301Jezikoslovni zapiski 23  2017  2
MateJ šekli
členek med pRislovom in veznikom  
(na gRadivu jezika bRižinskih spomenikov)
Cobiss: 1.01
V prispevku so obravnavani členki, vezniki in prislovi v vlogi vezniških besed v jeziku 
Brižinskih spomenikov (zapisani v letih 972–1039), najstarejši časovni različici slovenščine. 
Odgovarja se na vprašanja, kdaj neka beseda nastopa v vlogi členka, kdaj v vlogi vezniške 
besede in kdaj postane veznik ter do katerih pomenskih sprememb pri tem prihaja. Na-
tančneje je obravnavana tudi tipologija členkov (na gradivu sodobne knjižne slovenščine).
Ključne besede: primerjalno jezikoslovje, zgodovinska skladnja, prislov, členek, veznik, 
slovenščina, Brižinski spomeniki
Particles between adverbs and conjunctions (based on language 
material from the Freising manuscripts)
This article offers a comprehensive analysis of conjunctive elements (i.e., particles, con-
junctions, and adverbs) that appear in the Freising manuscripts (AD 972–1039), the oldest 
known attestation of Slovenian. It establishes and juxtaposes the performative parame-
ters of particles vs. conjunctives, and also identifies the circumstances (and captures the 
accompanying semantic restructurings) under which conjunctives assume the syntactic 
role of proper conjunctions. Particular attention is paid to the systematization of particles 
(based on language material from contemporary Standard Slovenian).
Keywords: comparative linguistics, historical syntax, adverb, particle, conjunction, Slo-
venian, Freising manuscripts
uvod
V prispevku so obravnavani členki, vezniki in prislovi v vlogi vezniških besed v 
jeziku Brižinskih spomenikov (dalje BS), najstarejši časovni različici slovenšči-
ne, najverjetneje zapisani v letih 972–1039.1 V uvodu sta predstavljeni geneza 
in tipologija členkov kot besedne vrste med prislovom in veznikom. V štirih 
osrednjih razdelkih so obravnavni členki (v razdelku 2), členki, ki lahko nasto-
pajo tudi kot vezniki (v razdelku 3), (gramatikalizirani) vezniki (v razdelku 4) in 
prislovi, ki so pomensko oslabeli v členke in/ali veznike (v razdelku 5). V sklepu 
so povzete pomenske spremembe, do katerih je prišlo pri nastanku veznikov oz. 
vezniških besed.
Geneza členkov
Gledano diahrono se členek (particula) v procesu jezikovnega spreminjanja 
nahaja med prislovom (adverbium) kot besedno vrsto s polnim slovarskim 
1 Povzetek manjšega dela članka (in sicer obravnava členkov in veznikov i, a, ni, n[ə], da, bo) je 
objavljen v Šekli 2016a.
1.1
1
302 Matej Šekli  Členek med prislovom in veznikom (na gradivu jezika Brižinskih ...
(leksikalnim) pomenom na eni strani in veznikom (coniunctio) kot besedno 
vrsto s slovničnim (gramatičnim) pomenom na drugi. Členek namreč navadno 
nastane iz neke polnopomenske besede, najpogosteje prislova,2 in sicer s slab-
ljenjem njenega polnega slovarskega pomena, in se lahko s popolno izgubo 
slovarskega pomena nadalje spremeni v členico (kot besedotvorni morfem), 
oblikotvorni členek ali veznik, ki ima samo še slovnični pomen oz. slovnič-
no funkcijo. Po sledica pomenskih sprememb (slabljenje slovarskega pomena) 
so skladenjske spremembe (stavčnočlenska beseda postane nestavčnočlenska), 
lahko pa tudi glasovne (sprememba naglasnice v breznaglasnico, redukcija pr-
votne oblike na glasovni ravni) in besednoredne (pojavljanje v wackernaglov-
skem položaju na drugem mestu v stavku; pojavljanje v položaju pred ali za 
besedno zvezo, ki jo pomensko modificira) spremembe. To je torej proces po-
stopne gramatikalizacije prislova v veznik, pri tem pa ni nujno, da kot vmesna 
stopnja nastane tudi členek.3
Gledano sinhrono je členek posledično nepregibna (oblikovni vidik), nepol-
nopomenska (pomenski vidik)4 in nestavčnočlenska (skladenjski vidik) besedna 
vrsta. Zaradi svojega sicer oslabljenega, a še vedno slovarskega (in z izjemo 
členic in oblikotvornih členkov ne še slovničnega) pomena lahko pomensko mo-
dificira, daje poseben odtenek slovničnim (gramatičnim), slovarskim (leksikal-
nim) in (so)besedilnim ((kon)tekstualnim) pomenom posamezne oblike, besedne 
zveze, stavka ali besedila.5 Zaradi procesualnosti vseh prikazanih jezikovnih 
sprememb ista oblika na sinhroni ravni lahko nastopa kot prislov, členek in/ali 
veznik.6
2 Prislov pa je po izvoru spet lahko sklonska oblika imenske ali zaimenske besedne vrste brez 
predloga (sln. góri, srdi, blízu, dȍl, vn, dóbro, domv, krīžem) ali z njim (sln. pokónci, napti, 
počȃsi, ntri, vstrȃn, vkȕp, ntər, navzdȍl, navzkríž, narbe, okli, okrg, ponóči, podnvi, znó-
va, dodȏbra/dodbra, predvčrajšnjim, pojȗtrišnjem) kot tudi osebna (sln. sevda) ali neosebna 
(sln. gredč, miž, skrȋvši) glagolska oblika.
3 Jezikovno spreminjanje prislov → (členek →) veznik je vzporedno spreminjanju tipa glagol 
s polnim slovarskim pomenom (Brȁt j za hȋšo/góri/tȁm, na krátko/dóbro/tak) → glagol z 
nepolnim (oslabljenim) slovarskim pomenom (Brȁt je zdrȁv/kováč) → glagol s slovničnim po-
menom (Brȁt je prišl) (za slednje prim. Šekli 2016b: 690).
4 »[Č]lenki [se] ločijo od prislovov po tem, da se po členkih ne moremo vprašati« (Toporišič 
1992: 17).
5 »[Z] njimi [tj. členki] vzpostavljamo zveze s sobesedilom, izražamo pomenske odtenke po-
sameznih besed, delov stavka, celih stavkov in povedi ali pa tvorimo skladenjske naklone« 
(Toporišič 2000: 445).
6 Ali gre pri tem za enakozvočnost (homonimijo) različnih besednih vrst (prislov, členek, veznik) 
ali za večpomenskost (polisemijo) oz. polifunkcionalnost ene besedne vrste (prislov ali členek 
v vlogi vezniške besede ipd.), je stvar definicije znotraj posameznega teoretičnega modela in 
metodološkega pristopa.
303Jezikoslovni zapiski 23  2017  2
Tipologija členkov7
Merilo delitve členkov v pričujočem delu so pomeni, ki jih členek modificira, in 
sicer, ali gre za pomene znotraj slovnice, slovarja ali besedila. Abstraktnost in 
predvidljivost pomena na različnih ravninah jezikovnega sistema (sosirjanski lan-
gue) in njegove rabe v sporazumevanju (sosirjanski parole) je vse manjša v sme-
ri glasovje (nepomensko), slovnica (slovnični pomen), slovar (slovarski pomen), 
besedilo (besedilni pomen). Posledično je na tej relaciji vse manjša tudi stopnja 
gramatikaliziranosti členkov.
(a) Slovnica na oblikovni in skladenjski ravni izkazuje abstraktne, kategorialne 
slovnične pomene. Na oblikovni ravni se členice pojavljajo kot (v večini prime-
rov) že vezani besedotvorni morfemi, oblikotvorni členki pa kot še prosti obliko-
tvorni morfemi (oblikotvorni členki so del glagolskih oblik in glagolsko obliko 
pomensko modificirajo v glagolskem naklonu, posledično pa tudi stavek v stavč-
nem naklonu). Na skladenjski ravni členki pomensko modificirajo stavek v smislu 
trdilnosti (afirmativnosti) oz. nikalnosti (negativnosti) (nikalni členki) in v stavč-
nem (skladenjskem) naklonu, namreč vprašalnosti (vprašalni členki).
(b) Slovar vsebuje leksikalizirane, konkretizirane slovarske pomene. Členki, 
ki pomensko modificirajo posamezne besedne zveze (če modificirajo neglagol-
ske besedne zveze) ali celoten stavek (če modificirajo glagol), so stopenjski, 
merni/količinski (dodajalni, izvzemalni, poudarjalni, zadržkovni, presojevalni) 
in načinovni (verjetnostni, domnevnostni, gotovostni).
(c) Besedilo izkazuje (so)besedilne pomene, ki so kontekstualizirani slovnični in 
slovarski pomeni. Členki, ki pomensko modificirajo besedilo, so navezovalni in 
pastavčni (nikalni, vprašalni, soglašalni, spodbujevalni in nekateri drugi).
členki
Najprej so obravnavani členki z najvišjo stopnjo gramatikalizacije, sledijo pa jim 
členki, ki modificirajo različne prvine jezika v smeri slovnica, slovar, besedilo.
Členice
Členice (Breznik 1934: 145–146; Bajec – Kolarič – Rupel [– Šolar] 1956: 250, 254–
255) so nekdanji členki, ki so se gramatikalizirali v vezani morfem (v primerjavi z 
oblikotvornimi členki, ki so se gramatikalizirali v nevezane morfeme, in z vezniki, ki 
7 Pričujoča tipologija členkov na primeru sodobne knjižne slovenščine ima za gradivsko osnovo 
besede, ki so kot členek opredeljene v Snoj 2016, in izhaja iz »druge klasifikacije« členkov v 
Toporišič 2000 (1976): 445–449, ki je bila aplicirana tudi v SP 2001. Oboje skuša povezati z 
delitvijo členkov v ruščini (Švedova idr. 1980: 723–731; Lekant idr. 2017: 320–321) in nemšči-
ni (Eisenberg idr. 1998: 377–383). Za druge obravnave členkov v slovenščini prim. npr. Smolej 
2001; 2003; 2004; 2017; Žele 2014: 12; Agrež 2016; Perko 2016.
2
1.2
2.1
304 Matej Šekli  Členek med prislovom in veznikom (na gradivu jezika Brižinskih ...
so se gramatikalizirali v slovnično besedno vrsto):8 (a) nikalne (negativne) členice so 
nastale iz nikalnih členkov, pojavljajo se kot predpone v sestavljankah, npr. psl. *ne‑ 
v samostalniških, pridevniških in glagolskih sestavljankah ter psl. *ni‑ v nikalnih 
zaimkih (prim. 2.3); (b) nedoločne (indefinitne) členice so sorodne z nikalnimi, npr. 
psl. *ně‑ (prim. 2.3); (c) oziralna (relativna) členica je v slovanskih jezikih nastala iz 
praslovanskega poudarjalnega členka *že v položaju za oziralnimi (relativnimi) za-
imki *j‑ (npr. BS iſe (II 90, III 10, 68) = iže ‘kateri, ki’) in vprašalnimi (interogativni-
mi) zaimki *k‑ (npr. BS Gpl choi[ih]ſe (II 23–24) = koj[ix]že ‘katerih’);9 (č) istostna 
členica je v slovanskih jezikih nastala iz praslovanskega poudarjalnega členka *e v 
položaju za kazalnimi (demonstrativnimi) zaimki *t‑ (npr. BS Asg n toie (II 106) = 
toje ‘prav, ravno to; isto’, Npl m tazie (II 31) = tacije ‘prav, ravno taki; enaki’); (d) 
celostna (totalna) členica, npr. psl. *žьdo (BS chiſto (II 80) = kiždo ‘vsakdo’);10 
(e) poljubnostna členica, npr. sln. kli/‑kli (kdrkli, kȁrkli; kjrkli, kȃmorkli, 
kdərkli; kȁdarkli; kȁkorkli), si bdi/‑sibdi (kdrsibdi, kȁrsibdi; kjrsibdi, 
kȃmorsibdi, kdərsibdi; kȁdarsibdi; kȁkorsibdi); (f) poudarjalna členica (tudi 
natančneje določevalna), npr. sln. ‑ti (*kakoti > kȃkti nar., kȍti > kȍt, kot; nȋti, kājti, 
ȁnti star. in nar., bȃšti zastar.), ‑le in le‑, ki poudarja kazalne zaimke in nekatere 
prislove (tȃle, tȋstile, nile; tȕle, tȁmle, ȏndile/ndile, smle, tjȁle; zdȁjle; takle; 
le‑tȃ, le‑ni; le‑sm, le‑tjȁ), ‑ka‑j (sln. tȗkaj, tȁmkaj, ondȗkaj zastar., smkaj, tjȁkaj, 
vnkaj), ‑da (rsda, kmajda, bžda, kajnda, kājpada); (g) strukturalne členice, ki 
(na sinhroni ravni) nimajo pomena, npr. sln. ‑j (káj; zúnaj, zntraj; kdāj, sədȁj/zdȁj, 
tədȁj, včraj, zjútraj, zgdaj; zgóraj, spódaj, sprdaj, zádaj).
Oblikotvorni členki
Oblikotvorni členki (rus. формообразующие частицы) so del opisnih slovničnih 
oblik in imajo oblikotvorni slovnični pomen, npr. sln. bi v sedanjem in preteklem 
pogojnem naklonu (bi delal, bi bil delal, SP 2001) ter naj v opisnem velelnem 
naklonu (imperativu) (Naj nas ne čaka, SP 2001) in opisnem želelnem naklonu 
(optativu) (Naj mu bo lahka domača zemlja, SSKJ2) ali mak. ќе in blg. ще v pri-
hodnjiku. Oblikotvornim členkom so pomensko blizu še nekateri drugi členki, npr. 
sln. kȁr (Kar vstopite, SSKJ2), spodbujevalni členek (prim. 2.9), ki poudarja ve-
lelni naklon v trdilnem stavku, in nikār (Nikar ne hodi, Snoj 2016), nikalni členek 
(prim. 2.3), ki poudarja velelni naklon v nikalnem stavku.
Oblikotvorni členek v jeziku Brižinskih spomenikov bi lahko bil BS da (prim. 
3), ki se pojavlja v velelnem naklonu za tretjo osebo in v želelnem naklonu za vse 
osebe, pri čemer meja med namernim odvisnikom na eni strani ter velelnikom in 
želelnikom na drugi ni povsem jasna.
8 Zaslonske (enklitične) členice so naveski (nem. Anhängsel).
9 V slovenščini so bili prvotni oziralni zaimki *j‑ po analogiji zamenjani z vprašalnimi zaimki 
*k‑, prvotni členek *že pa se je po rotacizmu, tj. prehodu medsamoglasniškega *ž v r, spremenil 
v členico ‑r (sln. kdr, kȁr; kjr, kȃmor, kdər; kȁdar; kȁkor; ker).
10 Za izvor členice *žьdo prim. Majer 2012.
2.2
305Jezikoslovni zapiski 23  2017  2
Nikalni členki
Nikalni členki (negativne partikule) (nem. Negationspartikeln, rus. отрицательные 
частицы) zanikajo besedno zvezo, pred katero stojijo (pred glagolom ves stavek), 
npr. sln. ne (Oče tega ne ve, SP 2001), poudarjeno nȋti (Na nebu ni niti oblačka, 
SSKJ2), ni zastar. (Ni malo mu ne zaupa, SSKJ2). Nikalni členki so (podobno kot 
vprašalni) lahko tudi pastavčni (prim. 2.9). Prvotno so bili vrsta načinovnih prislo-
vov (modalnih adverbov) (Dunkel 2014: 233). Iz nikalnih členkov v položaju pred 
besedo so lahko nastale nikalne členice.11
Psl. *ne ‘ne’ > (stcsl. ne ‘ne’), BS ne (I 13, 14, 16, 17, 18, II 1, 3, 5, 24, 68, 
III 31) = ne ‘ne’ (> sln. ne) je bil nikalni členek s pomenom *‘ne’, ki je zanikal 
tako besedno zvezo (BS ili vuolu ili ne vuolu (I 13–14) = ili voĺǫ ili ne voĺǫ ‘ali z 
voljo ali ne z voljo’) kot ves stavek (BS eſe roti, choi[ih]ſe ne pazem (II 23–24) = 
eže roti, koj[ix]že ne pasem ‘kot prisege, ki jih ne varujemo’), in sicer tako faktič-
no kot (preventivno in inhibitivno) prohibitivno.12
Iz nikalnega členka *ne je v položaju pred besedo nastala členica psl. *ne‑ 
‘ne-’ > (stcsl. ne‑ ‘ne-’), BS ne‑ (I 14–15, 18, II 8–9, 13, 25, 32–33, III 28, 29, 
52–53, 53) = ne‑ ‘ne-’ (> sln. ne‑) (pred samostalniki: BS *neděl ‘praznik, nede-
lja’ (Gsg nedela (I 18) = neděla), *nemo ‘bolezen’ (Npl [nemoki] (II 13) = ne-
moi), nauuizt (II 25) = nenavist ‘sovraštvo’; pred pridevniki: *nepravdən ‘nepra-
vičen’ (Gsg n nepraudnega (III 29) = nepravdněga, Lsg f nepraudnei (I 14–15) = 
nepravdněj, Gpl n nepraudnih (III 28) = nepravdnix), *Neprijaznin ‘Neprijazne-
ga, hudičev’ (Npl n nepriiaznina (II 32–33) = Neprijaznina, Isg f nepriiazninu 
(II 8–9) = Neprijazninǫ), nezramen (III 52–53) = nesramən ‘brez sramote’, neʒti-
den (III 53) = nestidən ‘brez sramu’; pred glagoli: *vz‑nenaviděti ‘zasovražiti’ 
(3pl aor. uznenauvideſſe (II 33–34) = vznenaviděšę)). Nikalni predponi *ne‑ je 
sorodna nedoločna predpona psl. *ně- ‘ne-’ (> stcsl. ně‑ ‘ne-’, sln. ne‑), s po-
močjo katere so iz vprašalnih sestavljeni (samostalniški, pridevniški, prislovni) 
nedoločni zaimki, ki pa v jeziku Brižinskih spomenikov ni izpričana.
Psl. *ni ‘niti’ > (stcsl. ni ‘niti’), BS ni (I 18, II 5, 69) = ni ‘niti’ (> sln. ni)13 
je zelo verjetno bil poudarjalni nikalni členek (emfatična negativna partikula) 
s pomenom *‘res ne, niti’ ob glagolu, zanikanem z nikalnim členkom ne, torej v 
11 Za pojem nikalni členek se v slovenskem jezikoslovju pojavljata nikalnica (Bajec – Kolarič – 
Rupel [– Šolar] 1956: 262, 296; Toporišič 1992: 146) in nikalni členek (Toporišič 1992: 146). 
Za pojem nikalna členica so uporabljata npr. tudi termina nikalna predpona (negativni prefiks) 
in odvzemalna predpona (privativni prefiks). Slednji je prevod nem. privatives Präfix (Dunkel 
2014: 223). Za poimenovanje sln. ne‑ se v slovenskem jezikoslovju pojavljajo strokovni izrazi kot 
predpona zanikanja (Toporišič 1992: 146), predpona (Snoj 2016: 464), nikalnica (Bajec – Kola-
rič – Rupel [– Šolar] 1956: 262; Toporišič 1992: 146) in nikalna členica (Toporišič 1992: 146).
12 Praindoevropščina je verjetno razlikovala med dvema tipoma nikalnih načinovnih prislovov, 
poznejših nikalnih členkov, in sicer sta to bila faktični *n ‘ne’ (zanikanje dejstva) ter 
preventivni (ob aoristu s pomenom ‘ne začenjaj ...’) in inhibitivni (ob prezentu s pomenom 
‘nehaj ...’) prohibitivni *m ‘ne’ (prepoved) (Dunkel 2014: 233). V praslovanščini se je v obeh 
funkcijah posplošil faktični *n.
13 Prvotno *ni je bilo pozneje v slovenščini okrepljeno s poudarjalno členico *ti v *niti > sln. nȋti.
2.3
306 Matej Šekli  Členek med prislovom in veznikom (na gradivu jezika Brižinskih ...
2.4
skladenjskih zgradbah psl. *ne ... ni ‘ne ... niti’ > (stcsl. ne ... ni ‘ne ... niti’), BS 
ne ... ni (I 18, II 5, 69) = ne ... ni ‘ne ... niti’. Če se je pojavljal pred edino besedno 
zvezo iste vrste (BS ne moſem nikīſe liza ni ucriti nicacoſe ubegati (II 68–71) = ne 
možem nikimže lica ni ukriti, nikakože uběgati ‘ne moremo pred nikomer lica res 
ne / niti skriti, nikakor ubežati’), je izražal poudarjeno zanikanje besedne zveze, 
pred katero je stal (ni ukriti). Če se je pojavljal pred neprvo besedno zvezo iste 
vrste (BS ili eſe iezem ne zpaʒal nedela ni zueta vuecera ni mega poʒta i inoga 
mnogoga (I 17–19) = ili eže jesəm ne spasal neděla ni svęta večera ni měga posta 
i inoga mnogoga ‘ali ker nisem spoštoval praznika niti svetega večera niti svoje-
ga posta in drugega mnogega’; ſtaroſti ne prigemlioki nikoligeſe petſali ne imugi 
ni ſlzna teleze imoki (II 3–6) = starosti ne prijemĺǫi, nikoliježe pečali ne imy ni 
szna tělese imǫi ‘starosti ne prijemajoč, nikoli skrbi ne imajoč niti solznega telesa 
imajoč’), je izražal poudarjeno nikalno vezalno (emfatično negativno kopulativ-
no), tj. stopnjevalno (gradacijsko) pomensko razmerje med predhodno in besedno 
zvezo, pred katero je stal (neděla ni svęta večera ni měga posta, pečali ... ni szna 
tělese).
Iz nikalnega členka *ni je nastala nikalna členica psl. *ni‑ ‘ni-’ (> stcsl. ni‑ 
‘ni-’), BS ni = ni‑ ‘ni-’ (> sln. ni‑), s pomočjo katere in (izbirno tudi) členka *že 
so iz vprašalnih sestavljeni (samostalniški, pridevniški, prislovni) nikalni zaimki, 
od katerih so v jeziku Brižinskih spomenikov izpričani naslednji: samostalniški s 
podspolom človeško (BS *nikijže ‘nihče’, Isg m nikīſe (II 69) = nikimže), samo-
stalniški s podspolom nečloveško (BS nizce (II 26) = ničže ‘nič’), časovni s po-
menom trenutek oz. obdobje (BS nikoligeſe (II 4) = nikoliježe ‘nikoli’), načinovni 
(BS nicacoſe (II 70) = nikakože ‘nikakor’).
Vprašalni členki
Vprašalni členki (interogativne partikule) (nem. Fragepartikeln, rus. вопро сительные 
частицы) se pojavljajo v odločevalnih vprašalnih stavkih oz. da‑/ne‑vprašanjih, zna-
čilne so torej za vprašalni stavčni (skladenjski) naklon, npr. sln. ali (Ali ga ne poz-
naš?, SSKJ2), a knj. pog. (A misliš, da si doma?, SSKJ2), li zastar. (Je li težko?, 
SSKJ2), jli zastar. (Jeli kdo verjame?, SSKJ2), poudarjeno mar (Mar tega res niste 
vedeli?, Si mar moj šef?, SP 2001). Vprašalni členki so (podobno kot nikalni) lahko 
tudi pastavčni (prim. 2.9).
Vprašalni členek psl. *li > (stcsl. li ‘ali, li’), BS li (II 82) = li ‘ali, li’ (> sln. 
li) se je pojavljal za prvo polnopomensko besedo v stavku (stcsl. ne azъ li vasъ 
dъva na desęte izbьraxъ (Jn 6,70) ‘Ali vas nisem jaz izbral dvanajst?’). V jeziku 
Brižinskih spomenikov je vprašalni členek li izpričan samo v zloženem vezniku 
BS libo ... libo li si (prim. 4).
Stopenjski členki
Stopenjski členki (gradacijske partikule) (nem. Gradpartikeln, rus. частицы, 
характеризующие признак (действие или состаяние) по его протеканию во 
2.5
307Jezikoslovni zapiski 23  2017  2
времени, по полноте или неполноте осуществления, по результативности 
или нерезультативности) so v nekaterih primerih nastali iz mernih/količinskih 
prislovov (adverbia quantitatis) in izražajo stopnjo, obdobijskost (faznost) gla-
golskega dogajanja, tj. dejanja in stanja, npr. sln. š, ž, šel, (ne) vč. Našteti 
členki izražajo: š istodobnost glede na glagolsko dogajanje navadno ob nedo-
vršnem glagolu (Zgodaj je, vsi še spijo, SSKJ2) in preddobnost glede na gla-
golsko dogajanje navadno ob dovršnem glagolu (To še pride; Nisem še zdrav, 
SSKJ2), ž začetek glagolskega dogajanje prej, kot se pričakuje (Mi smo že 
začeli, SSKJ2), šel žačetek glagolskega dogajanja pozneje, kot se pričakuje 
(Šele danes mi je to povedal, SSKJ2), (ne) vč konec glagolskega dogajanja (Ne 
čakajte več, pojdite, SSKJ2).
V jeziku Brižinskih spomenikov sta izpričana stopenjska členka psl. *ešče 
‘še’ > (stcsl. ješte ‘še’), BS eſte (II 41) = ešče ‘tudi, še’ (> nar. sln. ešč, šč, knj. 
sln. š)14 (BS tige ſe moſem i mui eſte buiti (II 41–42) = tije že možem i my ešče byti 
‘Prav taki pa moremo tudi mi še biti’) in psl. *juže (sklop iz *ju ‘že’ in že ‘pa’) ≥ 
*uže ‘že’ > (stcsl. juže, uže ‘že’), BS vſe (I 27) = uže ‘že’ (> nar. sln. uže, vže, vre, 
knj. sln. ž) (BS boſe, ti pride ze nebeʒe, vſe ze da vmoku za vuiʒ narod (I 27–28) = 
Bože, ti pride s(ə) nebese, uže sę da v mǫkǫ za vəs narod ‘Bog, ti si prišel z nebes, 
že si se dal v trpljenje za ves rod’).
Merni/količinski členki
Pogojno imenovani merni/količinski členki so pomensko podobni stopenjskim 
členkom, saj gre za skupino členkov, ki (posredno) tudi izraža neke vrste mero/
količino. Vsi ti členki modificirajo besedne zveze, in sicer tako neglagolske kot 
glagolsko. Pri mlajših, etimološko prozornih tovrstnih prislovnih in členkih so 
opazni pridevniški oz. zaimkovni koreni, ki izražajo mero/količino, npr. sln. sam‑, 
cel‑, vs‑, velik‑, mal‑.
Skupini protipomenskih (antonimnih) členkov so dodajalni členki s po-
menom ‘tudi; pri tem, poleg tega, prav tako, vključno’, npr. sln. tȗdi (Tudi 
nam se je to zgodilo, Poškodoval si je tudi nogo, Jezi se in tudi kolne včasih, 
SSKJ2), in izvzemalni členki s pomenom ‘le, samo, edino’ (rus. выделительно-
-ограничительные частицы), npr. sln. l (Na obisku so bili le eno uro, SP 
2001), sam (Zanj je pomembno samo delo, SSKJ2), vsȃj (Vsaj eden se me je 
spomnil, SSKJ2).
Splošno poudarjalni (tudi poudarni) členki (nem. Intensivpartikeln, Fokus-
partikeln, rus. усилительно-подчеркивающие частицы) so npr. sln. prȁv (Prav 
vsi so prišli, SP 2001) in rávno (Ravno ona je morala to slišati, SP 2001), ki se 
pojavljata pred besedno zvezo, ki jo pomensko modificirata, ter pa (Kdo pa pri-
14 Prvotno *ešče > nar. sln. ešč je bilo v večjem delu slovenščine spremenjeno po glasovnih spre-
membah, in sicer aferezi (nar. sln. šč) in poenostavitvi soglasniškega sklopa šč > š (nar. in knj. 
sln. š).
2.6
308 Matej Šekli  Členek med prislovom in veznikom (na gradivu jezika Brižinskih ...
haja?, po SP 2001), ki se pojavlja za besedno zvezo, ki jo pomensko modificira. 
Tudi dodajalni in izvzemalni členki so lahko intepretirani kot poudarjalni, npr. 
sln. tȗdi (sln. Potem so odnehali tudi najbolj trmasti, SP 2001), in sicer dodajal-
no poudarjalni s pomenom ‘celo’, npr. sln. cel (Prodali so celo hišo, SP 2001, 
poudarjeno ‘tudi hišo’), in izvzemalno poudarjalni s pomenom ‘predvsem, zlas-
ti, posebej, posebno’, npr. sln. predvsm (Predvsem je treba poudariti njegovo 
razgledanost, SSKJ2), zlȃsti (Za ta šport se odločajo zlasti fantje, SP 2001), 
posbej in posbno (Posebno njemu je bil zelo blizu, SSKJ2).
Izvzemalno poudarjalnim členkom so pomensko podobni zadržkovni člen-
ki, npr. sln. sȁj (Saj je bilo veselo, vendar ne za vse, SP 2001), kvčjemu (Ta 
knjiga je razumljiva kvečjemu za strokovnjaka, SSKJ2). V to skupino gredo še 
presojevalni členki s pomeni kot ‘skoraj, domala, do malega’ (precejšnje pribli-
ževanje določeni polni meri, stopnji), npr. sln. skōraj (Njegova koža je skoraj 
črna, SSKJ2), domȃla ‘skoraj’ (Domala vse je uničeno, SP 2001), cȋrka neknj. 
pog. ‘približno, okoli, okrog’ (znižati stroške za cirka dvajset odstotkov, SP 
2001), ȋtak ‘tako in tako’ (Toča je uničila že itak revne posevke; Ostani še, vlak 
si itak zamudil, SSKJ2).
Od vseh teh členkov je v jeziku Brižinskih spomenikov izpričan psl. *že > 
(stcsl. že ‘prav, ravno; pa’), BS ſe (II 41) = že ‘prav, ravno; pa’, ki se pojavlja kot 
poudarjalni členek s prvotnim pomenom *‘prav, ravno; pa’ (BS tige ſe moſem i 
mui eſte buiti (II 41–42) = tije že možem i my ešče byti ‘(prav/ravno) enaki (pa) 
moremo tudi mi še biti’), s poudarjanjem besedne zveze (v stavku) v nasprotju s 
predhodno besedno zvezo (v predhodnem stavku) izraža protivno (adversativno) 
pomensko razmerje med stavkoma *‘pa’ (BS da mi ie na ʒem zuete beuſi, iti ſe na 
on ʒuet, paki ſe uʒtati na ʒodni den (I 8–9) = da mi je, na sem světě běvši, iti že na 
on svět, paki že vzstati na sǫdni dən ‘da mi je, potem ko sem bil na tem svetu, iti 
pa na oni svet, spet pa vstati na sodni dan’).15
Načinovni členki
Načinovni členki (modalne partikule) (nem. Modalpartikeln, rus. модальные 
частицы) so nastali iz načinovnih prislovov (adverbia modi). Pomensko modifi-
cirajo glagolsko besedno zvezo. To so verjetnostni členki, npr. sln. mordȁ/mrda 
(Zvečer se morda vidiva, SSKJ2), nȁjbrž/nȃjbrž (Pes je najbrž lačen, SP 2001), 
morebīti (Morebiti nam bo le uspelo, SP 2001), nemȃra star. (Star je nemara 
petdeset let, SSKJ2), domnevnostni členki, npr. sln. baj (Baje so zelo bogati, 
SSKJ2) in bjda star. (Grad je bojda sezidal neki plemič, SSKJ2), mendȁ/mnda 
(Nocoj se menda že vrnejo, SP 2001), kāli zastar. (Resnica bo kali ta, da ni več 
živ, SSKJ2), in (ne)gotovostni členki ali prislovi, npr. sln. sevda (Z njegovim 
15 V prvem primeru ima že poudarjalni pomen, poudarja istostni zaimek tije ‘isti, enaki’. V drugem 
primeru oba že postavljata stavke v nasprotje, pri čemer drugi členek lahko tudi samo poudarja 
prislov paki ‘spet’.
2.7
309Jezikoslovni zapiski 23  2017  2
mnenjem se seveda ni mogoče strinjati, SSKJ2) in vndar (To je vendar preveč, 
SP 2001) za izražanje gotovosti ter bgve (Bogve ali še živi; Ženejo jih bogve kam, 
SSKJ2) za izražanje negotovosti.16
Navezovalni členki
Navezovalni členki (za razliko od stopenjskih, mernih/količinskih in načinovnih, 
ki pomensko modificirajo besedno zvezo ali celoten stavek) pomensko modifici-
rajo besedilo, večje od enega stavka. Členki s pomenom ‘torej’ se navezujejo na 
prej povedano (nanašanje nazaj, anafora) in s tem povezujejo vsebino več stavkov, 
npr. sln. trej (Taka je torej ta stvar, SSKJ2), nȃmreč (Posestvo je bilo brez dolga, 
brez vknjiženega namreč, SSKJ2). Lahko poudarjajo pojasnjevalno (eksplikativ-
no) pomensko razmerje med stavkoma (sln. Pozni smo, torej moramo pohiteti; Vsi 
so vznemirjeni, zdaj gre namreč za pomembne stvari, SP 2001).
V jeziku Brižinskih spomenikov je izpričan členek psl. *bo > (stcsl. bo ‘na-
mreč’), BS bo (II 44) = bo ‘namreč’17 (BS ecc tage dela naſnem delati, iaſe oni 
delaſe, oni bo laſna natrovuechu (II 42–45) = ee taje děla načnem dělati, jaže oni 
dělašę, oni bo lačna natrověxǫ ‘če enaka dela začnemo delati, ki so jih oni delali, 
oni so namreč lačnega nahranili’).
Pastavčni členki
Pastavčni členki (nem. Gesprächspartikeln, rus. частицы, утверждающие или 
отрицающие рекплики) niso del stavka, temveč so samostojni členkovni pastavki 
(Toporišič 2000: 488–489), saj se pojavljajo samostojno, pred ali za stavkom. V tem 
se bistveno ločijo od ostalih členkov. Pastavčni so nekateri nikalni členki (prim. 
2.3), npr. sln. n (Si ti poklical? – Ne, SSKJ2), poudarjeno nȁk (Nak, to pa ne gre, 
SSKJ2), prim. tudi ali n (To je tvoj mož, ali ne?, SSKJ2), n li (Govorite o veselici, 
ne li?, SSKJ2), in vprašalni členki (prim. 2.4), npr. sln. kajn (Saj pojdeš z menoj, 
kajne?, SSKJ2), poudarjeno kajnda (Saj greš z nami, kajneda?, SSKJ2), kāj (Sedaj 
si zadovoljen, kaj?, Toporišič 2000: 445), kāli ‘ali ne’ zastar. (Menda spiš, kali?, 
SSKJ2). Za razliko od nepastavčnih nikalnih in vprašalnih členkov so vedno nagla-
šeni. Nikalnim so protipomenski soglašalni členki, npr. sln. dȁ (Si pripravljen? – 
Da, SSKJ2), jā knj. pog. (Je to vaš sin? – Ja; Ja, tako je bilo, SSKJ2), āmen (Reši 
nas hudega, amen, SSKJ2). V to skupino gredo še spodbujevalni členki, ki pa se 
16 Načinovni prislov in »nepravi« verjetnostni členek je npr. sln. mogče (Tega ni mogočeadv. 
brati : Mogočepart. to že veste, SP 2001), načinovni prislovi ali načinovni prislovni zaimek in 
»nepravi« gotovostni členki pa so npr. vsekȁkor/vskakor (To je vsekakorpron.adv. treba poveda-
ti : To je vsekakorpart. slabo, SP 2001), rs (To ni resadv. : Ali mi boš respart. napravil to uslugo, 
SP 2001), resnīčno (resničnoadv. se veseliti : Pokrajina je resničnopart. lepa, SP 2001), gotóvo 
(Glas mu je zvenel gotovoadv. in mirno : To bo gotovopart. držalo, SP 2001). Členki sevda, 
vsekȁkor/vskakor, rs, resnīčno, gotóvo so v Toporišič 2000: 449 in SP 2001 opredeljeni kot 
soglašalni, členek vndar kot poudarni.
17 V strokovni literaturi se pojavlja tudi drugačna interpretacija, in sicer pomen ‘zakaj, kajti’ (BS 
2004: 132).
2.9
2.8
310 Matej Šekli  Členek med prislovom in veznikom (na gradivu jezika Brižinskih ...
funkcijsko že približujejo medmetom, npr. sln. nȍ (No, reci kaj, SSKJ2), nȕ zastar. 
(Nu, pomagaj ji, SSKJ2).18 Razlika med čustovanjskimi členki in razpoloženjskimi 
medmeti namreč ni vedno enoznačna, npr. sln. hvála, ki izraža hvaležnost (Kako 
se imate? – Hvala, dobro!, SSKJ2), in sln. ajȃ, ki uvaja domislek (Aja, zdaj sem se 
spomnil, SSKJ2). Pastavčno je rabljen tudi členek sln. čš, ki uvaja subjektivno po-
dani govor ali misel (Držal se je samozavestno, češ, jaz se ne bojim nikogar, SSKJ2).
členki in vezniki
V najstarejših slovanskih jezikovnih spomenikih, npr. v stari cerkveni slovanščini 
(klasično ciril-metodovsko obdobje 863–885) (dalje stcsl.) pa tudi v jeziku Brižin-
skih spomenikov, kot tudi v drugih starih indoevropskih jezikih jasne razlike med 
členki in vezniki še ni bilo (Haburgajev 1986: 234–235; Babič 2003: 230–231; 
Dunkel 2014: 221–228). Med besedami v členkovni ali vezniški rabi je mogoče 
razlikovati na osnovni skladenjskega merila, in sicer besednega reda. Beseda v 
vlogi členka se je pojavljala za prvo polnopomensko besedo v stavku ali (pred-
vsem nikalni in dodajalni členki) pred polnopomensko besedno zvezo, na katero 
se je nanašala, beseda v vlogi veznika pa se je pojavljala na začetku stavka oz. 
med besednima zvezama, ki ju je povezovala. Sledi prikaz tovrstnih besed v jeziku 
Brižinskih spomenikov.
Psl. *i > (stcsl. i ‘tudi, celo; in’), BS i ‘tudi, celo; in’19 je bil prvotno verje-
tno dodajalni členek s prvotnim pomenom *‘pri tem, poleg tega, tudi’ (BS tige 
ſe moſem i mui eſte buiti (II 41–42) = tije že možem i my ešče byti ‘prav taki pa 
moremo tudi mi še biti’; i tebe, boſi rabe, choku biti izpovueden uʒeh moih greh 
(I 7–8) = i tebě, božji rabe, xoǫ biti izpovědən vsěx mojix grěx ‘tudi tebi, božji 
služabnik, hočem biti izpovedan vseh mojih grehov’; da i zinouue boſi nareſem 
ze (II 16–17) = da i sinove božji narečem sę ‘da se tudi sinovi božji imenujemo’) 
in dodajalno poudarjalni členek s pomenom *‘celo’ (morda BS i gezm, bratria, 
bozuuvani i bbgeni (II 66–68) = i jes(ə)m, bratrija, pozvani i p[o]b[ě]jeni ‘in 
smo, bratje, poklicani, celo spodbujeni/prisiljeni’), ki izraža vezalno (kopulativ-
no) pomensko razmerje med besednimi zvezami (BS tebe izpovuede vueʒ moi 
greh i zuetemu creʒtu i zuetei marii i zuetemu michaelu i uuizem crilatcem boſi-
em i ʒuetemu petru i uʒem zelom boſiem i uʒem muſenicom boſiem i uʒem vuer-
nicom boſiem i uʒem devuam praudnim i uʒē praudnim (I 2–7) = tebě izpovědě 
vəs moj grěx i svętěmu kstu i svętěj Mariji i svętěmu Mixělu i vsěm krilatcem 
božjem i svętěmu Petru i vsěm s(ə)lom božjem i vsěm mǫčenikom božjem i vsěm 
věrnikom božjem i vsěm děvam pravdnim i vsěm pravdnim ‘tebi izpovem ves 
moj greh i svetemu križu in sveti Mariji in svetem Mihaelu in vsem krilatcem 
18 Tudi drugi členki so lahko rabljeni pastavčno, npr. domevnostni (Dobite tudi vi obisk? – Morda, 
Toporišič 2000: 489).
19 Prvotno *i je bilo pozneje v slovenščini okrepljeno s poudarjalno členico *no v *ino > stcsl. ino 
‘ampak’, sln. 14. st. ino, 16. st. inu, sodobno knj. in.
3
311Jezikoslovni zapiski 23  2017  2
božjim in svetemu Petru in vsem slom božjim in vsem mučencem božjim in 
vsem vernikom božjim in vsem devicam pravični in vsem pravičnim’; eſe protiu 
bogu i protiu memu creʒtu (I 19–20) = eže protiv bogu i protiv měmu kstu ‘kar 
je proti bogu in mojemu krstu’; tebe ze mil tuoriv od ʒih poſtenih greh i od ineh 
mnozeh (I 21–22) = tebě sę mil tvoŕǫ ot six poštenix grěx i od iněx mnozěx ‘tebe 
milosti prosim za te naštete grehe in za druge mnoge’; teh ze tebe miltuoriv i 
ʒuetei marii v vzem ʒvetim (I 23–24) = těx sę tebě mil tvoŕǫ i svętěj Mariji i vsěm 
svętim ‘za té te milosti prosim in sveto Marijo in vse svete’; miloztivui boſe, tebe 
poronſo me telo i mo duſu i moia zlovueʒa i me delo i mo vuoliu i mo vueru i moi 
ſivuot (I 29–31) = milostivi bože, tebě porǫčǫ mě tělo i mǫ dušǫ i moja slovesa 
i mě dělo i mǫ voĺǫ i mǫ věrǫ i moj život ‘milostljivi bog, tebi bom izročil moje 
telo in mojo dušo in moje besede in moje delo in mojo voljo in mojo vero in 
moje življenje’) in stavki (BS pongeſe bih na ʒi zvuet vuuraken i bih criſken (I 
12–13) = pońeže bix na si svět [u]vraen i bix kščen ‘potem ko sem bil na ta 
svet poslan in sem bil krščen’; nebo ie tepechu metlami i, prinizſe ogni, petſachv 
i metſi tnachu i po lezv vueſachu i ſelezni cliuſi ge raztrgachu (II 98–103) = nebo 
ję tepěxǫ metlami i, prinəsše ogni, pečaxǫ i meči tnaxǫ i po lěsu věšaxǫ i želězni 
kĺuči ję raztgaxǫ ‘ker so jih tepli z metlami in, potem ko so jih prinesli k ognju, 
pekli in z meči sekali in po lesu obešali in z železnimi kljukami so jih raztrgali’; 
da bim ciſto iz pouued ztuoril i odpuztic ot boga priel (III 22–24) = da bim čistǫ 
izpověd stvoril i otpustək od boga prijęl ‘da bi čisto izpoved storil in odpustek 
od boga prejel’). Pojavlja se tudi v dvodelnem vezalnem prirednem vezniku BS 
i ... i ‘tako ... kot (tudi)’ (BS i vuenſih i minſih (I 23) = i vęjix i məńšix ‘tako 
večjih kot (tudi) manjših’).
Psl. *a > (stcsl. a ‘in; a, pa, toda, vendar’), BS a (II 34, 103) = a ‘in; a, pa, 
toda, vendar’ je prvotno verjetno (podobno kot *i) bil dodajalni členek s pome-
nom *‘tudi’ in je lahko poudarjal vezalno pomensko razmerje *‘in’, ob stavkih z 
nasprotujočima si pomenoma pa tudi protivno (adversativno) pomensko razmerje 
(BS preiſe naſſi zeſztoco ſtradacho [...] a to bac mui ninge [...] toie moſim ztoriti 
(II 97–98, 103–107) = prějše naši žestoko stradaxǫ [...] a to pak my nině [...] toje 
možem storiti ‘prejšnji naši so hudo trpeli [...] in to pa mi zdaj [...] isto moremo 
storiti’; tere nepriiaznina uznenauvi deſſe a boſi uzliubiſe (II 32–34) = tere [děla] 
Neprijaznina vznenaviděšę, a božj[a] vzĺubišę ‘ter dela Neprijaznega so zasovra-
žili, a božja vzljubili’). V prvem primeru si nasprotujeta osebka (prějše naši : my), 
v drugem pa povedka (vznenaviděšę : vzĺubišę).
Psl. *nъ > (stcsl. nъ ‘a, toda, temveč, ampak’), BS n[ə] ‘pa, saj, vendar’ se kot 
navezovalni členek pojavlja na drugem mestu v stavku znotraj samostalniške be-
sedne zveze, na katero se nanaša, in poudarja protivno pomensko razmerje do prej 
povedanega, in sicer v BS II 83–88 (BS naſ gozbod [...] to n bozzledine balouvani-
ge pozled ge pozſtavv (II 89–93) = naš gospod [...] to n[ə] poslěd(ə)ńě balovanje 
poslěd je postav[il] ‘naš gospod to pa poslednje zdravljenje je naposled postavil’). 
Besedilno funkcijsko gledano je bliže členku (pojavlja se v wackernaglovskem 
312 Matej Šekli  Členek med prislovom in veznikom (na gradivu jezika Brižinskih ...
položaju) kot vezniku in je sopomensko členku psl. *že > stcsl. že, BS že. V stari 
cerkveni slovanščini nastopa tudi kot protivni veznik.
Psl. *da > (stcsl. da ‘da’), BS da ‘da’ nima enotne etimološke razlage,20 zaradi 
česar je težko določiti, katera njegova funkcija je prvotna in katere so drugotne. Kot 
oblikotvorni členek (prim. 2.2) se pojavlja v velelnih (imperativnih) stavkih s pove-
dnim/velelnim naklonom (BS da c tomu dini zinzi muzlite (II 83–84) = da k tomu d(ə)
ni, sinci, myslite ‘da na tisti dan, sinki, mislite’) in v želelnih (deziderativnih) stavkih 
s pogojnim naklonom (BS da bim na ʒem zuete tacoga grecha pocazen vʒel (I 25) = 
da bim na sem světě takoga grěxa pokazən vzęl ‘da bi na tem svetu takega greha 
kazen gori vzel’; da bim uʒliſſal na zodni den tuo miloʒt vueliu (I 31–32) = da bim 
uslišal na sǫdni dən tvǫ milost veĺǫ ‘da bi uslišal na sodni dan tvojo milost veliko’). 
Kot podredni veznik se pojavlja v pripovednem vsebinskem odvisniku s povednim 
naklonom ob nepolnopomenskih glagolih, in sicer esivnem ‘biti’ in fientivnem ‘pos-
tati’, ob glagolih rekanja in mišljenja (verba dicendi et cogitandi) ter glagolih teles-
nega in duševnega zaznavanja (verba sentiendi) (BS vueruiu, da mi ie, na ʒem zuete 
beuſi, iti ſe na on ʒuet (II 8–9) = věrujǫ, da mi je, na sem světě běvši, iti že na on svět 
‘verujem, da mi je, potem ko sem bil na tem svetu, iti pa na oni svet’; i pagi, bratriia, 
pomenem ze, da i zinouue boſi nareſem ze (II 14–17) = i paki, bratrija, poměněm sę, 
da i sinove božji narečem sę ‘in vendar, bratje, spomnimo se, da se tudi sinovi božji 
imenujemo’; toſe uueruiu [...], da ta tri imena edin bog (III 4–5, 7–8) = tože věrujǫ 
[...], da ta tri imena [sǫt] edin bog ‘tudi verujem, da so ta tri imena edini bog’) v nad-
rednem stavku kot tudi v namernem (finalnem) odvisniku s pogojnim naklonom ob 
drugih glagolih (BS vſe ze da vmoku za vuiʒ narod, da bi ni ʒlodeiu otel (I  27–28) = 
uže sę da v mǫkǫ za vəs narod, da bi ni zloděju otęl ‘že se je dal v trpljenje za ves rod, 
da bi nas zlodeju otel’; toſe izco iega miloʒti [...] i uſeh b[osih] moki, da mi raſite na 
pomoki biti ki bogu moih grechou, da bim ciſto izpouued ztuoril i odpuztic ot boga 
priel (III 11–12, 19–24) = tože iskǫ jega milosti [...] i vsěx božjix moi, da mi račite 
na pomoi biti kə bogu mojix grěxov, da bim čistǫ izpověd stvoril i otpustək od boga 
prijęl ‘tudi iščem njega milosti [...] in vseh božjih moči, da mi blagovolite na pomoči 
biti k bogu mojih grehov, da bi čisto izpoved storil in odpustek od boga prijel’; dai mi 
boſe goʒpodi tuuoio milozt, da bim nezramen i neʒtiden na ʒudinem dine pred tuima 
oſima ztoial (III 49–56) = daj mi, bože gospodi, tvojǫ milost, da bim nesramən i nes-
tidən na sǫd(ə)ńěm d(ə)ne prěd tv[o]jima očima stojal ‘daj mi, o bog gospod, tvojo 
milost, da bi brez sramote in sramu na sodni dan pred tvojimi očmi stal’).
20 Po eni razlagi gre prvotno za praindoevropsko zaimensko osnovo *de‑/*do‑ ‘ta’, in sicer za 
direktiv/lativ *doh2 ‘k temu’, iz katere naj bi najprej nastal podredni veznik, iz slednjega pa naj-
verjetneje še soglašalni členek (v stavkih tipa Ali misliš, da je prišel? – Mislim, da; podobno je 
iz latinskega veznika si ‘če’, v nekaterih romanskih jezikih nastal soglašalni členek si ‘da’) (npr. 
ЭССЯ 4 (1977): 180–181; Snoj 2016: 124). Prvotno naj bi bil gotovostni členek s pomenom 
*‘tako; seveda, vsekakor’ (Haburgajev 1986: 235–236). Po drugi razlagi gre za praindoevropski 
glagol *deh3- ‘dati’, in sicer za obliko druge osebe ednine velelnika aorista glagola *deh3- ‘daj!’ 
(npr. Dunkel 2014: 132).
313Jezikoslovni zapiski 23  2017  2
vezniki
Obravnavani so prvotni prislovi, ki so v jeziku Brižinskih spomenikov zelo verje-
tno že gramatikalizirani v veznike.
Psl. *ae, *ee ‘če’ > (stcsl. ašte ‘če’), BS ecce (II 1, 42), eche (III 49) = ee 
‘če’ (> sln. če) je bil veznik, ki je uvajal pogojni (kondicionalni) odvisnik (pri če-
mer se je v nadrednem stavku lahko pojavljal soodnosni (koreferenčni) prislov *te 
> (stcsl. te, tě), BS te ‘tedaj, potem’, torej BS ee ... te ‘če ... tedaj, potem’ (BS ecce 
bi detd naſ ne zegreſil, te v ueki gemu be ſiti (II 1–3) = ee bi děd naš ne səgrěšil, 
te v věki jemu bě žiti ‘če bi ded naš ne zagrešil, tedaj v veke bi mu bilo živeti’; tige 
ſe moſem i mui eſte buiti, ecce tage dela naſnem delati (II 41–43) = tije že možem 
i my ešče byti, ee taje děla načnem dělati ‘Prav taki pa moremo tudi mi še biti, 
če ista dela začnemo delati’; i rad ze chocu caiati [...], eche me, boſe, poſtediſi (III 
47–50) = i rad sę xoǫ kajati [...], ee mę, bože, poščędiši ‘in rad se hočem kesati 
[...], če me, o bog, obvaruješ’).
Psl. *teže (sklop iz *te ‘tedaj, potem’ in *že ‘pa’) > BS tere (II 32, 110) = tere 
‘ter’ (> sln. ter) je bil prvotno verjetno poudarjeni časovni prislov s pomenoma 
istodobnost *‘prav, ravno tedaj’ in zadobnost *‘prav, ravno potem’, ki je lahko 
ob nenasprotujočima si pomenoma stavkov izražal vezalno pomensko razmerje, 
in sicer istodobno (BS eſe beſe priuuæ zlouuezi u liza tazie, acoſe i mui gezim, 
tere nepriiaznina uznenauvideſſe (II 30–34) = eže běšę pvě člověci v lica tacije, 
akože i my jesəm, tere [děla] Neprijaznina vznenaviděšę ‘da so bili prej ljudje v 
lica taki, kakor smo tudi mi, ter so dela Neprijaznega zasovražili’) in zadobno (BS 
da potomu, zinzi, boſi raba prizzuauſe tere im grechi vuaſa poſtete (II 109–112) = 
da potomu, sinci, božj[ę] rabę prizvavše tere jim grěxi vašę poštěte ‘da zato, sinki, 
božje služabnike poklicavši ter jim grehe vaše naštejte’).
Psl. *nu > BS nu (II 6, 24, 71, 85, 91) = nu ‘temveč’ je bil protivni veznik 
in je nastopal kot drugi del dvodelnega veznika BS ne/ni ... nu ‘ne ... temveč’ (BS 
ide neca moze vcloniti, nu ge pred boſima oſima ſtati (II 84–87) = ide ně kamo sę 
ukloniti, nu je prěd božjima očima stati ‘kjer/ko ni kam se skloniti stran, temveč je 
pred božjimi očmi stati’).
Psl. *ili ‘ali’ (sklop iz *i ‘tudi, in’ in *li ‘ali’) (> stcsl. ili ‘ali’), BS ili (I 13–17, 
III 31–32) = ili ‘ali’ je bil ločilni (disjunktivni) veznik, ki je povezoval tako be-
sedne zveze (BS ili u nepraudnei rote ili u lſi ili tatbe ili ʒavuiʒti ili v uzmaʒi ili 
v ʒiniſtue (I 14–16) = ili v nepravdněj rotě ili v lži ili tatbě ili zavisti ili v vzmazi 
ili v s(ə)ničtvě ‘ali v nepravični prisegi ali v laži ali v zavisti ali v skrunitvi ali v 
nečistovanju’) kot tudi stavke (BS eſe pomngu ili ne pomngu (I 13) = eže pomńǫ ili 
ne pomńǫ ‘kar pomnim ali ne pomnim’).
Psl. *libo (sklop iz *li ‘ali’ in *bo ‘namreč’) > BS libo (II 81, 82) = libo ‘ali’ 
(rus. либо ‘ali’) je bil ločilni (disjunktivni) veznik in se je pojavljal v zloženem 
vezniku libo ... libo li si ‘ali ... ali, bodisi ... bodisi’ (BS libo bodi dobro libo li zi 
zlo (II 81–82) = libo bǫdi dobro libo li si zlo ‘ali naj bo dobro ali zlo’).
4
314 Matej Šekli  Členek med prislovom in veznikom (na gradivu jezika Brižinskih ...
Psl. *nebo (sklop iz *ne ‘ne’ in *bo ‘namreč’) > BS nebo (II 98) = nebo 
‘kajti’ (BS preiſe naſſi zeſztoco ſtradacho, nebo ie tepechu metlami (II 97–99) = 
prějše naši žestoko stradaxǫ, nebo ję tepěxǫ metlami ‘prejšnji naši so hudo trpeli, 
kajti tepli so jih z metlami’) stoji na prvem mestu v stavku in poudarja vzročno 
pomensko razmerje.
PRislovi
Prikazani so prvotni prislovi, ki so v jeziku Brižinskih spomenikov zelo verjetno 
že pomensko oslabeli v členke in/ali so se že rabili kot vezniške besede.
Psl. *daže (sklop iz *da ‘da’ in *že ‘pa’) > (stcsl. daže ‘preden’), BS daſe (III 
40) = daže ‘pa vse, celo’ (rus. дже ‘celo’) je verjetno že bil dodajalno poudar-
jalni členek (BS od togo dine, poneſe xen bih, daſe dodiniznego dine (III 39–41) 
= ot togo d(ə)ne, pońeže kščen bix, daže do dənəšńěgo d(ə)ne ‘od tistega dne, 
potem ko sem bil krščen, pa vse do današnjega dne’).
Psl. *tože ‘to pa, prav to, prav tako’ (sklop iz *to ‘to’ in *že ‘pa’) > (stcsl. 
tože ‘tudi; in’), BS toſe (III 4, 11) = tože ‘tudi; in’ (> nar. sln. tre)21 je bil prvotno 
morda načinovni prislov s pomenom *‘prav tako, enako’, pomensko oslabljen v 
dodajalni členek s pomenom *‘tudi’, ki poudarja vezalno pomensko razmerje 
(BS toſe uueruiu ubog uzemogoti (III 4–6) = tože věrujǫ v bog vsemogǫi ‘tudi/in 
verjamem v boga vsemogočega’; toſe izco iega miloʒti (III 11–12) = tože iskǫ jega 
milosti ‘tudi/in iščem njega milosti’).
Psl. *pakъ > BS bac (II 103) = pak ‘tudi; pa’ (> star. sln. pȁk, sln. pa) je bil 
dodajalni členek s pomenom *‘tudi’, ki je med stavkoma z nasprotujočima si po-
menoma poudarjal protivno pomensko razmerje (BS a to bac mui ninge [...] toie 
moſim ztoriti (II 103–107) = a to pak my nině [...] toje možem storiti ‘in to tudi mi 
zdaj enako moremo storiti’ oz. ‘in to pa mi zdaj enako moremo storiti’).
Psl. *paky > (stcsl. paky ‘znova, spet, še; tudi; potem’), BS paki (I 9), pagi 
(I 14) = paki ‘znova, ponovno, spet; vendar’ je bil prvotno časovni prislov s po-
menom ponavljalnost *‘znova, ponovno, spet’22 (BS iti ſe na on ʒuet, paki ſe 
uʒtati na ʒodni den (I 9) = iti že na on svět, paki že vzstati na sǫdni dən ‘iti pa na 
oni svet, spet pa vstati na sodni dan’),23 med stavkoma z nasprotujočima si pome-
noma je poudarjal protivno pomensko razmerje (BS i pagi, bratriia, pomenem ze 
(II 14–15) = i paki, bratrija, poměněm sę ‘in spet/vendar, bratje, spomnimo se’).
Psl. *pońeže ‘po tem pa’ (prvotno predložna zveza *po ńe že ‘prav, ravno po 
tem, po tem pa’ s predlogom *po ‘po’, *n‑je, obliko tožilnika ednine srednjega spola 
kazalnega, pozneje oziralnega vrstnega pridevniškega zaimka *jь ‘ta; kateri, ki’ in 
21 Prvotni prislov psl. *tože > nar. sln. tre je bil pozneje v delu slovenščine okrepljen s členico 
sln. ‑j (knj. sln. tre‑j) (prim. 1.1).
22 Pojavlja se tudi strokovni izraz kratnostni prislov (SP 2001 s. v. znova, ponovno, spet).
23 Na dejstvo, da je BS paki prislov, tj. polnopomenska beseda, kaže tudi to, da se pojavlja na 
prvem mestu v stavku, sledi pa mu členek na drugem mestu v stavku.
5
315Jezikoslovni zapiski 23  2017  2
poudarjalnim členkom *že ‘prav, ravno; pa’) > (stcsl. ponježe ‘zato, ker’), BS po‑
ngeſe (I 12), boneſe (II 7–8), poneſe (III 40) = pońeže ‘potem, potem ko, ker’ (> nar. 
sln. pónjer ‘potem’) (Metka Furlan v Bezlaj 1995: 86) je bil prvotno časovni prislov 
s pomenom zadobnost *‘po tem, potem’, ki je v prvem stavku med stavkoma z nei-
stodobnim časovnim razmerjem poudarjal preddobno časovno pomensko razmerje 
*‘potem ko’ (BS eſe ieʒem ztuoril zla po t den, pongeſe bih na ʒi zvuet vuuraken i bih 
criſken (I 11–13) = eže jesəm stvoril zla po t dən, pońeže bix na si svět [u]vraen i bix 
kščen ‘kar sem storil zla po tem dne, po tem / potem ko sem bil na ta svet vrnjen/pos-
lan in sem bil krščen’; eſe ieſem ztuoril ptiuuo bogu od togo dine, poneſe xen bih (III 
37–40) = eže jesəm stvoril p[ro]tivǫ bogu ot togo d(ə)ne, pońeže kščen bix ‘kar se 
storil proti bogu od tega dne, po tem / potem ko sem bil krščen’), kar je bilo mogoče 
interpretirati tudi kot vzročno (kavzalno) pomensko razmerje *‘ker’ (BS boneſe za-
vuiztiu bui nepriiazninu uvignan od ſzlauui boſige, potom na narod zlovuezki ſtrazti 
i petzali boido (II 7–13) = pońeže zavistjǫ by Neprijazninǫ vignan ot slavy božję, po-
tom na narod člověčki strasti i pečali pojdǫ ‘ker je bil z zavistjo Neprijaznega izgnan 
od božje slave, so potem/zato na rod človeški strasti in skrbi prišle’).24
Psl. *potomь ‘po tem’ (sklop iz predloga *po ‘po’ in *tomь, oblike mestni-
ka ednine moškega/srednjega spola kazalnega vrstnega pridevniškega zaimka *tъ 
‘ta, tisti’) > BS potom (II 10) = potom ‘potem’ je bil časovni prislov s pomenom 
zadobnost *‘po tem, potem’ (BS potom na narod zlovuezki ſtrazti i petzali boido 
(II 10–13) = potom na narod člověčki strasti i pečali pojdǫ ‘potem na rod človeški 
strasti in skrbi so šle’).
Psl. *potomu ‘po tem’ (prvotno predložna zveza s predlogom *po ‘po’ in 
*tomu, obliko dajalnika ednine moškega/srednjega spola kazalnega vrstnega pridev-
niškega zaimka *tъ ‘ta, tisti’) > BS botomu (II 17, 35), potomu (II 28, 109) = potomu 
‘zato, torej, zatorej’ je bil prvotno časovni prislov s pomenom zadobnost *‘po tem, 
potem’, ki je v drugem stavku med stavkoma z neistodobnim pomenskim razmerjem 
lahko poudarjal tudi posledično (konsekutivno) pomensko razmerje *‘zato’ (BS i 
pagi, bratriia, pomenem ze, da i zinouue boſi nareſem ze. botomu ozſtanem zich 
mirzcih del (II 14–19) = i paki, bratrija, poměněm sę, da i sinove božji narečem sę. 
potomu ostaněm six mzkix děl ‘in spet/vendar, bratje, spomnimo se, da tudi sinovi 
božji imenujemo se. zato opustimo ta mrzka dela’; priuuæ zlouuezi [...] nepriiaznina 
uz nenauvideſſe, a boſi[a] uzliubiſe, da botomu nine u circuvah ich clanam ze (II 
30–36) = pvě člověci [...] [děla] Neprijaznina vznenaviděšę, a božja vzĺubišę, da 
potomu nině v ckvax jix klańam sę ‘prej so ljudje [...] dela Neprijaznega zasovražili, 
a božja vzljubili, da se potem/zato zdaj v cerkvah njih klanjamo’; da potomu, zinzi, 
boſi raba prizzuauſe (II 109–110) = da potomu, sinci, božj[ę] rabę prizvavše ‘da 
24 Na to, da pońeže v prvem stavku poudarja vzročno in ne preddobno časovno pomensko razmerje 
med stavkoma, bi kazal časovni prislov s pomenom zadobnosti potom v drugem stavku. Druga 
možna interpretacija je, da sta tako pońeže kot potom (še vedno) časovna prislova in je v neodvi-
snih stavkih nanizano sosledje dogajanja (‘potem je bil z zavistjo Neprijaznega izgnan od božje 
slave, potem so na rod človeški strasti in skrbi prišle’).
316 Matej Šekli  Členek med prislovom in veznikom (na gradivu jezika Brižinskih ...
zato, sinki, božje služabnike poklicavši’), iz prvega pomena je s pomenskim sla-
bljenjem nastal navezovalni členek (BS nizce teh del mirze ne pred boſima ozima. 
moſete potomu, zinzi, uvideti i zami razumeti (II 27–29) = ničže těx děl mže ně prěd 
božjima očima. možete potomu, sinci, viděti i sami razuměti ‘nič ni bolj mrzko od teh 
del pred božjimi očmi. morete torej/zato, sinki, videti in sami razumeti’).25
Psl. *dožda > BS doſda (II 61–62) = dožda ‘dokler’ (sorodno je stcsl. doži i do 
‘do’) je bil prvotno časovni prislov s pomenom preddobnost *‘pred tem, prej’, ki 
je med stavkoma z neistodobnim časovnim razmerje poudarjal zadobno časovno 
pomensko razmerje *‘preden’ (BS taco, zinzi, i nam ze modliti tomuge vuirchnemo 
otzu goſzpodi, doſda ni tamoge vzedli, v zezarſtuo ſuoge (II 58–63) = tako, sinci, i 
nam sę modliti tomuje vxńěmu otcu gospodi, dožda ni tamoje vsedli, v cěsaŕstvo 
svoje ‘tako, sinki, tudi nam se je moliti istemu vrhnjemu očetu gospodu, dokler nas 
prav tja [ne] vseli, v cesarstvo svoje’).
skleP
Pri analizi procesa postopne gramatikalizacije členkov in prislovov v veznike na gra-
divu jezika Brižinskih spomenikov je mogoče zaradi njihove pomenske reinterpreta-
cije v besedilu opaziti naslednje težnje (tendence) v pomenskih spremembah: (a) do-
dajalni in izvzemalni členek sta lahko intepretirana kot poudarjalna, in sicer prvi kot 
dodajalno poudarjalni s pomenom *‘tudi’ → *‘celo’ (BS i) in drugi kot izvzemalno 
poudarjalni s pomenom *‘le, samo, edino’ → *‘predvsem, zlasti, posebej, posebno’; 
(b) dodajalni členek s prvotnim pomenom *‘tudi’ lahko med stavkoma z nenasprotu-
jočima si pomenoma poudarja vezalno (kopulativno) pomensko razmerje (BS i, tože), 
med stavkoma z nasprotujočima si pomenoma pa protivno (adversativno) pomensko 
razmerje (BS pak); (c) poudarjalni členek s prvotnim pomenom *‘prav, ravno’ s pou-
darjanjem besedne zveze v stavku v nasprotju s predhodno besedno zvezo v predho-
dnem stavku poudarja protivno pomensko razmerje med stavkoma *‘pa’ (BS že, a); 
(č) poudarjalni nikalni členek lahko poudarja stopnjevalno pomensko razmerje med 
stavkoma (BS ne ... ni); (d) navezovalni členki s pomenom *‘torej’ lahko poudarjajo 
pojasnjevalno (eksplikativno) pomensko razmerje med stavkoma (BS bo); (e) časov-
ni prislov s pomenoma istodobnost *‘prav, ravno tedaj’ in zadobnost *‘prav, ravno 
potem’ lahko ob nenasprotujočima si pomenoma stavkov poudarja vezalno pomensko 
razmerje; (f) časovni prislov s pomenom zadobnost *‘po tem, potem’ med stavkoma z 
neistodobnim časovnim razmerjem poudarja preddobno časovno pomensko razmerje 
*‘potem ko’, ki ga je mogoče interpretirati tudi kot vzročno (kavzalno) pomensko 
razmerje *‘ker’, če prislov stoji v prvem stavku (BS pońeže), in kot posledično (kon-
sekutivno) pomensko razmerje *‘zato’, če prislov stoji v drugem stavku (BS potomu).
25 Prislov sln. potm je motiviran enako kot BS potom (da gre za ponovno tvorbo, kaže drugotna 
končnica mestnika ednine zaimka sln. tȃ) in pomensko podobno BS potomu (zadobno časovno: 
Dobro premisli, potem odgovori; navezovalno: Vse je drago, kako naj potem človek kaj privar-
čuje; posledično: Kupcev je malo. Potem bo izkupiček slab, SP 2001).
6
317Jezikoslovni zapiski 23  2017  2
liteRatuRa
Agrež 2016 = Maruška Agrež, Členki v slovenskem knjižnem jeziku od 17. do 19. stoletja: doktorska 
disertacija, Filozofska fakuleta v Ljubljani, 2016. – Tipkopis
Babič 2003 = Vanda Babič, Učbenik stare cerkvene slovanščine, Ljubljana: Znanstvena založba 
Filozofske fakultete, 2003.
Bajec – Kolarič – Rupel [– Šolar] 1956 = Anton Bajec – Rudolf Kolarič – Mirko Rupel [– Jakob 
Šolar], Slovenska slovnica, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1956.
Bezlaj 1976, 1981, 1995, 2005, 2007 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I–V, 
Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU, 
1976–2007.
BS 2004 = Brižinski spomeniki / Monumenta Frisingensia: znanstvenokritična izdaja, Ljubljana: 
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 32004 (11992, 21993).
Černelič 1991 = Ivana Černelič, Členek kot besedna vrsta v slovenskem knjižnem jeziku, Jezikoslov-
ni zapiski 1 (1991), 73–85.
Černelič 1993 = Ivana Černelič, O delitvi členkov, Vprašanja slovarja in zdomske književnosti, ur. 
Martina Orožen – Mateja Hočevar, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 
1993, 213–227.
Dunkel 2014 = George E. Dunkel, Lexikon der indogermanischen Partikeln und Pronominalstämme 
1–2, Heidelberg: Universitätsverlag Winter, 2014.
Duridanov idr. 1993 = Иван Дуриданов idr., Граматика на старобългарския език: Фонетика, 
морфология, синтаксис, София: Българска академия на науките, 1993.
ESSJ 1 = František Kopečný, Etymologický slovník slovanských jazyků: slova gramatická a zájmena 
1: předložky, koncové partikule, Vědecký redaktor Bohuslav Havránek, Praha: Academia, na-
kladatelství Českoslovené akademie věd, 1973.
ESSJ 2 = František Kopečný – Vladimír Šaur – Václav Polák, Etymologický slovník slovanských 
jazyků: slova gramatická a zájmena 2: spojky, částice, zájmena a zájmenná adverbia, Praha: 
Academia, nakladatelství Českoslovené akademie věd, 1980.
Haburgajev 1986 = Георгий Александрович Хабургаев, Старославянский язык, Москва: 
Альянс, 1986 (2016).
Jakop 2000–2001 = Nataša Jakop, Funkcijska delitev členkov: značilnosti naklonskih členkov, Je-
zik in slovstvo 46 (2000–2001), št. 7–8, 305–316.
Lekant idr. 2017 = Павел Александрович Лекант idr., Современный русский язык: учебник для 
академического бакалавриата, Москва: Юрайт, 52017.
Majer 2012 = Marek Majer, An Archaic Indo-European Verbal Form in the Slavic Generalizing 
Particle *‑žĭdo?, The Indo‑European Verb: Proceedings of the Conference of the Society for 
Indo‑European Studies, Los Angeles 13–15 September 2010, ur. Harold Craig Melchet, Wies-
baden: Reichert, 225–234.
Perko 2016 = Vesna Perko, Poskus konstrukcijske analize členkov: magistrsko delo, Filozofska fa-
kulteta v Ljubljani, 2016. – Tipkopis.
Smolej 2001 = Mojca Smolej, Členek v slovenskem knjižnem jeziku: pomenoslovni in skladenjski 
vidiki: magistrsko delo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 2001. – Tipkopis.
Smolej 2003 = Mojca Smolej, Nekoliko drugačna delitev členkov, Języki i tradycje Słowian, ur. Emil 
Tokarz, Katowice: Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego, 2003 (Prace naukowe Uniwersytetu 
Śląskiego w Katowicach), 244–251.
Smolej 2004 = Mojca Smolej, Členki kot besedilni povezovalci, Jezik in slovstvo 49 (2004), št. 5, 
45–57.
Smolej 2017 = Mojca Smolej, Partikeln und Lexeme in der Rolle von Partikeln, v: Partikeln überall: 
Deutsch – Slowenisch – Chinesisch, ur. Stojan Bračič – Mateja Petrovčič, Ljubljana: Znanstve-
na založba Filozofske fakultete, 73–88.
Snoj 2016 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 32016 
(11997).
318 Matej Šekli  Členek med prislovom in veznikom (na gradivu jezika Brižinskih ...
SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, Ljub-
ljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske aka-
demije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Cankarjeva založba, 
2014.
SP 2001 = Slovenski pravopis, ur. Jože Toporišič, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in 
umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut 
za slovenski jezik Frana Ramovša, 2001.
Šekli 2016a = Matej Šekli, Частицы и союзы в языке Фрейзингенских отрывков = Členki in 
vezniki v jeziku Brižinskih spomenikov, Тезисы Международной научной конференции 
Словенский язык, литература и культура в славянском и европейском контексте 28–29 
ноября 2016 года, Москва: МАКС Пресс, 2016, 106–111.
Šekli 2016b = Matej Šekli, Frazni glagoli v rezijanskem narečju slovenščine, Annales: anali za istr-
ske in mediteranske študije, series Historia et Sociologia 26 (2016), št. 4, 689–698.
Švedova idr. 1980 = Наталия Юльевна Шведова idr., Русская граматика I–II, Москва: 
Российкая академия наук, Институт русского языка им. В. В. Виноградова, 1980 (2005).
Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 
1992.
Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000 (11976).
Večerka 2006 = Radoslav Večerka, Staroslověnština v kotextu slovanských jazyků, Olomouc: Uni-
verzita Palackého – Praha: Nakladatelství Euroslavica, 2006.
Vondrák 1928 = Wenzel Vondrák, Vergleichende slavische Grammatik II: Formenlehre und Syntax, 
Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 21928 (11908).
Žele 2014 = Andreja Žele, Slovar slovenskih členkov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008.
summaRy
Particles between adverbs and conjunctions (based on language 
material from the Freising manuscripts)
In analyzing the gradual grammaticalization of particles and adverbs into conjunctions 
based on language material from the Freising manuscripts (Fm), their semantic reinter-
pretation in the text makes it possible to observe the following tendencies in semantic 
changes: (a) the additive and exclusive particle can be interpreted as emphatic; specifi-
cally, the first as additive emphatic with the meaning *‘also’ → *‘even’ (Fm i) and the 
second as exclusive emphatic with the meaning *‘only, just’ → ‘especially, particularly, 
specifically’; (b) between sentences with non-contrastive meanings, the additive parti-
cle with the original meaning *‘also’ can emphasize a copulative relation (Fm i, tože), 
and between sentences with contrastive meanings an adversative relation (Fm pak); (c) 
the emphatic particle with the original meaning *‘precisely, exactly’ with emphasis on a 
phrase in the sentence contrasting with a prior phrase in the previous sentence emphasizes 
the contrastive relation *‘but’ (Fm že, a); (d) the emphatic negative particle can emphasize 
a gradational relation between sentences (Fm ne ... ni); (e) the referential particle with the 
meaning *‘thus’ can emphasize an explicative relation between sentences (Fm bo); (f) the 
temporal adverb with the meanings of simultaneity *‘just, right then’ and subsequent ac-
tion *‘just, right after’ can emphasize a linking relation with non-contrastive meanings of 
sentences; (g) the temporal adverb with the meaning of subsequent action *‘after, after-
ward’ between sentences with a non-simultaneous temporal relation emphasizes the an-
tecedent temporal relation *‘after that’, which can also be interpreted as a causal relation 
(Fm pońeže).