditev pri nas. Fotokinozveza Jugoslavije je za uspešno organizacijo te razstave podelila Domu JLA, IUV in Kovinarski zlato plaketo Ljudske tehnike Jugoslavije.
Razstava na Vrhniki pa sovpada tudi s 15. letnico fotokluba „Tan-kist" iz Vrhnike in fotokino zveza Slovenije je podelila priznanja ustanoviteljem tega kluba - tovarišu Mihi Gromu, Milošu Rijavcu, in Jožetu Iglu.
Razstava pomeni za Vrhniko pomemben kulturni dogodek, saj so podobne prireditve pri nas le redek gost. Izreden obisk in veliko zanimanje pa pomenita organizatorjem veliko priznanje in obenem pa tudi velik preizkus za organiziranje takih in podobnih razstav tudi v bodoče.
T.H.
Načelnik Štaba civilne zaščite občine Vrhnika Franc Tomažič je izročil priznanje enoti CZ v KS Borovnica za uspešno sodelovanje na vaji civilne zaščite 14. junija 1975.
Ta vaja je imela velik vzgojni pomen in je bila tudi s tega stališča dobro ocenjena. To je tudi priznanje za prizadevno in nepretrgano delo na tem področju, saj so ravno Borovnicam" že na začetku resno pristopili k uvajanju civilne zaščite, ki ima kot eden od načinov samozaščite in obrambe naše domovine velik pomen.
občani vrhnike! ,
KRVODAJALSKA AKCIJA
udeležimo se v čim večjem številu krvodajalske akcije, ki bo 9. decembra, kajti kri rešuje življenja nam in našim najbližjim!!!
Ena izmed razstavljenih fotografij: Storjan Kerbler - FANT
SAMOSTOJNA RAZSTAVA LOVRA NOVINSKA
V klubski sobi obrata družbene prehrane Industrije usnja Vrhnika je bila pretekli teden samostojna razstava Lovra Novinska, na kateri avtor razstavlja 17 svojih del v treh slikarskih tehnikah.
Njegovo razstavljeno delo dokazuje, da avtor kljub angažiranosti v družbenopolitičnem življenju še vedno najde čas za umetniško ustvarjanje.
LJUBLJANSKA BANKA ~ EKSPOZltUftft VRHNIKA OBVEŠČA VSE OBČANE, DA m DELOVNI ČAS ZA STRANKE te POSLOVNE ENOTE V PONEDELJEK
m $ttm nečrekMije-
N« OD 7 DO 1630, V TOREK, ČETRTEK IN: PETEK PA OD % m IS,. URE
INA PLIN ZAGREB -mm KOZINA ODPIRA NA VRHNIKI PRODAJNO MESTO GOSPODINJSKE GA PLINA \mn V ODBO-VI&NIKOVI ULICI SKLAV DiŠCE PLINA BO ODPRTO VSAK DAN OD & J3Q \9V m NEDELJAH IN PRAZNIKIH PA OD S DO 11. URE,
se PRIPOROČAJO* »
Skoraj pozabili smo že kakšen je bil trg Ivana Cankarja in stara Mantova
Kmetica
Ko rano jutro se zbudi, na polje žena že hiti, so včeraj njivo ji orali, a danes bodo žito že sejali.
Seje žito, premišljuje, načrte za bodočnost snuje. Prepolna glava je skrbi, kako naj sama vse uredi.
Sinov je imela zdravih pet, od doma vse je izvabil svet; le včasih pridejo nazaj, da ji pomagajo pri delu kaj.
Ji mož že dolgo je bolan, pomagat' si ne more sam, težko je njemu zdaj živeti, ker žena mora zanj skrbeti.
Spomine si budi nazaj, kaj vse prestala je nekdaj, bil mož med vojno je zaprt, a njej pogum le ni bil strt.
Kako bil strašen je ta dan, ko vas požigal je tiran, a njej je usoda naklonila, da dom je uničenja rešila.
Preživela vojne je vihar, klonila vendar ni nikdar, čeprav otrok je bilo pet, ki težko bilo jih je živet'.
Ko danes zopet svet hrumi, o atomski vojni govori, se združimo vse matere v en glas ves naj svet posluša nas!
Za vojno nismc/me sinov rodile, zanje strahote nismo jih vzgojile. Me hočemo miru in sreče, da zacelijo se rane preboleče.
Zato na svetu naj vlada mir, za vedno izgine vsak prepir; domovina naša naj še skrbi, da bomo uživali srečnejše dni.
Julka Fortuna
Wiew-Et>
PA*T\i
^euuA
TEv
I SuKA-
I TftJEH
] eioAmn
TTjiuu;
12.
i b>B>UOE
VA,
I ta^v-o
v
MiIAmA
"PtUT)
OASO
rsčE
■ w
setimc HjVTUjO
RC kolca?
?QjOwoo_
1A i.f*N-UjftIOJE
G>OaST\lo
ti. MEt> TO
ftvot>ue
"TOPIVA« 0*A«ah
lReioo.y)
V o.)
KE*J\C\
ine
K)A
cjj
ZA
Kwa«.»jA €K)OTA
(Ufe-fcA T. W.
NOTAMA
tujca
h, im«?
IUV VO&VLE
G>A-U-U<,
0.e&i/.o Hodilo
(E4IDU )
VORAvUJft-VA,T060 TAKJJG"
Hosmha
tO$»>u
~s>oc
TOcliA SVOQ.T\J
<Sfi-OE>0 t>LACo
m-tStt.\«»-
UA POMOČI TO
v-o»orrn,u.T
et<mkj
WLMEU_
TOAk), Ž.UUAR.
tau. u-oT
TAMTA-U
STacftL.-Kj£
me
?4EU0
2A
<
Z <
>N
OBČANI!
PRIBLIŽUJE
SE PRAZNIK
REPUBLIKE
IN ZATO NE
POZABIMO
V TEH DNEH
IZOBESITI
ZASTAV
TER TAKO
IZKAZATI
NAŠO
DRUŽBENO
ZAVEST!
ISTRA - BENZ SPOROČA PREBIVALCEM NAŠE OBČINE, DA RAZVAŽAJO KURILNO OLJE TUDI NA DOM. NAROČILA SPREJEMAJO NA NOVI IS-TRA-BENZ ČRPALKI
Gozdna idila
Moč narave
v jesenskem času
Pričujoči prispevek posveča avtor jelenji trofeji — nepravilnemu dvain-dvaisteraku — republiškem prvaku, ki krasi razstavni prostor v lovskem oddelku Tehničnega muzeja Slovenije v Bistri in podoživljanju spominov na lovsko udejstvovanje v enem izmed najbogatejših jelenjih revirjev na Slovenskem - Gojitvenemu lovišču „Rog" Kočevje.
Mrak se tiho spušča na zemljo. Po gorskih masivih se leno vleče jesenska megla. Lahen piš se živahno poigrava z orumenelim lisijem gozdnega drevja. Človek bi dejal, da je gozd popolnoma mrtev in da ni v njem živega bitja. Toda ni tako. Komaj stopiš malo globje v gozd, že se ti narava ponuja z vso svojo veličino in pestrostjo.
Visoko v bregu potrkava žolna, da se odmev njenih udarcev odbija daleč v nasprotni rob. Iz doline se oglaša srebrna pesem gozdnega jereba in lisica se prihuljeno krade skozi goščo, da bi ga zalezla. Veverica veselo skače z drevesa na drevo in marljivo zbira ozimnico. Na jasi se pokaže srnja družina, včasih tudi medved na opuščenem ko-pišču, kjer grebe za osišči. Ko od-poje kos svojo večernico in se zno-
či, se zbudi drugo življenje. Z nižin se oglase race, čaplje, pobrežniki, pribe, kjunači, sove in velika bob-narica vnemiri noč ali pa velika uharica s svojim lajanjem zastraši polhe, da na mah preneha njihov direndaj po drevju. Ob soju mesečine tudi jazbec zapusti svoje podzemno bivališče in se odpravi v dolino na koruzna polja, od koder se vrača proti jutru. Ob prvih dihih jeseni zgubljeno tava trop košut in se vznemirjeno razgleduje za svojim gospodarjem, ki si utira pot skozi goščo in z fogovjem mlati po drevju. Pod nogami se lomi in poka dračje, nemir se polašča jelenjadi in gozda.
V jesensko ubranost zadoni mogočni glas jelenovega ruka. V začetku pritajen, nato pa postaja vse močnejši in končno pa tako silo-
vit, da razkriva moč in gospo-dovalca gozda. V bližnji in daljnji okolici se oglase še drugi jeleni, kakor da bi čakali prav njega, ki mu.gre že par let pravica, da si izbira neveste po svoji volji. Z dvignjeno glavo hodi po gozdu od jase do jase. Mogočno postavo mu krasi močno, temno rogovje z belo pobranimi paroški nepravilnega dvain-dvaisteraka, zajeten vrat, prsi in križ pa košata dlaka. Zdaj pa zdaj visoko dvigne glavo in rjoveč zaruka. Silni klic se širi po lesu in odmeva iz doline. Jeleni se vračajo v rojstne kraje na stara rukališča, kjer si bodo priborili prostor in košute.
V hladnem jesenksem jutru, ko še vse miruje, se znova oglasi mogočna in gromivita pesem, ki se vse bolj in bolj stopnjuje. Z dnem pa začne glas pojemati, ker se jelen ne počuti več varnega na kraju, kjer je razgrajaTponoči. Na mestu pusti le oguljeno drevo, steptano rušo in oster ščegetajoč dah, ki razkriva njegovo borbenost in raspoloženje.
Godrnjaje spremlja svoj trop, ki se pomika vse višje v breg, kjer bo prebil dan. Spotoma se povalja v blatni kaluži, da si ohladi'od nagona razgreto telo in se znebi nadležnega mrčesa, ki ga neprestano spremlja.
Nekje za sodednjim grebenom se oglasi jelen, ki je pritaval od kdove kje. Veter mu prinese v nos sveži dah po košutah, ki jim podzavestno sledi. Gnan od paritvenega nagona se vse bolj bliža tropu. Z grozečim glasom, polnim ljubosumja in sovraštva, mu srdito odgovori gospodar tropa. Izmenoma se izzivata in robantita po gozdu. Njun glas je vse močnejši, hreščeč in izzivalen. Košute pa nepremično strme v smer, od koder se jim bliža prišlek. Gospodar pa jih še enkrat ves razburjen obkroži in jih seganja skupaj. Tedaj pa nastane ropot, kot da bi se spopadla srednjeveška viteza na življenje in smrt. Rogovje udarja ob rogovje s takšno silo, da se slišijo udarci, kakor da bi drvar cepil drva. Srdito se zaganjata in glasno sopeta. nato prenehata, kot bi oklevala, nakar se ponovno po-ženeta drug v drugega tako močno, da se jima rogovje zagozdi in dolgo ne moreta narazen. Prerivata se sem ter tja, da razruvana ruša frči
daleč okrog. Zavest, da se bo trop vdano podredil zmagovalcu, jima vliva novih moči.
Kot lisjak se previdno bliža tropu v kritju drevja „mladenič", ki že dalj časa od daleč obkroža trop in čaka na priložnost, ki bi se mu ponudila. Kradoma in brez glasu se plazi vse bližje. In tako se uresniči ljudski rek' ,,Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima"! Hitro izkoristi priliko in neopazno odpelje eno izmed košut.
Brž ko ,,paša" spozna prevaro, mu zavist požene po telesu nov val krvi. S podvojeno močjo navali na nasprotnika, ki onemogel in zmeden bulji tjavdan. S silnim udarcem rogovja mu razpara prsi, da se ma curkoma ulije kri. Prišlek čuti, da ga zapušča moč, poražen klecne na razruvano rušo, prepojeno z lastno krvjo. Poslednjič mu na ušesa udari grmeč glas, poln strasti in zmago-slavja, ki zdaj zamre, se oglasi znova, nato se mu zgubi nekje v daljavi. Sposlednjim pogledom objame trop košut, zaradi katerih mu ugaša mlado življenje. Še enkrat dvigne glavo, ki mu omahne na mehki mah. Končano je. Premagani se preseli v večna lovišča, v neznani svet miru in tišine, kjer sleherni najde svoj mir. Tone Rus