••PROLETAREC' JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CIT ATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S Z IT. — NO. 1616. IMar" M "Na. »s«, i 1907. al HM prt sttUs * 6Ms*s. IN.. satsr IM Ast sf Cs««rsu «f MsmS J. 11» CHICAGO, ILL., 31. AVGUSTA (August 31), 1936 Publiahad W«.kly at 1301 8. LawnJale Ara. LETO—VOL. XXXIII. LEWIS PROTI BOJU VODITELJI II. A. W. ŠEF CIO SVETUJE PREMIRJE DO PRIHODNJE KONVENCIJE Zadeva pride v kratkem pred glavni odbor unije avtnih delavcev Homer Martin ni posebno navdušen za Lewisov predlog, toda slednji upa, da bo prišlo do iztreznjenja v vodstvu U. A. W. — Lewis pravi, da je postal spor — "javna nadloga" _ Spor v vodstvu unije avtnih delavcev, ki se je v prvem šta-dijo končal z izključitvijo štirih in suspendiranjem enega gl. odbornika UAW, katere je predsednik unije Homer Martin obdolžil paktiranja s komunisti, da bi se polastili vodstva unije, Ae vedno ni poravnan. Obe frakciji sta z obdolžbami in protiobdolžbami zadevo tako zamešali, da se je težko spoznati v nji. Jasno je le, da ne gre za trenje med članstvom unije, temveč zgolj za frakcij-ski boj med voditelji. Tega mnenja je tudi John L. Lewis, vodja CIO, ki je pretekli teden zaslišal obe frakciji, nato jima pa svetoval pomirjenje. Premirje do prihodnje konvencije UAW Lewisov mirovni načrt določa, da se izključenim gl. uradnikom vrnejo njihova mesta v gl. odboru, nakar naj obe frakciji prenehata z medsebojnimi praskami do prihodnje redne konvencije UAW, ki se bo vršila prihodnje leto v avgustu. Konvencija bi potem slišala oh* plati zvona in odločila, kdo je v pravem. To bi bilo demokratično. Lewisov predlog je ugajal štirim izključenim in enemu suspendiranemu gl. uradniku UAW, ki so izjavili, da se jim vidi sprejemljiv. Homer Martin pa ni bil menda nič navdušen zanj,obljubil pa je, da bo v kratkem sklical sejo gl. odbora ter mu ta načrt predložil, toda brez svojega priproročila. "Javna nadloga" Konferenca v Lewisovem glavnem stanu v VVashingtonu je trajala dva dni. Ko se le ni doseglo kompromisa, se je Leviš razjezil ter oštel voditelje avtne unije, češ, da so svoj spor prignali tako daleč, da je postal prava pravcata — javna nadloga! Prepirajo se uredniki Po konferenci je Lewis govoril s časnikarskimi poročevalci, katerim je rekel, da upa, da bo eksekutivni odbor unije avtnih delavcev sprejel njegov mirov- 'DR/ ROOSEVELT I ni načrt, o katerem je dejal, da | bo vzpostavil normalno stanje v uniji ter odstranil iz nje ta spor, ki je zašel med članstvo. Nazadje je pa povdaril: "Ta spor se ni pričel v vrstah članstva, temveč med 24 plačanimi uradniki unije ... Mi upamo, da bo eksekutivni odbor unije avtnih delavcev trezno pretehtal naše nasvete in odobril končno poravnavo." Kaj ae bo skuhalo iz tega? Ker si ne lastimo preroških zmožnostih, seveda ne moremo odgovoriti na gornje vprašanje, temveč lahko le ugrbamo. Le-wisov mirovni načrt je videti dober in demokratičen. Konvencija naj odloči. Voditelji, ki so si v laseh, naj pa medtem mirujejo, da ne bo nepotrebnega razburjenja med članstvom. Tako bi rekel vsak pameten človek, ki mu je do tega, da unijsko gibanje v avtni industriji napreduje. Kaj pa, če Martinova frakcija odkloni Lewisov načrt? Potem bo s tem pač pokazala, da je nekaj narobe z njo, predvsem pa, da je avtokratična. Frakcija, kateri pripadajo izključeni gl. odborniki, je v manjšini, torej se Martinovi večinski frakciji ni treba bati, da bi jo požrla, če sprejme izključene odbornike nazaj v gl. odbor, dokler prihodnja redna konvencija ne odloči, komu lahko zaupa vodstvo unije. Glav-| nim odbornikom te unije, ki imajo čisto vest, se pač ni treba bati, da bi jim Lewisov načrt škodoval. 2RTEV SOVRAŠTVA DO POLICIJE Pred nedavnim ao •• vršile v newyorškem Central Parku pogrebne svečanosti, katerih ao jo udeležilo mnogo newyorikik policajev. Nenadoma p« jo sačolo pokati in ko ao ae presenečeni policaji okrnili, »o videli nekega moškega, ki jo a samokresom atroljal na nje, nato pa akušal z besa t i. Proden ao mu jo to poaročilo, pa jo padel na tla, prevrtan od policijakih krogel. Bes* nos. cigar krogle »o sadele tri policaja ia tri civiliato, jo bil aoki Kari San-filippo. ki jo imel parkrat opravka a policijo, kar jo vsbudilo v njem toliko aovrastvo do njo. da jo nazaduje dobil fikauo idejo, da mu strese po iiv- I jen ju. Na aliki ga vidita mrtvega na tlek. — ■ ■ ~ 1 • ■ ^ ' Nečloveško postopanje z jetniki Španski rebeli ne morejo naprej Hudo prizadevanje španskih fašističnih armad, da iztrgajo lojalistom pridobitve zadnjih tednov , po vsem videzu doslej ni prineslo upornikom nobenih omembe vrednih uspehov. Lo-jalisti slej ko prej drže svoje pozicije in vztrajno odbijajo rebelne napade. To velja tudi za bojni sektor ob reki Ebro, kjer so vladne čete pred tedni prodrle rebelno fronto ter se u-trdile na novi bojni črti, katero bi rebeli silno radi zlomili, a nimajo sreče. Na tej fronti so se zadnje čase ponovno vršile hude zračne bitke, ki so pa prinesle rebelom namesto lavorik le nadaljnje batine in izgube. Lojaliati so v teh bitkah sestrelili iz zraka veliko italijanskih letal tipa Fiat ter ujeli več italijanskih letalcev, ki so s padali pristali na vladni strani fronte, fz Barcelone tudi poročajo, da so vladne čete zadnje čase iztrgale rebelom važne postojanke na več delih fronte. Zadnje čase prihajajo iz rebelne Španije nadaljnje vesti o sovražnem trenju med posameznimi fašističnimi grupami. V več krajih je prišlo do novih uporov, ki pa jih je Franco s svojimi zavezniki zatrl in dal postreliti večje število upornikov. Vse kaže, da tudi v sami rebelni Španiji ni vse tako, kakor si želijo fašisti. Simons svari Nemčijo Angleški zakladniški minister John Simons je v soboto na nekem ssodu posvaril Nemčijo z ozirom na Čehoslovaško krizo ter namignil, da bi Anglija ne mogla mimo gledati napada na to republiko. Njegovo svarilo je pa tako zavito v fraze, da se politični opazovalci boje, da ga Hitler ne bo razumel, kakor ni razumel bivši kajzer angleških svaril 1. 1914. V okrajni jetnišnici v Phila-delphiji se je pripetil zločin, ki najbrž nima para v sodobni zgodovini ameriškega kazenskega sistema. V tej jetnišnici so jetniki zastavkali proti slabi, enolični hrani in brutalnemu postopanju od strani jetniških paznikov. Uprava jetnišnice je nato z raznimi obljubami pregovorila večino jetnikov, da so opustili gladovno stavko, le 25 jetnikov je vztrajalo, da ne odnehajo, dokler se razmere fak-tično ne izboljšajo. Te jetnike so potem stlačili v neko izolirano, 15 večljev široko in 50 čevljev dolgo poslopje, v katerem stoji dolga vrsta parnih o-grevalnikov (radiator) in spustili paro. V silni vročini, ki je nastala, so se jetniki začeli dobesedno peči pri živem telesu in ko so nečloveški pazniki odprli vrata, so bili štirje nesrečneži že mrtvi! — Okrajni mrliški oglednik Hersch je po ogledu izjavil, da ima zaporno po- velje za paznike in uradnike, ki so zagrešili to nečloveško dejanje in da bo zahteval najstrožje postopanje proti storilcem. Obenem je povedal, da je zvedel, da to ni bil prvi slučaj takega mučenja jetnikov v tej jetnišnici, temveč se je že dolgo na tak način "discipliniralo" jetnike. Lojalisti zmagujejo Španske vladne čete so te dni zadale nekaj hudih udarcev u-pornikom na južni fronti, ki so pred tedni pod poveljstvom generala Queipo De Liana začele ofenzivo proti rudarskemu o-krožju Almaden, kjer so bogati živosrebrni rudniki. Vladne čete, ki jih vodi gen. Jose Asen-sio, so na več krajih predrle rebelno fronto ter pretfgale njihovo glavno komunikacijsko črto. Lojalisti so pri tem ujeli mnogo rebelov in zasegli velike količine vojnega materijala. Tudi sovj. Rusija svari Hitlerja Ko je nemški poslanik v Moskvi v petek predložil sovjetskemu zunanjemu komisarju Hitlerjevo noto, ki pravi, da je spor zaradi sudetskih Nemcev zadeva Nemčije in čehoslova-ške, in da bo Nemčija nastopila z oboroženo silo, ako ne bodo Čehi pristali na pogoje, ki bi ugajali Berlinu, mu je Litvinov hladno odgovoril, da bi to pomenilo splošno evropsko vojno. Litvinov je izjavil, da je prepričan, da bi v takem slučaju Francija priskočila na pomoč zavezniški čehoslovaški, ki se bo branila do skrajnoati, sovj. Rusija bo pa izpolnila svojo zavezniško dolžnost napram Franciji. ' Kitajska zmaga Kitajske čete so pred nekaj dnevi presenetile Japonce na severnem krilu njihove han-kovvske armade, jih porazile ter jim iztrgale več mest. Berlin skuša zvabiti Madžarsko v svoj tabor Ko »a jo prodaodnik Roosevelt prod kratkim mudil na političnem obisku v ^'»Ijl, mu jo georgijska driavna •»•veraa podelila naslov častnega dektorja prava. Na sliki jo predsednik * ktlji in , kapo visokošolskega fra-*»>r«aca. Viola jo bila, ko jo prod-*4»ik govoril mnoiici, ki jo priso-•»VUTala lom ceremonijam. Madžarska je bila pred svetovno vojno precej velika in močna država v okviru nekdanje avstro-ogrske dvojne monarhije, trianonski mir ji je pa vzel velike kose ozemlja, katere je priznal nasledstvenim državam: Jugoslaviji, Romuniji in čehoslovaški. Po vojni je za kratek čas zavladal tam komunizem pod Belo Kunom, ki pa je bil kmalu pregnan in državne vajeti je vzel v roke predstavnik ogrskih velikašev, admiral Horthy, ki je še danes v sedlu. Pod njim so madžarski nacionalisti sanjali o nekdanji veliki Madžarski ter gojili maščevalne in osvojevalne želje na račun svojih sosed, o katerih smatrajo, da so "oropale" Madžarsko. Toda zavezniški politiki, kar vključuje politike na-sledstvenih držav, se niso zmenili za madžarske težnje niti se vprašali, ali so' upravičene ali ne. Madžarska je bila na tleh, okrnjena in razorožena; kdo bi se je torej bal ali se oziral na njene želje. Da se bo ta kratkovidna politika maščevala nad njenimi očeti, se je pokazalo že pred leti, ko se je Mussolini začel o-zirati po srednji Evropi in Balkanu in je Madžarska začela flirtati z njim. V resnici važna pa je postala Madžarska v evropski politiki šele zadnje čase, po Hitlerjevi zasedbi Avstrije. Od tedaj je Berlin stalno na delu, da jo privede v svoj tabor. To se je jasno pokazalo ob začetku sedanjih nemških velikih vojaških manevrov. Hitler je povabil madžarskega regenta in diktatorja Horthvja, da se kot njegov gost udeleži teh manevrov in Horthy se je temu vabilu odzval. Ker so tiste dnj naciji spustili v morje novo veliko bojno ladjo, je bila povabljena Horth.vjeva žena, da jo krsti. In potem je Hitler Hor-thyju na čast priredil impresivno vojaško parado, s katero mu je hotel tudi pokazati moč nemške armade. Ves pomp in rožljanje je služilo enemu namenu: da se pridobi Horthyja v nacijski tabor. Madžarska je namreč poljedelska dežela, Nemčija pa potrebuje živil. Zato bi bila nacijem za slučaj vojne zveza z Madžarsko zelo dobrodošla. To so uvideli tudi državniki Male antante, ki so na konferenci na Bledu sklenili, priznati Madžarski enakopravnost v oboroževanju ter jo povabiti k podpisu nenapadalne pogodbe. S tem dejanjem, ki je sicer brez praktične vrednosti, kajti Madžarska se že dolgo časa o- borožuje, so ti državniki hoteli pokazati, da si njihove države žele mirnega sožitja z Madžarsko; ter obenem preprečiti po-jačanje nacijkega vpliva v Budimpešti. V Berlinu so to takoj videli. Zato so brž začeli trobiti Madžarom v ušesa: "Mala ententa vas skuša samo preslepiti, da vas odvrne od vaših pravih prijateljev;" Kdo so ti "pravi prijatelji"? Naciji, kajpak... Če bo Horthy poslušal te "prave prijatelje", ki se mu ponujajo, potem se bo obesil na rimsko-berlmsko politično os, s poudarkom na Berlin, kateremu je Madžarska potrebna zaradi živil in pa ker mu odpira pot na Balkan. In če se to zgodi, si bodo lahko pripisali krivdo "zmagovalci" iz zadnje vojne. ki so bili slepi in gluhi za težnje premagancev. Evropa v strahu pred skorajšnjim vojnim požarom HITLERJEVI VOJAŠKI MANEVRI VZNEMIRJAJO EVROPSKE DRŽAVNIKE, KI SE BOJE, DA BI HITLER PRESLIŠAL NASVETE SVOJIH GENERALOV TER STEGNIL KREMPLJE PO ČEHOSLOVAŠKI Odkar je nemški diktator Adolf Hitler pognal v tek nemško vojno mašino, da pokaže svetu njeno moč in efektivnost, se Evropa »pet trese v mrzličnem strahu pred skorajšnjo vojno. Evropski državniki se v skrbeh vprašujejo: Ali so to res samo manevri, ali kaj resnejšega? Saj so podobni pravcati mobilizaciji nemške vojaške sile! Ali Hitler spet zgolj straši? Ali ima v načrtu kaj resnejšega — na primer vpad v čehoslovaško? Stvar je videti resne Manevri, ki se zdaj vrše v Nemčiji in bodo trajali ves september, so res malo podobni navadnim vojaškim manevrom. Poldrugi milijon mož pod orožje ni nobena šala, temveč bolj podobno grožnji, zlasti spričo nacijske ne popustljivosti v zadevi čehoslovaške, od katere zahtevajo nič več in^iič manj kot ustanovitev države v državi — sudetsko nacijsko državo v mejah republike! Možno jc, da Hitler samo straši, da prisili Čehoslovaško k večji popustljivosti napram nacijskim zahtevam. Kaj pa, če se v Pragi ne bodo hoteli podati? Ali bo potem berlinski norec poslal mobilizirano vojaštvo domov ter miroval? V Parizu ae boje vojne Francoski vojaški in politični izvedenci nič ne zaupajo Hitlerju in so pripravljeni na . vse. Načrti za evakuacijo pariškega prebivalstva za slučaj vojne so izdelani. Po vsem mestu se bo nalepilo na vidnih mestih liste najbližnjih podzemskih skrovišč, zgrajenih proti možnim zračnim napadom. Tovarne in druga poslopja, ki imajo steklene strohe, so jih potemnile, da ne morejo odbijati svetlobe. Vzlic temu še upajo Toda Francozi še niso dali slovo vsakemu upanju. V Hitlerjevi najnovejši potezi še vedno vidijo velikanski bluf, kateremu, pravijo, pa ne bodo nasedli. Sicer so prepričani, da bodo nastale še nove krize, tudi če se reši sedanja kriza brez vojne; toda, če bodo demokratične države to pot prepričale Hitlerja, da se ne dajo potegniti za nos, bo imel pozneje zmi-rom manj izgledov na uspeh. Tako Francozi, ki kažejo pripravljenost, pomagati čehoslovaški, če jo Hitler napade, obenem pa upajo, da jim bo v tem slučaju tudi Anglija pomagala. Kaj pa v Londonu? Angleški toriji, ki so s svojo politiko zadnjih let mnogo pripomogli, da je Hitler postal tako nevarno strašilo, so tudi v skrbeh. Kaže, da so se jim začele odpirati oči in da so začeli spoznavati, da je bila njihova politika božanja diktatorjev iz-grešena. Zdaj so v strahu, da (Nadaljevanje na 3. strani) NA ENI STRANI SRCE; NA DRUGI OSTUDNO BARBARSTVO Zgodba o pogrebu rebelnega gen. Mola, ki bi se bil lahko spremenil v pogreb rebelne komande, da ni imela vlada srca za nedolžne civiliste Našim čitateljem je gotovo še v spominu španski rebelni general Emilio Mola, ki je leta 1937. vodil fašistično ofenzivo proti baskiškemu mestu Bilbao. Preden pa so fašisti zavzeli Bilbao, se je Mola ubil, ko je njegovo letalo treščilo ob neki vrhunec ter se razbilo. Ubitega generala so pokopali v Pam-ploni in pogreba so se udeležili gen. Franco in drugi rebelni voditelji. Dogodek omenjamo, ker je znani ameriški pisatelj in španski vojni poročevalec Ernest Hemingway te dni povedal v enem svojih člankov, da bi bila smrt gen. Mole lahko čisto spremenila sliko španske civilne vojne, če bi bila vlada izdala samo eno kratko povelje: Naprej! Hemingway pripoveduje, da je lojalistična vohunska služba 24 ur pred pogrebom sporočila vladi natančen čas pogreba in točno razvrstitev pogrebne po-vorke, tako, da se je vedelo za vsakega rebelnega voditelja od Franca navzdol, kje bo njegovo mesto. Vladi ni bilo treba storiti drugega kot poslati nekaj bombnih letal nad Pamplono, ostalo si pa lahko mislite. Naloga bi bila toliko lažje izvedlji- va, ker so tekom pogreba brnela nad Pamplono rebelna letala in bi se nihče ne zavedel nevarnosti, dokler ne bi začele deževati bombe. Na vladnem letališču Barba-stro je stalo pripravljenih 18 bombnih letah, ki so samo čakala povelja ... Toda tega povelja ni bilo. Zakaj? Najvišji španski vladni uradniki so napad prepovedali, prvič, ker se jim je upirala misel na bombni napad na pogrebni sprevod in drugič, ker so želeli, da bi civilni prebivalci Pamplo-ne, popolnoma nedolžni ljudje postali žrtve lojalističnih bomb. To je vse, kar je o tej zadevi znanega, pravi Hemingway. Nato opozarja H., da je bil Madrid tiste čase podvržen stalnim rebelnim bombnim napadom in obstreljevanju iz topov; in da so rebelne bombe in granate dan za dnevom trgale madridske civiliste, odraščene in otroke. In istega dne, ko so pokopavali Molo, je bil izvršen na Madrid eden najstrašnejših zračnih napadov v civilni vojni. Toda vlada ni hotela poslati svojih bombnih letal na Pamplono in vrniti fašističnim kolovodjem zob za zob, ker je imela srce za nedolžne civiliste... PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. 2IDJE MORAJO RIBATI pUNAJSKE CftTE IZHAJA VSAKO SREDO. Udaja Ju|wUv«bi1m OaUviki TilkovM Druiha, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedin jenih državah za celo leto $3.00; ta pol leta $1.75, sa četrt leta $1.00. Inozemstvo: sa celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Vsi roku|M*i iii oglasi morajo biti v našem uradu najpo&nuj« do pouilcljlu popoldne sa priobčitev v številki tekočega t» dnu . „ . ■ a r„r-----Tfwr - — m *iw------m — - PRpLEJ^REC Publisbed avery V. ednewlay by the Juc«ekv VVorkmcnVs PublUhing Co., Inc. Kstablished 1900. KiLUor......t..............................................................Frank Zaits. .Buj4nWit Managcr.......' ......................... Charles ftpgeralrc. Asat. Editor aixi Asst. Business Managcr. K.. Jimej»h Drasler SUBSCRIPTION RATKS United States: One Year $3.0«; Six Months $1.75; Three Montha $1.00. Foreign Countnes, Ont Vear $1.50; 0*x Months $S 00 PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL * r « ' Tel op h one: ROCKWELL 2S64 Komunistični bavbav v Španiji "The Nevv Milvvaukee Leader" od 25. avgusta prinaša zanimiv uredniški članek o komunizmu v Španiji, po katerem po-inemamo: Glavni izgovor španskih upornikov in njihovih fašističnih zaveznikov pri pobijanju španskih žena in otrok je, da dobivajo lojalisti pomoč od komunistov* Temu izgovoru so dodali še enega, da je bila namreč Španija v nevarnosti komunistične diktature 1. 19*36., ko je reakcionarna manjšina, ki je kontrolirala armado, izvedla upor proti vladi. Toda ti izgovori ne drže. Tudi če bi bila obstojala nevarnost diktature, bi to ne moglo opravičiti nasilen upor proti demokratično izvoljeni vladi, niti importiranja afriških Mavrov in Italijanov in Nemcev za boj prpti španskemu ljudstvu. Toda takšna nevarnost spioh ni obstojala. Komunisti so bili tedaj najmanjši del ljudske fronte. Vzlic majhnemu številu so sicer nedvomno otežkočali delo demokratične vlade in zgodile so se časih stvari, ki jih je treba obžalovati. Istočasno pa je bila demokratična vlada uradno preveč popustljiva. Predvsem bi bila morala odstaviti od poveljstva izdajalske generale, dokler je bil še čas. Deli prebivalstva, ki bi bili morali stopiti na stran lojali-stov, so se pridružili rebelom, pri čemur so se izgovarjali na komuniste. To je bilo napačno, ker je bilo voda na mline komunistov, ki so položaj spretno izrabili in povečali število svojega članstva med lojalisti. Vzlic temu pa komunisti še danes, po dveh letih vojne, ne kontrolirajo španske vlade. Premijer Juan Negrin je socialist in njegova vlada sestoji v glavnem iz nekomunistov. Komunisti so pomagali pri obrambi republike, toda so se često izkazali kot cokla; bili so vzrok trenja, ki je že večkrat zaviralo uspešno obrambo republike, obenem so pa nudili angleški in ameriški vladi pripraven izgovor za diskriminacije proti lojalstom in v korist rebelov. Španska demokratična vlada je dobila nekaj pomoči od sovjetske Rusije, toda mnogo premalo. Tudi druge dežele so ta čas trgovale z lojalistično Španijo, celo Anglija, čije današnja vlada pa mirno gleda na rebelno potapljanje angleških trgovskih ladij. Francoska meja je časih odprta in časih zaprta. Baš zdaj, pravijo, je .spet odprta, dasi ne uradno. Vzrok, da so Francozi spet odprli mejo, je Mussolini, ki pošilja nadaljnje čete v Španijo. Preko francoske meje gredo ogromne količine živil in mu-nicije za špansko vlado. Večina teh pošiljk je komercijalnega značaja, toda tudi svetovno delavstvo je poslalo po tej poti lo-jalistom ogromne količine raznih potrebščin. Komunisti v.raznih deželah se v tem pogledu zelo širokoustijo, vendar so bili manj važen faktor v pogledu pomoči lojalistom. Velike pošiljke raznih potrebščin, vrednih na milijone dolarjev, so prišle v glavnem od Delavske in socialistične intemacionale — ki je socialistična, ne komunistična — in od Mednarodne zveze stro-kovnh unij, v kateri je včlanjena tudi Ameriška delavska federacija. Ameriška unija International Ladies' Garpnent Work-ers je na primer prispevala, če se prav spominjamo, okrog sto tisoč dolarjev. In angleški premogarji so zbrali v ta namen okrog 600 tisoč dolarjev. To je samo dvoje primer. Na kratko povedano, stoji za španskimi lojalisti v njihovem boju proti fašizmu svetovno delavstvo, ki se pač zaveda, da je fašizem njegov najbolj nevaren sovražnik. Med drugimi ponižanji, ki jih prizadevajo dunaj-»'aai sadom naciji, ja t ud« čiščenje in ribah ja dunajskih ulic. Corrja »lika, na kateri vidite Žide, ki — prisiljeni ribali dunajtlu^ ulični tlak, je bila na skrivaj prinežena is bivše Avstrije; prinesel jo je neki Žid, tudi žrtev na* cijskega terorja, kateremu »a je poerečila od preke meja. Naciji skušajo aa taka la avstrijskim Židom kar najbolj mogoče aa nje ter jik prisiliti, da ki se iaeetili. Žrtve t k roža jo aacijaki Častniki, ki se sadiataČM pasi ponižanja Židov. •ti pete aačine živi jejo abaku je jo VJada v vseh plasteh francoskega ljudstva. O tem sem ae prepričal pri vseh razgovorih z ljudmi, čehoslovaška republika si je pri Francozih pridobila ne samo ugled, temveč Francozi so pripravljeni tudi braniti jo, če bo potrabno. Nekega večera »e poleg mene pri comptoiru pogovarjajo trije Francozi o nevarnostih in težavah, s katerimi se mora boriti čohcslovaška. Vmešam se v pogovor, kajti na videz se že poznamo. (Za ime, poklic in take prftikline se pa Francozi ne brigajo; mi moramo po nemškem vzgledu dodati •'gospodu" vedno še poklic ali priimek. pri Francozih je pa Človek kar "omnsieur".) Vprašam enega od trojice: "če sem prav razumel,' gledate črno ha položaj čehoslovaške. Kaj 'mislite, da bo z njo?" — "Nasprotno! Goreča želja nas vseh j*e, da se ohrani mir. Toda Čehoslovaške ne pustimo jamais, jamais (nikdar, nikdar), odločno poudari in me vpraša: "Kaj sto vi Čeh?" — "Ne, Slovenec sem." — "A, Slovak." — "Slovenec, vidite moj slovensVo-francoski slovar in ga poiegnem iz ie pa. *N! treba, nI treba, saj ddbro vem, Slovaki jn Čehi ste naii prijatelji." Kaj hočem Ae nadalje dokazovati? Po zaslugi Slovakov sem deležen prijatelj, •tva, ki ga čutijo in izkazujejo Francozi do Čeho*lovakov. Oprostite mi, dragi Slovenci, jaz nisem kriv, da sem bil večkrat* Slovak in da smo izrekali zdiavk-e Ffranciji ln čehoslova-škit Na postajališčih podzemske železnice, vsepovsod vfdim ve-like lepake, ki vabijo Francoze: "Obiščite svoje prijatelje čehoslovake!" Iz vsakega pogovora, iz vsakega srečanja razbereš, kak u-gled ii je pridobila čehoslovaška s svojo dosledno notranjo demokratično in zunanjo politiko. Ne govorim o politikih, s katerimi se nisem srečeval, temvei o navadnih ljudeh. V srcu ljudstva je zakoreninjeno to prijateljstvo in zato je ta zveza nepremagljiva, To se je že v dejanjih pokazalo in se še bo. MORALA IN DELAVSKO POLITIČNO mm (je TER SOCIALNO GIBAN. M Nasprotniki delavskega gi-|v svojih organizacijah, moral-banja v delavskih socialnih in no višje kakor srednji sloji, ki političnih bojih še nikdar niso so pripravljeni svojo sladko na-videli nič moralnega ali etične- videzno moralo prodati in iz-ga. Kratko zavračajo vsako ta- dati ob vsaki priliki, ko misel. Socialni in politični nost. Socializem dviga socialno in kulturno zapuščene množice naroda in jim s tem nudi oporo, da se dvigajo Iz nravstvene nižine ter postajajo značajni ljudje, ki jih prepoji veselje do Življenja in nravstvene vrline, značajnih poštenih ljudi. Delavsko gibanje je najboljši porok z* n-ajboljšo moralo, ki nalaga delavcem čut dolžnosti, da smo ljudje bratje, da moramo svoje interese pod re- že nemški pesnik Schiller je boji delavskega razrednega gi- j rekel, da je prava morala mo- banja so kvečjemu uporniška, go«. le. a-našnji Hamptončani so s tem hoteli popraviti krivico, ki so jo zagrešili njihovi predniki. Pa naj še kdo reče, da svet počasi ne napreduje ,.. revolucionarna ali celo proti verska, ker neke dogme in najnovejša reakcija uče in zapoveduje drugače. — Skoraj nihče z one strani ne vidi v stremljenju delavskega gibanja boja za duhovne^ in socialne vrednote onega dela človeštva, ki ga o-stala družba zatira in pušča v socialni in kulturni temi. Stremljenje po izboljšanju socialnega položaja in duhovnega poleta ma zaradi tega namena pa le moralen in etičen pomen. Delavsko gibanje vzgaja značaje, vzgaja duhovno prosvit-ljene člane ter jih s tem oblikuje v ljudi, ki spoznajo v svojem življenju času primerno moralo in etiko,, po kateri postanejo sposobni za udejstvovanje v javnem družabnem življenju, seveda v idealnem zmislu socializma, ker je ta nauk moralno in etično za človeško občestvo najpopolnejši. Resnica je sicer, da je socializem teoretično priznan nauk. Mnogo politikov in gospodarstvenikov ga priznava. Pravijo, da je socializem utemeljen v naravi in da bosta bodoča morala in etika socialistična, čeprav imata danes še tako mnogo sovražnikov. Kako velikega pomena je delavsko gibanje v tem oziru, najbolje opažajo sodelavci na tem polju in delavske organizacije. V delavsko gibanje prihajajo ljudje s prav različnimi na-ziranji. Mnogo je tudi takih, ki miselno še niso prav nič obdelani. Vedo samo to, da žive, da hočejo živeti, več pa ne. Na boj za življenje, na dostojanstvo in sposobnosti človeka se niti ne spomnijo, kaj šele, da bi mislili na to, da današnja morala in etika zahtevata, da postane Človek Človeku brat in enak brat v družbi. — Navadno niti pojma nimajo o tem, ker jim tega nihče ni povedal, jih nihče poučil, da smo vsi ljudje enaki in da moramo vsi stremeti po svoji popolnosti in enakopravnosti. Tako pridejo naši zapuščeni delavci in delavke v vrste naših organizacij, ne da bi kaj vedeli o lepoti življenja in o vrlinah duhovne in strokovne spretnosti. V delavskem strokovnem in političnem gibanju pa že imamo plast izobraženih delavcev in dobrih strokovnih delavcev. Ti vrše važno kulturno misijo med delavstvom, ki je bilo prej brezbrižno, v kulturnem, moralnem in etičnem oziru. Zakaj delavec, ki je duhovno izobražen in socialno v ugodnejšem položaju, je navadno tembolj moralen in intelektualen, čim-bilj se je dvignil «am po sebi ali po svoji organizaciji. Že danes lahko trdimo, da je organizirano delavstvo, ki se izobražuje rorja. To je ideal morale in etike, o katerem bodo zgodovinarji pisali objektivnije kakor pišejo razviti med človeštvom* višja in danes naši najpopolnejša morala in nrav- "D. P." POPOTNI ZAPISKI 0 FRANCIJI (Pinec spotlaj priobčenih zapiskov, ki jih zaradi njihoee zanimivosti in aktualnosti ponatiskujemo is "Delav-ske Politike", je Ciril Štrukelj, knjižničar Delavske zbornice r Ljubljani in poznan trnki kot isrrtfrn delavski član. kar, ki je na Francoskem proučeval način poslovanja tamoknjih ljudskih knjižnic. Njegove članke, ki jih podpisuje z začetnico »mo Jc večkrat pona t itn ili.—[ 'redniitro.) Kamnižke planine, avgusta 1938. Po obisku angleškega kralja v francoski prestolici so začeli Parižani drug za drugim odha-jeti na deželo, na morje, v Alpe, na solnce. Pa ne mislite, da v kako drugo državo. Francoz ostane v svoji deželi, ker ima doma vsega, kar mu srce poželi in ker je zaljubljen — upravičeno — v svojo Francijo. V kavarni, kjer sem navadno izpil svoj "Schlaftrunk" (Bra-dačev slovar piše da se pravi temu v našem jeziku uspavalni popivek), rečem gospodarju: "Parižani odhajajo, da napravijo prostor Angležem." — "Dobro ste povedali." Na počitnice ne odhajajo več samo gospoda in uradništvo, temveč tudi delavstvo, odkar je Blumova vlada izdala zakon o plačanem dopustu. Prve dni avgusta je samo kovinarjev iz pariškega rajona odšlo na dopust kakih dvesto tisoč, kakor sodijo tukajšnji časopisi, čez štirinajst dni pridejo drugi na vrsto. Kolod vori in vlaki v vse smeri so prenapolnjeni. Severni, vzhodni kolodvor, na Montpar-nassu. Na lyonskem kolodvoru, kjer sem setudi jaz končno v-krcal v voz, ki pelje do Carigrada, je mnogo ljudi iz sev. Afrike. Jutri bodo v Marseillu, potem pa s parnikom v dežele onstran Sredozemskega morja, v Alžiru, Tuniz. "Zdaj imamo 14 dni zasluženega dopusta, Stirinjast dni prave svobode brez 6udilke zjutraj... Jaz vem za potok s krasnimi postrvmi" — lov na ribe je v Franciji prost in morda tudi zato ena najljubših zabav francoskega delavca v prostem času. —Ne morete si misliti široke Seine brez delavcev, ki ob bregu ali v čolnu ali na mostu potrpežljivo čakajo, kdaj se jim bo neprevidna riba vjela na trnek. In tako tudi ob dopustu misli francoski delovec na potok z ribami in raki. Zakaj ne bi ob t*m splošnem preseljevanju Parižanov zapu- stil njihove mogočne, lepe metropole še jaz, ko pritiska name ne samo vročina, temveč tudi žep? Vlak drvi proti jugu ... Prekmalu smo v drugih krajih. V Domodossoli je teba oddati fancoske časopise . . . Oddahnil sem se, ko je vlak odpeljal iz Postojne. Zdaj vam pišem s Kamniških planin. V svoji glavi urejujem vtise in spomine na svobodno francosko ljudstvo, na toliko lepih srečanj in dogodkov. Zelo hvaležen Ti bom, sodrug urednik, če boš dovolil še kaj prostora Franciji, ker marsikaj bi še hotel povedati, saj ti vtisi postajajo še močnejši, ko jih primerjam z nasprotji. l>oma, avgusta 1938. Ko je angleški lord Runci-man odpotoval v Prago, je mnogo francoskih časopisov svarilo njega in Angleže, naj ne ponavljajo napak, ki so jih napravili v španski politiki in naj res realno cenijo moč in dostojanstvo čehoslovaškega naroda. Andre Leroux je napisal v "Populairu" med drugim: "čehoslovaška republika je našla svojo moč, svojo osebnost in svoje poslanstvo v Massary-kovih demokratičnih načrtih. Henlein in njegovi pristaši pa zahtevajo pravico, da uresničijo v čehoslovaški državi "svoj življenski nazor", to se pravi načela in prakso nacional-soci-alizma. Henleinova stranka naj bi bila država v državi in naj bi nadzirala in izvajala pritisk na notranjo in zunanjo politiko dežele v službi Berlina." To pa je nemogoče. Nato pravi, da je Chamberlain pomladi pospeševal sporazum z Italijo radi Španije, ker je računal s fiitro Francovo zmago. Namesto Francove zmage je pa prišlo do republikanske ofenzive. Zato svari Angleže, naj ne podcenjujejo čehoslovakov, kakor so podcenjevali lojalistično Španijo in poudarja: MNaj ne pre-zro tega, da je češko ljudstvo trdno odločeno, da se ne da u-ničiti niti Tcot narod niti kot država. To je realistična ocenitev — da rabim ta izraz, ki se tolikokrat zlorablja — od katere zavisi uspeh misije lorda Run-clmana." Tako mnenje, hakor ga je izrazil v teh vrsticah 'Populaire', Sodbe angleških časopisov o "Španskem testamentu" Koehlerjev "Španski testament", ki ga izda letos Cankarjeva dru&ba, je ena najbolj Či-tanfh knjig v Angliji, časopisi različnih smeri prinašajo o njej pohvalne ocene. "Newi Chro«ude" pravi: "On prekaša vse knjige o Španiji. Njegovo delo je več kakor u-metniško pripovedovanje priče — on nam odkrije pravo dušo teka ljudstva ..." "Spectator" meni: <*Ta knjiga »e za vedno vtisne človeku v spomin .., Priporočali bi tudi Francovim pristašem v Angliji, da bi prebrali te zapiske treh meseceh in treh noči, ki jih je pisatelj prebil v smrtni celici..." "Forward" sodi: "Med mnogo knjigami, ki so jih napisali o Španiji, je ta najboljša . .." Konservativna poslanka v angleškem parlamentu, vojvo-dinja Atholl je rekla o tej knjigi : "Njegovi zapiski so mi bolj živo prikazali tragedijo tega ljudstva, kakor vse, kar sem doslej brala o Španiji." Druge knjige, ki jih bo izdala Cankarjeva družba to pot, so ; Koledar Cankar jeve družbe sa 1. 1939, katerega velik del bo posvečen Ivanu Cankarju, o katerem bodo pisali Karel Schweider, Janez Kocmur in Frank Albrecht; roman "Taki tmo ljudje", spisal slavni francoski pisatelj Roger Martin du Gard; in "Pomlad človeštva", spisal dr. 2ovko Topalovič, ki v tej knjigi v obliki pogovora na zelo razumljiv način razlaga razvoj človeka in človeška družbe od primitivnih začetkov do našega časa. Knjige Cankarjeve drufcbe si lahko naročite vsako leto pri "Proletareu", ki vas bo pravočasno obvestil, čim bodo prispele. Kdor ne želi izgrešiti teh izrednih knjig,, si jih lahko rezervira že sedaj. Cena za štiri knjige, po pošti, bo $1.25, kakor običajno. Francoski manevri Francoski generalni štab je te dni odredil velike vojaške manevre na severni in južni meji. Vojaške vaje v obmejnih pokrajinah v bližini nemške meje bodo trajale, dokler ne bodo zaključeni manevri v Nemčiji in imajo bolj značaj pripravljenosti. Na Italijanski meji so pa manevri francoskih senegalskih (afriških) polkov. Lojalistična bojna ladja ušla rebelom Španska vladna bojna ladja, rušilec Jose Luls Diez, je v petek ponoči skušala priti skozi gibraltarsko ožino In doseči kako vladno pristanišče. V ožini so jo pa pričakale štiri r*belne bojne ladje, ki so jo napadle, pomagali so jim še topovi Fran-covih utrb pri Oeuti, na afriški strani. Vladna ladja pa jim je ušla v angleške vode. Bila pa je silno razbita in na krovu je imela 20 mrtvih in 14 ranjenih. Ali ste naročnino na Prolo-tarca ie poravnali? Avstrijske novice Nacionalistično vodstvo je za-povedalo arijaklm hišnim posestnikom na Dunaju, da morajo vsem židovskim rodbinam odpovedati stanovanja. Židje se večinoma brez odpora pokore. V okraju Hemais se je pa neki židovski najemnik uprl. V Avstriji velja namreč še neka zakonita zaščita najemnikov, ki je bila uvedena v socialističnih časih. Da je stanovanjska odpoved veljavna, mora biti podan zakonit odpovedni razlog. Židovski najemnik je ugovarjal, da stanuje v hiši že 30 let, da vedno v redu plačuje najemnino in da tudi drugače ni nobenega odpovednega razloga. O pravdi je razpravljalo okrajno sodišče v Hernalsu. Na prvi pogled je bilo jasno, da je zakonita pravica na strani Žida. Razpravljal je okrajni sodnik, ki je »bil še iz prejšnjih demokratičnih časov, ko so bili sodtiikl neodvisni, navajen soditi po zakonu in vesti. V prid Židu pa vendarle ni ftiogel razsoditi, ker bi riskiral svojo eksistenco. Na Židove ugovore, da ni zakonitega razloga za odpoved, mu je sodnik predočeval, da je tudi naredba nacionalso-cialistične stranke, Če ne zakon, pa vsaj nekak pol-zakon, ki ga je tudi treba upoštevati. K sreči se je končno sklenilo med strankama poravnava, s katero se je dovolilo Židu nadaljnji odlog treh mesecev za izselitev. Sodnik pa je ohranil mirno vest, da vsaj ni sodil proti zakonu. * V policijskih zaporih Ross-auerlande na Dunaju je izbruhnil tifus. V zaporih je prostora za 1200 jetnikov. Od marca dalje pa je zaprtih okrog 8000 jetnikov. Na tifusu je doslej zbolelo 80 političnih jetnikov, 14 jih je umrlo. časopisi v Avtriji izumirajo. V zadnjem času so prenehale izhajati **Wiener neueste Nach-richten" in "Das deutsche Echo". Izumiranje je razumljivo, ker jih ljudje ne naročajo, ko pa vsi enako pišejo. Ustavljeno bo tudi bivše glavno klerikalno glasilo "Reichspost".— Njegov bivši glavni urednik Funder, znan že iz predvojnega jugoslovanskega izdajniŠke-ga procesa kot Friedjungov pomočnik, je bil proglašen za pol-juda. * Na Dunaju je Židom prepovedano obiskavanje parkov in drugih javnih izprehajališč.— Židovske matere, ki ravnotako ljubijo svoje dojenčke, kakor matere katerekoli druge vere ali nevere, nimajo kam voziti svojih otrok na svež zrak. Zato je pa v zadnjem času videti vedno več židovskih mater, ki prepeljavajo otroške vozičke po stezicah židovskega oddšl-ka na centralnem pokopališču, kamor je Židom dostop še dovoljen. Japonci rabijo strupene pline Kitajska vlada se je pred nekaj dnevi ponovno pritožila pri Ligi narodov v Ženevi in obdolžila Japonce, da uporabljajo proti Kitajcem strupene pline. s«— i ,s '•""•■■■■■■■■■■■■■■L JOACHIM BARCKHAUSEN—IVAN VUK: DŽINGIS KHAN Povest o mogočnem "Gospodarju sveto" in o njegovih vojnah v trinajstem stoletju v Aziji IOBOI ioboi IOEJ' (Nadaljevanje.) In to je imelo avoje posledice. Gušlug je iagubil vse zaupanje in simpatije ljudstva. Džingis khan je slišal o teh zgodbah. Za tre-note k mu je od zadovoljstva kar sapo zaprlo. To 10 razmere in pogoji, ki mu jih pošilja sam Bog. Takoj je po mučeniški državi po številnih jezdeških patruljah sporočil ljudstvu, da prihaja in da ga hoče zaščititi, ln takoj nato je naglo korakal v državo. Povsod je bil sprejet a kriki prijateljstva. Ni mu bilo treba vojskovanja. Samo prijezdil je in bilo je njegovo. V nekaj mesecih so bili prebivalci zasedene države zvesti podaniki Džingis khana. GuAlug je zbežal. Na begu pa je bil ubit od podanikov. Država je bila Džingis khanova. Zasedel jo je s tako nenavadno naglico in mirnostjo, da je šah Mohamed naenkrat, nepričakovano začutil novega mejaAa. Med prednjimi stražami Džingis khanoviml in šah Mohamedovimi je ležalo sicer mnogo stotin kilometrov neprehodnih goratih pokrajin in si šah Mohamed zato ni delal ravno sivih las, ali nekaj ga je vendarle skrbelo. • Netivo za eksplozijo je tlelo. In zgodilo se je. Džingis khan ni kar tako korakal v državo, da bi kar že prvi dan kakšnega mohamedan-ea pobil. Ne. Najprej se je hotel v redu in mirno porazgovoriti s svojim zapadnim sosedom. Preko gora je poslal poslanstvo k šahu Mohamedu. Poslanstvo pa ni nosilo ravno vljudnega pozdrava. "Pošiljam ti pozdrave", se je glasilo besedilo. "Poučen sem o tvoji moči in o velikosti tvoje države. Zato te smatram za svojega zelo ljubega in velikega sina. Gotovo bod tudi ti poučen o meni, da sem si podvrgel Kitance in da mnogo turških ljudstev posluša moja povelja. Moja država je neizmerno velika. Zato se mi zdi, da imava oba iste interese in upam, da bova dobro shajala in podpirala trgovino in izmenjavo 'blaga naših ljudstev. . Bogate darove so prinesli poslanci Džingis khanovi šahu Mohamedu. Številne srebrne predmete, dragocene kamne in zelo nežno, belo blago iz kameline volne. 3ah je poslušal poročilo in pozdrave. Z dopadajenjem je gledal darove. V notranjosti pa ga je grizlo. Kako ga sme takorekoč nepoznani barbar imenovati "sina"? Ta beseda je namreč pomenila v azijski diplomaciji toliko kakor vazal. Ali je to nesramna žalitev ali izzivanje? ' Strašno se je jezil šah. Ali bil je previden. Prvikrat v življenju je slišal ime tega mongolskega vladarja. Dozdaj so do njega prihajale samo govorice, ki so jih prinašali vodje karavan. Kdo je bil pravzaprav ta človek? Sah Mohamed je povabil poslance Džingis khanove k sebi v zaprt prostor. Bogato jih je obdaroval. Nato pa jih je temeljito izpra-ševal. Ali je Džingis khan Kitance resnično podjarmil? Ali je njegova armada zares tako nezaslišano velika? Poslanik na to zadnje vprašanje ni odgovoril na mongolski način diplomacije, ampak na način mohamedanske diplomacije: "Džingis khanova armada", je rekel počasi in thetno, "se po številu tvoje ne da primerjati." Sah je spretnega poslanika dvoumno pogledal, bil pa je z odgovori zadovoljen. Poslanstvo je z darovi, ki jih je dal šah Mohamed, odjezdilo. Ko je poslanik Džingis khanu poročal, kako je opravil, je Diingis khan zadovoljno migal z očmi. Vsi drugi so se čudili, kako je mogel tako mogočen šah kar tako vtakniti v žep tisto nesramnost, ko ga je Džingis khan imenoval "sina"? Prepričani so "bili, da se bo poslanstvo sicer vrnilo, ali z odrezanimi glavami. Kako je torej mogoče, da se mogočen Šah tam daleč preko gorovja ni razburil? Krivda je bila v razkolu, ki je vladal med vojaško močjo Islama, med šahom in med duševno močjo islama, med kalifom bagdad-skim. Vojaška moč je kalifa kratkomalo odstavila in imenovala drugega. Sah Mohamed je prisilil duhovščino, zbrano na cerkvenem zboru, da je zbor kalifa odstavil, ga zaprl in preklel. Odstavljeni kalif pa je ves divji odgovoril z izobčenjem. - Godilo se je pač tiste čase med možmi Ori-jenta enako, ista igra, kakor na zapadu med cesarji in papežem. Nič na svetu ni takšnega, kar bi že nekoč ne bilo. Mohamed je bil radi izključitve skrajno azjarjen. Prikorakal je s svojimi četami celo Oo Bagdada. Ali s tisto izobčitvijo, ki je bila zelo ščegetljiva reč, je bilo v Orijentu natančno tako, kakor je bilo v Evropi. Izobčenec izgubi vsako veljavo. Ni ga treba več poslušati, ne ubogati, ne smatrati za cesarja. In tako je ugled šahov padel. In naenkrat se celo v svoji armadi ni počutil več popolnoma varnega. Se večja negotovost se ga je polastila, ko je sliAal, da ga nek vzhodni cesar nagovarja s "sinom" in si lasti pravico, biti vladar nad vsemi pastirskimi ljudstvi, vseeno kakšnega veroizpovedanja. In radi tega je mogočni šah v prerokovem imenu vtaknil v žep nesramnost Džingis khanovo. Kaj pa naj tudi drugega stori? Nespametno je zdaj ustvarjati konflikte. Ali tega dolgo ni mogel pozabiti. Mnogokrat je sedel zamkUjen in premišljeval o skrivnostnem cesarju pastirjev. Zelo malo je vedel o njem, njegovi vohuni niso mogli ničesar pomembnega izvedeti. V nasprotju s šahom pa je Džingis khan iz-borno vedel vse o šahu Mohamedu. Natančno je bil poučen o vseh dogodkih v zapadni Aziji. Nekateri kronisti celo zatrjujejo, da je imel Džingis khan tajne zveze celo z bardat-skim kalifom in da je celo od njega dobil ponudbo, da bi skupno nastopila proti šahu. Kronike tudi opisujejo, kako se je v tistem času sploh moglo sklepati nevarne zveze in prihajati v Bagdad in zopet iz Bagdada v Mongolijo. Poslaniku, ki je imel nesti diplomatsko noto, so gladko ostrigli lase. Nato so na kožo tetovirali besedilo diplomatske note. Ko so poslaniku zrasli lasje, je šel na pot. Naučil pa se je besedila tudi na pamet. Ko je poslanik srečno prispel do cilja, si je zopet pustil ostriči lase in začelo se je čitanje note. Točno, seveda, se ne da dognati, ali je Džingis khan v resnici imel zvezo z Bagdadom ali ne. Kajti kalif ni nikoli posegel v vojno, ko je izbruhnila med šahom in Džingis khanom, čeprav je bila kalifova dolžnost, da proglasi zoper sovražnika vere sveto vojsko. Džingis khanov poslanik je poleg srečnega šahovega pozdrava prinesel s eboj tudi trgovsko pogodbo. Džinghis khan je zato čakal, da vidi, kako se bodo stvari nadalje razvijale. Razvijale so se pa zelo hitro. Nekega dne je zopet v glavno mesto mongolske države, v Karakorum, prispela perzijska karavana. Ko je razgrnila svoje blago, je nastal peklenski prepir in krik radi nezaslišane cene blagu, kakršnih se dotedaj še sploh ni zahtevalo. Trgovce so vlekli pred Džingis khana. Trgovci so izpovedali, da ne morejo cenejše prodajati, ker so morali šahu plačati nezaslišano carino. I>žingis khan je zbesnel. Rjovel je: "Ali sem jaz. Džingis khan znoral, ali kaj? Ali sem si mar zato podvrgel Khitance, da bo zdaj trgovino podražil nekdo drugi? On, Džingis khan je zato, da trgovec živi in dobro zasluži. Ni pa zato, da bi oderuške carine kvarile trgovino. Poleg tega, je kričal, je vendar sklenil s šahom trgovsko pogodbo, ki bi naj take reči preprečila. Kje so zdaj garancije?" Karavane so bile kar osuple. Ali Džingis khan je šarmantno odkupil vkljub pretiranim cenam vse blago in celo plačal več, kakor so zahtevali. To je trgovce še bolj osupnilo. In prijetno osupnilo. O, da, Džingis khan je bil izboren diplomat. Premeten in pameten trgovec. Karavane, ki so se razkropile po Aziji, so navdušeno pripovedovale o odličnem in širo-kopoteznem kupcu, ki je celo ščitil njihovo trgovino. Celo nad mogočnim šahom se je razjezil. (Dalje prihodnjič. » Ali je vaie društvo že v Prosvetni matici? Društvom in Klubom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh r svojih priredb jih oglašajte v REAKCIJA IMA RADA TAKELE SLIKE! srsr V Rochestru, Michigan, so sastavkali uslužbenci neke trgovin« ter postavili pred njo piketno straio. To p« »i bilo vieč reakcionarnim elementom, ki »o nahuj-•kali rocbeetersbe meščane, »o napadli pikata, jib po. gnali is mesta, sunaj mesta »o jib pa vrgli v nabi tol- mun. V ameriških podeželskih me«tih »a večkrat sgodi, da navadno prebivalstvo, bi na rasama, da »o njihovi lastni interesi tesno povečani s delavskimi intereai, na tak način nastopi proti delavcem, ki se bore ma isbolj-sanje svojih rtimsr. 66 PROLETARCU 'IM b Sultan Selim-sin Slovanke (Odlomek iz dobe Sulejmana Velikega) od nohtov svoje nasprotnice... Ali sultan je bil na strani Rusinje. S tem mogočnim vladarjem, katerega je poslušalo stotisoče ljudi in vojska, je vladala Rusinja. Opojen z njeno strastjo in ljubkanjem, ni poznal nikogar drugega kakor njo ... O nji je mislil, nji je pel pesmi, iz njenih rok je pil vino, pil toliko, da je obležal ves pijan v njenem naročju. Njeni prsti so se kmalu nato čutili v vseh državnih poslih. Bivša sužnja je rodila sultanu dva sina in hčer. Poslužila se je tudi intrige, da je ubila prestolonaslednika, samo da bi njen sin Selim postal prestolonaslednik. Nenavadne skrivnosti so bile v sultanovih haremih tiste lase, ko so vladali v vsej svoji mogočnosti in veličju, to je v dobi 1«. stoletja. Tudi v tistih dobah so veliki ljudje imeli tudi velike slabosti. Sulejmana velikega, k? je oblegal Si-sek, kjer je Nikola Zrinjski junaško padel, je imela pod copato sui-nja — hčerka ruskega svečenika. Iz zapiskov Hifzi Čjelabaca sem vzel to zgodbo. — Ivan Vuk. Ko je prišel sultan Sulejman, veliki vojdčak in zakonodajalec v Sam, sedež kalifa, je v džamiji, kjer je molil, izrekel sledeče verze: "V Samu pri molitvi, čitajoč "vellejl"-suro iz Korana, sem se spomnil-tvoje lepote ljubica moja — in pozabil kar sem molil..." Ti verzi pesnika sultana Sulejmana so se tikali lepe plavo-laske, Rusinje Rokzalije, ki so jo na sultanovem dvoru imenovali Hurem Sultan. Bila je najbližja in najrailejša sultanova favoritka. Kajti Sulejman je bil največji ženskar med vladarji. Ženske so bile njegova slabost. Pod psevdonimom Muhibi je zapustil mnogo pesmi, nežnih, lepih, o katerih bi nikdo ne mislil, da jih je spesnil vladar, ki je malone vse življenje preživel v bojnih pohodih na Vzhod in na Zapad. ★ Vse haremske sultanove sužnje so se trudile, kako bi pridobile čim večjo naklonjenost Su-lejmanovo. Samo plavolaska, ki je vzbujala s svojimi mični-mi kodri zavist vsega dvora, je bila, ki ni trpela suženjstva in se ni trudila najti naklonjenost sultanovo. Bila je to Rusinja, ponosna in uporna. Dvorski etiketi in drugim predpisom se ni pokoravala. Nekega dne je zrevoltirala celi dvor. Nikogar ni hotela u-bogati in poslušati. Celo glasno je povdarila, da se ne boji niti sultana samega. Ta njen upor je bil sporočen sultanu. Sultan je ponosno dekle poklical k sebi. Prišla je. Lepa, vitka in njene grudi so bile kakor zoreče breskve. V njenih očeh je gorel žar in na ustnicah je samozavestno ležal upor. Pojasnila je sultanu svojo neposlušnost tako odkrito in iskreno, da se je v suTlanu vzbudila želja po njeni ljubezni. In obljubil ji je svobodo. Obljubil ji je naklonjenost, ponudil ji svojo ljubezen — a dekle ga je pogledalo nekoliko zvito in mu poljubilo roko. Ni trajalo dolgo in mlada, lepa Rusinja je zavzela prvo mesto v dvoru sultana Sulejmana. Sultan je držal svojo obljubo. Nobena njenih želja ni ostala neizpolnjena. Kar je hotela, vse je sultan izvršil... Prvo, kar ie vzela v roke. je bila sultanova žena, mati prestolonaslednika. Hnmmi se Je posrečilo, da se je sultan odvrnil od svoje žene. Za svoje intrige na dvoru se je posluževala vseh sredstev in vseh ljudi. Nekega dne sta si Haseki, sultanova žena in Hurem skočili v lase pred samim sultanom. Lepa Rusinja je krvavela Rokzalija, sedaj Hurem Sultan, je bila hčerka ruskega svečenika. Turki so jo ujeli na Krimu. Ker je bila izredno lepa, so jo poslali sultanu. Hitro se je, kakor smo videli, znašla v svoji vlogi. Poleg svoje lepote, je bila tudi zelo inteligentna in razumna. Poleg svoje privlačnosti je bila istotako zvita, maščevalna in samoljubna. Kaj hitro je pozabila svoje suženjstvo in postala "Kadin efendi", ime. ki so ga nosile samo sultanove žene. Brazgotine nohtov Sulej-manove žene ni mogla pozabiti. Prvo priliko je izkoristila, da jo je odstranila z dvora ter jo pri sultanu obsovražila. Na potu ji je stal veliki vezir Ibrahim-pasa, ki ni pripuščal, da bi se mešala v državne posle. Hurem je začela intrigirati tudi proti njemu. Obdolžila ga je nekake zarote ter ga tako odstranila od vezirstva. Naposled ga je dala ubiti. Za svojega zaveznika je našla Rustem-pado, pofurčenega Hrvata. Oženila ga je s sultanovo hčerjo Mihrimah in ga postavila za velikega vezirja. Delala je na tem, da bi svojemu sinu Sari Selimu zagotovila prestol.V zvezi s sultanovim zetom, velikim vezirjem Rustem-pašo, je odpravila prestolonaslednika Mustafa, sina njene nasprotnice, na perzijsko bojišče. S pomočjo janičarjev in velikega vezirja je povzročila a-fero, v katero je zapletla Mustafa in ga obdolžila, da je hotel vreči svojega očeta s prestola. Sultan ga je ukazal zadaviti v Perziji. e Dvor, kjer je vladala Hurem, Rusinja Rokzalija, je bil, kakor pišejo kronisti, celo turško carstvo. V njeni drobni, nežni roki je bila vsa država in silni sultan Sulejman. Delala je z njim, kar je hotela. K nji so se službeno obračali poslaniki tujih držav. Ona je sprejemala čestitke in darove. Vmešavala se je v turško-perzijske zadeve, reševala poljsko vprašanje, od-nošaje z Benetkami in predlagala sultanu, kaj se naj zgodi in kako se naj tu, kako tam postopa. In nešteti letni dohodki, ki so se stekali v drž. bla-gaj-no, so ji bili na razpolago. Eden turških zgodovinarjev, Tuhran Tan, pripoveduje na nekem mestu o nji, da je nerazumljiv vo, kako je ta. ženska mogla zavladati s Sulejmanom in ga držati v svojih rokah nad trideset let. A ko je umrla v objemu Sulejmanovem, se sultan ni mogel dolgo potolažiti. Stotine najlepših suženj ga ni moglo razvedriti. Pokopana je v posebni grobnici, ki nosi njeno ime, na dvorišču Salimanove - Fethije — džamije v Istanbulu (Carigradu). * Njena naslednica v Sulejmanovem srcu ni bila tako srečna kakor Hurem. Sultan si je po dolgem in iskrenem objokovanju naposled poiskal med hace-kijami (neke vrste dvornih dam) lepo in nekoliko pobožno Gilfem. In akoravno že starec, je sultan užival, ko je svojo sivo glavo lahko položil v mehko naročje tega dekleta in sanjal. Gilfem je božala njegovo belo brado, bila vsa nežna z njim in on se ji je ves blažen smehljal ... Nekega večera je hotel sultan, naj pride Gilfem k njemu. Ali ona bi morala v Uskidar, da pogleda, kaj je z zidavo njene džamije Iskala je po dvoru denar, da bi plačala delavce. Ni ga dobila. Ena od haceki ji ponudi denar, vendar pod pogojem, da bo ona mesto Gilfem nocoj ostala pri starem sultanu. Gilfem, nič hudega sluteča, in ker je verjela, da je pridobila Sulejmanovo naklonjenost, je pristala. Evropa v*ahu pred skorajšnjim vojnim požarom (Nadaljevanje s I. strani.) bo Hitler zavrgel vse pomisleke ter poslal nemške armade proti čehoslovaški, da jo poskusijo v najkrajšem Času zasesti in tako postaviti Evropo pred dovršeno dejstvo. Ali je Nemčija pripravljena? Poznavalci nemških razmer soglašajo v tem, da bi Nemčija dane* sicer lahko tvegala kratkotrajno vojno, nikakor pa ne vojne, ki bi se vlekla več let, kakor n. pr. vojna 1. 1914-18. Nemška armada je sicer tehnično izvrstno opremljena, ali to še ne zadostuje; potrebne so jI večje izvežbane rezerve, predvsem pa važne surovine (gaso-lin, železo itd.) in živila, brez katerih je moderna vojna nemogoča. In Nemčiji primanjkuje vsega tega. V skladiščih ima sicer teh stvari za nekaj mesecev. In potniki, ki so prišli iz Nemčije, pripovedujejo, da tudi nemško ljudstvo ni vneto za vojno, temveč ji nasprotuje. Ali bo Hitler znorel? Hitler ni trezen računar, temveč fanatik, ki je prepričan, da ga vodi višja sila. Zato bi se u-tegnilo zgoditi, da bi zavrgel vse tehtne pomisleke ter se vrgel na čehoslovaško. To pa ne bo izoliran incident, kajti Če-hoslovaška se bo branila in prej ali slej se bodo znašle v konfliktu z Nemčijo tudi ostale evropske velesile. Naj že stvar izteče tako ali drugače, jasno je danes le to, da je evropski in svetovni mir danes odvisen od volje norca, ki so ga omogočili slepi francoski in angleški državniki z zloglasno verzajsko mirovno pogodbo, ki je onemogočila dihanje weimarski republiki. Kakšna bo jutri Anglija? O tem piše francoski pisatelj in publicist Andre Maurois, ki je politično nekak reakcionarni liberalec: "Ali bo brezverska? — Ne. Ali bo propadla? — Ne. Ali bo fašistična ali komunistična? — Ne. Ali ae bo odpovedala svojim svobodščinam? — Ne. Anglež je konservativec, pravi konservativec je pa vedno reformator. Anglija je sposobna mnogih smelosti. Verjetno je, da bo imela Anglija jutri delavsko vlado, ki bo izdala najpogumnejše in popolnoma nove ukrepe. Ohranila bo, kar je dobrega in skušala popraviti, kar je slabega. Revolucija v Njena nasprotnica je ostala ! AngU[i se ,bo izvijala brez strojnic m brez trupel. To je pravi način." tisto noč pri starem sultanu. Posrečilo se ji je očrniti Gilfem. Sultan je verjel intrigam, a in-trigantko pognal z besedami: "Nobeni ne dovolim, da bi zamenila Gilfem v moji postelji!" Tisto noč se je zgodila tragedija na dvoru. Sultan, jezen na Gilfem, je ukazal dvorskim agam, da jo ubijejo. Drugo jutro je dvorska služinčad našla okrvavljene kite Gilfem v nekem kotu na dvoru ... ★ Turški kronisti ne omenjajo več nobene Sulejmanove ljubice. Sulejman je šel na svoj zadnji bojni pohod na Madžarsko in na Hrvaško. Maja 1565 je zapustil Carigrad, kamor se ž-iv ni več vrnil. Zadnja bitka Sulejmanova je bila pred Sigetom, katerega je branil hrvaški junak Nikola Zrinjski. Sulejman je bil nestrpen. Minila je pomlad, minilo je poletje, a turška vojska ni mogla do svojega cilja. Tri dni pred padcem Sigeta je umrl Sulejman vsled griže. Takratni veliki vezir, Mehmed-paša Soko-lovič, je zamolčal njegovo smrt vse dotlej, dokler ni mesto padlo. Nikola Zrinjski je padel junaško, in skladatelja Zajca znamenita opera "Nikola Su-bic-Zrinjski" v svojem zadnjem dejanju poje: "U boj, u hoj mač iz toVa bračo, nek Turčin zna, kako mremo mi.. * Želje hčerke ruskega svečenika Rogatinova so se izpolnile: Po Sulejmanovi smrti je njen in njegov sin Selim postal turški sultan ... Sin Turka in Slovanke ... Japonska ofenziva Tri japonske armade so začele ofenzivo od treh strani proti Hankowu, začasnemu glavnemu mestu Kitajske, da ga odrežejo od zaledja, predvsem pa da pretrgajo prometne zveze s Hong Kongom in Rusijo, odkoder dobivajo kitajske armade svoje potrebščine. Kitajski poveljniki pa pravijo, da so sigurni, da bodo s svojo strategijo prekrižali te japonske načrte. Nemara je tudi to bluf Tekom vojaške parade v po-Čast madžarskemu regentu Horthyju so naciji vozili po berlinskih ulicah tudi topovsko opremo, o kateri se inozemski vojaški izvedenci niso mogli ze-diniti, ali so to novi topovi ali havbice, ali kaj. Izgledalo je, kakor da hočejo naciji prepričati svet, da imajo nove in večje "Berte". "Nemara pa so to stroji za mešanje betona?" se je ponorčeval neki inozemski vojaški ataše. Vsekakor so vozila z omenjeno ropotijo tako naglo vozila, da nihče ni mogel točno dognati, kaj vozijo. ki na Češka pripravljenost časnikarski poročevalci, so obiskali obmejne kraje Čehoslovaškem, pripovedujejo, da je ogrožena republika podobna velikemu vojaškemu taborišču. Vsepovsod je videti vojaštvo. Obmejne utrdbe so popolnoma zasedene, čehoslova-ška armada je pripravljena vsak hip stopiti v akcijo. O tem, da bi se podali brez boja, nihče ne misli. ji_ .. ... ■ .' ■--usj POROČILA |N RAZPRAVE Kakor je bilo pričakovati, je Diesov kongresni preiskovalni odsek posvetil v?o pozornost iskanju "rdečkarjev" križem kražem, samo pod posteljo predsednika Roosevelta jih še ne Išče, pa tudi v tem slučaju ni nobenega jamstva, da se ne bi moglo zgoditi tudi kaj takega. Staremu reakcionarju Frey-ju od Am. del. federacije, ki je CIO prepleskal tako krvavo rdeče, da so se mu morali muzati celo razni Girdlerji in Fordi, je sledila dolga rajda njemu podobnih "prič" in nič boljših "izvedencev" (med slednjimi je najti bivše delavske špijone, enega Isrebrnosrajčnika", prijatelje fašistov, sovražnike nevv deala itd.), ki so "odkrili" procesije "komunistov" oz. "rdečkarjev" vsepovsod, v liberalnih in demokratičnih organizacijah, v organizacijah, ki delujejo za mir ali proti fašizmu, v upravi WPA in celo v zveznih departmentih. Ce bi hoteli verjeti vsem tem "pričam" in "iz- Primarne volitve ae bodo vršile 20. septembra. Imena kandidatov so na *progr«irh'nl Hiti, Zato j« potrebno, da si zapomnimo imena kandidatov, fct ao priohčena v kampanjski litera- CORRIGAN V NEVV Y0RKU list v Ameriki (ali vsi kupaj) I če se ne bodo znali pobotati jtur* med seboj voditelji te unije, ki ^ . . . so si v laseh, bo naposled odlo- » ^ delavske pravice, kakor Na čelu liste so znani borite- čilo nje w članstvo oz. konvencija. In ker velika večina članstva te unije ne čita naših časopisov, smo lahko brez skrbi, da bi kakor koli vplivali nanj ali na konvencijo. Zato bi ne bilo nič napačno, če bi se nekateri naši "odrešeniki" nekoliko manj razburjali zaradi stvari, na katere ne bodo nikdar vplivali. Vsekakor bi s tem koristili svoji prebavi... ★ V Pittsburgh usmerjeni wind-sorski (Ont., Kanada) rojak Joe Miketič nekaj klepeta in zavija v "Napreju" o "čistki" pri "Proletarcu", ki da "čisti in meče iz svojih vrst one, ki so ostali dobri in dosledni sociali- Glen Tumer, kandidat za go vernerja, George Neleon, kandidat za podgovernerja (bivši podpredsedniški kandidat na socialistični listi) ter Thomas Amtie, kandidat za zvezneiga senatorja, znani kongresnik. Frank Matkovich. Poziv na sejo * ') * 1 iiv* " I ' I t ! Strabane, Pa. — Člani in članice kluba št. 118 JSZ v Strabane, Pa., so tem potom vabljeni, da se polnoštevilno adele-ie redne seje, ki se bo vršila dne 4. septembra ob 10. dopoldne v dvorani Postojnska jama, št. 138 SNPJ. Seja bo važna, ker se bo razpravljalo o "vinski stični delavci", nato pa omenja trgatvi", katero bomo priredili kort žrtvi "čistke" s. Franka Česna in pa Joe Koršiča iz Detroi-ta. To klepetanje je tako smešno, da ne zasluži, da bi se po-| njim, zdi v isti dvorani dne 1. oktobra. Sodrugi in sodružice, ne pozabite priti na to sejo. Jacob Pavčič, tajnik. vedencem", potem je že vsa drobno pečali z njim, zdi se Amerika "neameriška", razen nam pa potrebno, da opozori-zakrknjenih reakcionarjev, ra- mo rojaka Miketiča na dvoje znih nedemokratičnih elemen- dejstev, ki ju je on v svoji pre-tov, Forda, Girdlerja, Barbare veliki ihti prezrl: da je s. Česen Hutton in, seveda, Diesovega polemiziral s "Prosveto", ne s odseka! Landona bi že težko "Proletarcem"; in da je Joe Izvzeli, Roosevelta pa sploh ne Koršič že precej časa uradno bi mogli! Ampak Diesov odsek samo "bivši sodrug", ker je za-vse te navedbe jemlje na zna- pustil JSZ in soc. stranko, zad-nie in iih stavlia v zapisnik. ne|njič pa takisto prostovoljno odda bi skušal podvomiti o njih in j povedal zastopništvo "Prole-breč rdečice sramu. tarča", kar smo, seveda, vzeli Dober primer, kakšne absurd- na znanje (mar naj se obesimo Konferenco in piknik Moon Run, Pa. — Dne 11. septembra se bo vršila v Presto Parku konferenca klubov JSZ in Prosvetne matice In društva ter klubi so vabljeni, da pošljejo svoje zastopnike. Vsem društvom in klubom v našem okro-žju sem sicer poslal pismena povabila, ako ga pa kje slučajno niso prejeli, naj upoštevajo tole vabilo. Konferenca se bo nosti prihajajo pred ta odsek I zato?). Toliko, da se bo rojak ob desetih dopoldne Po nosu prinajajo prea ia uusr* / » zborovanju se bo vršil pfknik v Kje je Tholman? Več kot eno leto je že tega, odkar so odvedli iz preiskovalnega zapora v Berlinu vodjo nemških komunistov Ernesta Thalmana v neko jetnišnico v Hannovru. Od tedaj pa je izginila vsaka sled za njim in tudi njegovi sorodniki ne morejo dognati, kje se nahaja in če je še živ. New York j* priredil hrupen »prejem letalcu Douflasu C. Corrifanu, ki j« a zastarelim Utiloa samcat polet«! preko Atlantika »a Irsko. Okrog letalca je narisan krog. (ki jih lepo spravlja v zapisnik), je pričanje neke Ane Huffman, ki je uposlena pri gledališkem projektu WPA. Dekle je pred odsekom "razgalilo" strašno "neameriško" dejanje nekega unionista, ki je pribil na neko buletinsko desko ker je nekaterim našim roja-WiPA — pismo predsednika kom tako hudo, če kje vidijo Miketič drugič najprej prepričal o točnosti vojih očitkov, preden jih bo zapisal (če mu je do točnosti in resničnosti). ★ Ker je sovjetska Rusija pri nas stalno na dnevnem redu in Roosevelta, ki pravi, da ima vsak zvezni uslužbenec pravico, pristopiti v unijo! Za: fašistične in nacijske aktivnosti v Združenih državah je pa imel ta odsek samo en dan Časa, tako se mu je mudilo! lotiti se glodanja že stokrat oglodane "komunistične" kosti! Cela zadeva je tako otročja, da se ne morejo vzdržati niti vsi reakcionarni časopisi, da se ji ne bi smejali. In kdo se ne bi kako črko, ki absolutno ne hvali te dežele in njeneera režima, bi ne bilo napačno, ako bi urednik Qeorge Witkovich organiziral skupino svojih somišljenikov ter jih povedel tja. Ostati bi morali tam najmanj dve leti, ne kot kakšni gosti, temveč kot delavci. Obenem bi se morali tam udejstvovati politično, seveda svobodno, kajti grdo bi bilo, če bi morali plesati po drugi muziki. Cez dve leti bi se pa lahko vrnili (če bi bili še Ži- korist konferenčne blagajne. Upamo, da bo zborovanje polnoštevilno posečeno in da bo tudi udeležba na pikniku številna. zlasti, ker bo to zadnji piknik v sezoni in pa ker smo tudi člani J8Z pridno posečali piknike drugih organizacij. V slučaju slabega vremena se bo konferenca vršila v dvorani društva št. 6 SNPJ v Syganu. Torej, na svidenje! Jacob Ambroiič, tajnik. PROBLEMI PRISELJENCA Priseljeniški etatus moža ame- države pred dnem 29. junija riike državljanke 1906. Vse, kar morate dokaza- Vprašanje: Ako se ženska,. fi- da flte tuk*J živeli Pred z*° ki je ameriška državljanka po- raJ navedenim datumom. Stare roči z inozemcem v inozemstvu, b«nčne knjižice, zemljiške po-ima njen inozemski mož pravi- *odbe (deeds), stare davčne co priti v Združene države Potnice, rojstni listi otrok brez ozira na kvoto? poročni list itd., se smatra obi ^, ^ ,. . ! čajno za zadosten dolaz o bi- Odgovor: On pridobi tako vanju' pred dnem junija pravico le tedaj, ako se je po- 1906 vložite prošnjo za prvi roka izvršila pred dnem l.juli- pap,r 11A tiskovini Form A- ja 1982. I nože ms la mož amen- 2213, ki jo dobite na naturali ške državljanke, Ti se je poro- 2acjj8kem uradu. Ni treba, da čil kasneje, uživa le prednost v priložite Money Order za kvoti. AmerisKi konzuii brez $2.50, kar se zahteva od vseh izjeme zahtevajo od vseh pro- onih ki M priiU po 29. juniju ~ za priseljeniško vizo 1906. Tudi Nemci izvirajo iz Palestine V Kodanju na Dansicem se je vršil pred nedavnim kongres za antropologijo in etnologijo. Na kongresu je o tem vprašanju predaval profesor Franc VVeidenreich, ki je na podlagi predzgodovinskih najdb ugotovil, da se je človeštvo razvilo iz najmanj štirih centrov, in sicer časovno in razvojno ločeno, vendar nekako istosmerno. Taki centri so bili vzhodna ali južna Afrika za nastanek zamorcev, severna Kitajska in severna Mongolska ter Sundski otoki Avstralcev in Malanezov. Center evropskega človeka pa moramo iskati v Palestini V pa-leolitičnih votilnah gore Kar-mel. Ta izjava je Nemce tako presenetila in razžalila, da so »e takoj odstranili s konference, ker ne morejo umeti, da bi( \'i njih predniki iz Palestine. Razvoj človeka ima seveda mnogo stopenj. Dokazano pa je, da je človek že živel kot manj razvit v tercijalni dobi in v vsej ledeni dobi. Da se je Človeštvo cepilo in razvijalo v takozvane nadaljnje rase ali plemena, je pa bilo odvisno od krajevnih in podnebnih razmer. Prvotno je torej vsekakor bilo več centrov, kjer se je pojavilo človeštvo raznih bistveno različnih plemen. To, kar se pa danes označuje kot rasno vprašanje, vsaj za Evropo v splošnem ne velja. psom v Ameriki se danes godi tako dobro, da njihovo življenje skoro ni več — pasje. To*6 psi bogatašev, ki letno potrošijo tisočake za oskrbo enega teh njihovih ljubljencev. Na drugi strani pa strada v Ameriki ne le na milijon drugih, manj srečnih psov, temveč tudi — ljudi in otrok! "Blaženi" kapitalistični "red" — za peščico ljudi in — psov ... priredbi: klubov j. s. z. smejal takemu otroškemu cir-|vi, kajpak) ter nam podali o kusu? Še otroci. Nemara se bo navsezadnje začel smejati svojim izbuljenim očem — Dies sam ... Saj menda nt res tako neumen, kakor se dela? * Mariborski klerikalni cenzor mora biti od sile tankočutna duša. pa tudi precej plačljiv. Zdaj že zadostuje,'rfa nekdo omeni "zavoženo narodno gospodarstvo", pa se ustraši da le kaj. Tako je zadnjič črtal iz *t*vka v "D. p.", ki seglasi: "Zanimivo je, kako se ponavlja zgodovina narodov v današnji krizi in v dobi zavoženega narodnega gospodarstva",- besedo: zavoženega! Mar so ga tam res že tako zavozili, da jih je Že besede same strah? > ★ Spor v vodstvu unije avtnih Rusiji točno sliko iz prve roke. Nemara bi ta odprava prinesla nazaj svetlejšo sliko kot dosedanji naši "romarji'? ... Kaj pravite, junaki? Volitve v Wisconsinu We»et Allis, WU. — Primarni volilrti hrup v mnogih državah je pojenjal. Ko človek opazuje, kako se delavstvo peha za izvolitev kandidatov kapitalističnih strank, ti nehote pride na misel "neumna" žival osel, ki se nikoli ne spotakne ob isti predmet več kot enkrat. VeČina delavstva pa še zmerom iAče utehe pri tistemu, kiga tepe! Večkrat s£ Čuje iizraz, da so nauki Karla Marxa preživeli svojo dobo, da niso primerni današnjemu času. Toda, naj se Marxovi nauki zametavajo in delavcev seveda zanima tudi prikrivajo pred ljudstvom ka-riaše rojake, ki so delavci v avt- kor hočejo, naj ljudstvo drvi za ni industriji. To ni nič slabega, kapitalističnimi "odrešeniki" še NAJE REVIJE % .... i Izšla je druga številka drugega letnika Cankarjevega Glatnika, čigar vsebina je: pesnitvi "Poletje" in "Drejčeto-va pot", povesti "Sleci-obleci" in "Julkina zmota", in članki ter opisi: "Narodnost", "Za japonsko fronto", "Nauki Hitlerjeve mladine", "Mladi Turki", "Državne pravice", "Italijansko severnjaštvo", "Tekmovalni nagon med Indijanci", "Previdnost na soncu", ^Hitlerjeva strupena kuhinja" in "Dvajset tisoč mumij". Poleg tega prinaša razne drobne stvari in nasvete gospodinjam. Naslov revije je: Cankarjev Glasnik, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. sllcev (vštevši može ameriških dražv-Ijank), da dokažejo, da imajo na razpolago zadostna sredstva za vzdrževanje v Združenih Spričevala derivativnega državljanstva Vprašanje: Moj oče je postal temveč celo jako dobro. Slabo je le, kadar začneš prisegati na eno samcato "linijo" in obsojati vse, kar ne soglaša z njo do zadnje pičice. Taki ljudje se morajo nazadnje, ko se dim razkadi in ozračje razčisti, če-ato prijeti za nos ... in priznati: Ali sem bil neumen, ko sem se dal potegniti... Zato je bo- nadaljnjih sto let, bodo delavske zahteve ostale nerešene. Nekoč bo morala delavska masa pripoznati, da Marxov nauk še zmerom drži in da delavstvo dobilo svoje le potom svoje lastne stranke. Zavedni farmarji in delavci v \Visconsinu se zavedajo te potrebe svoje stranke, zato je Kardinal dobil nagobčnik Dunajski kardinal Innitzer, ki se je ob priliki vkorakanja Hitlerjeve armade v bivšo Avstrijo do tal poglonil "firerju", je kar na svojo roko skušal doseči sporazum med naciji in cerkvijo. V Vatikanu pa jim to ni ugajalo, zato so mu zdaj prepovedali, da bi stavljal kakršnekoli kompromisne predloge, ki jih ne odobre prej v Vatikanu. državah in da ne padejo na ameriški državljan I. 1930, ko breme javnega dobrodelstva. M H let *tar. Zdaj želim .. vstopiti v državno višjo šolo in Deportacija inoaemcev, ki so moram predložiti dokaz o svo- postali javno breme jem državljanstvu. Kje naj do- Vprašanje: Neki priseljenec, bim to spričevalo? ki je tukaj manj kot pet let, je Odgovor: Ker ste ameriški zbolel na tuberkulozi. Zdravni- državljan vsled očetove natu-ki pravijo, da se more ozdravi- ralizacije, smete zaprositi za ti, in njegovi sorodniki in prija- spričevalo derivativnega držav-telji so voljni pomagati mu. Ali Ijanstva. to pa le tedaj, ko ste je nevarnost, da bi ga deporti- |dosegli starost 21 let. Za pro- Ije malce postati in stvar pre- ( farmarska delavska stranka misliti, ne pa drveti čez drn in (Farmer-Labor Progresive Fe-stm za najhujšim kričačem ... j deration) mogočen faktor pri ★ razvoju države. y državni za- Tistim rojakom, ki se časih konodaji ima močno skupino jezijo, kakor bi bila rešitev spo- poslancev, ki so z odločnim na-ra v vodstvu UAW odvisna od stopom že veliko dosegli. Po- nas, pa želimo povedati to le: Tega spora ne bo rešil ne Proletarec niti Prosveta ali Naprej ali kateri koli drug slovenski Begunsko vprašanje «* Mednarodni begunski odbor v Iiondonu proučuje načrt za naselitev 650,000 beguncev iz srednje Evrope, ki je že domala izdelan. Največ beguncev je iz Nemčije in Avstrije. Delo In stroški bodo tako ogfomni, da upajo izvesti načrt komaj v petih letih. Odbor se pogaja za sodelovanje z Nemčijo in drugimi državami. NamČija pa sodelovanje odklanja, čeprav je jako mnogim beguncem zaplenila tretono pa je, da se njihovo šte- večja in manjša imetja, vilo pri prihodnjih volitvah pomnoži, da bodo lažje izvedli strankine smernice. Nacionalisem je otroška bolezen : oaepnice na Človeštvu. rali iz Združenih držav?) Odgovor: »Po zakonu je ino-zemec podvržen deportaciji, ako je padel na breme javnega dobrodelstva (oziroma, kakor se pravi, ako je postal "public charge") tekom petih let po zadnjem prihodu v Združene drŽave, in to iz razlogov, glede katerih se ne more izrecno dokazati, da so nastali po njegovem prihodu. Razen v slučaju, da je dotičnik zares padel na breme javnega dobrodelstva vsled oskrbe v kakem zavodu, ki je popolnoma ali deloma vzdrževan iz javnih skladov, in da je že pred prihodom v Združene države imel simptome tuberkuloze, on ni podvržen deportaciji. Vprašanje deportacl-je bržkone sploh ne pride v pretres, ako so sorodniki in prijatelji zmožni in voljni plačevati za zdravniško oskrbo ali privaten sanatorij. Dokaz o bivanju v Z. d. pred dnem 29. junija 1906 Vprašanje: Prišel sem v Zdr. države kot mladenič pred 35 leti, ko ni bilo nikakih priseljeniških viz, in naselil sem se na farmi. Rad bi postal amerški državljan, ali se ne spominjam, ne s katerim parnikom sem prišel niti iz katere evropske luke sem se pripeljal. Kako bi to izvedel? Odgovor: V vašem slučaju se od vas sploh ne zahteva ta-kozvano spričevalo o prihodu (certificate of arrlval), ker Nemški duhovniki protestirajo V nedeljo so v katoliških cerkvah širom Nemčije Čitall pastirsko pismo, ki protestira proti nacijskemu persekutiranju katoliške cerkve. Nemški Škofje pravilo v tem pismu, da je namen nacijske vlade uničiti katoliško cerkev in krščanstvo v Nemčiji. Pismo zahteva, da naciji prenehajo z bojnem proti cerkvi. V sledečem »esitemu So priredb« klubov JSZ, konferenčnih organiaa-cij in socialističnih kulturnik dr«. iUvt AUGUST SEPTEMBER PRESTO, PA. — Konferenca klu bov JSZ in druitev Prosvetne matice (or piknik, V nedeljo 11. sept. 1938 ▼ Preste parku. MILWAUICEE. WIS. — Karte, sebe va kluba it. 37 JSZ e korist Pro. le tarča, t nedeljo 18. sept. v S. S. Turn dvorani. OKTOBER STRABANE. PA. — Vinska trge ter kluba ftt. 118 JSZ v soboto 1. ok t etra r d-oraai društva it. 138 SNPJ. CHICACO. — Koncart "SavaH v nedeljo 23. oktobra v dvorani SNPJ. ' BURGETTSTOWN, PA. — Vose. lica kluba it. 19 JSZ v soboto večer, 29. oktobra v Slovenskem domu. WAUKEGAN, ILL. — Konferenca klubov JSZ in druitev Prosvetne matice sa severni Illinois in Wiscensin v nedeljo 31. oktobra v Slov. nar. dom«. NOVEMBER CLEVELAND, O. — Koncert soc. "Zarjo** na Zakvalni dan 24. nov. v avditoriju SND. CHICAGO. — Dramska predstava klubn it. 1 v nedelj« 27. novembre v dvorani SNPJ« DECEMBER CHICAGO. ILL. — V soboto 31. decembra Silvestrova nabava kluba It. 1 V dvorani SNPJ. COLLIN WOOD, O. — Veselic« klubn M. 49 JSZ na boiitni večer 2S. v Slov. dol. doam. // šnje za "certificate of deriva-tive citizenship" služi tiskovina Form 2400. Pristojbina znaša $6.00. Drugače pa morete vedno dokazati svoje državljanstvo potom očetovega spričevala, svojega rojstnega lista in dokaza o zakonitem pnhodu v Združene države. Podaljšanje dovoljenja za začasno bivanje Vprašanje: Pripuščen sem bil v Zdr. države za dobo Šestih mesecev, rad bi pa dal je ostal. Kako naj dobim dovoljenje za to? Odgovor: Vposlati morate prošnjo za podaljšanje roka začasnega bivanja na priseljeniško oblast v onem pristanišču, kodef ste prišli. Ako je inozemski pasport še vedno veljaven in se razlogi za podaljšanje zdijo upravičeni, se vam bržkone dovoli, da ostanete dalje za gotovo dobo. Prošnjo morate podpisati pred notarjem in vposlati oblasti v dotlčnem pr?| stanišču, ne prej kot 30 dni in ne kasneje kot 15 dni pred dnevom, ko poteče rok, dokatere-ga Vam je bilo dovoljeno, da ostanete tukaj. — FUS. Neiskren "križar Chicaski državni pravdnik Courtney je začel pred par tedni "križarsko vojno" proti organiziranim gamblerjem, ki jo časopisi zelo oglašajo. Njegovi pomočniki so s sekirami vdrli v več prostorov, kjer so se delale razne stave itd. Toda vse skupaj je &golj politična reklama, kajti Courteny bi rad kandidiral za župana. Organizirani ra-ketirji se smejejo, ker vedo, da je vse skupaj pesek v oči in da se jim ni treba bati Courtenyja. 1939. CHICAGO. — Dramske predstava klubn It. 1 JSZ v nedeljo 26. fekru-arja v dvorani SNPJ. CHICAGO. — Koncert "Save" v nedeljo 23. aprila v dvorani SNPJ. (Ttjnik« klubov in kultnrn« odseka klubov tar Ujnike konferenc prosimo, dn nam s por oče vse svojo pri-roditve aa uvrstitev v to kolono in da nam polije jo popravke, sls so podatki • pri rod kak napačno sabal* ftnnl.) Proletarec je list, ki je d en da f a citate. "Green je ložnjivec!" Tako je odgovoril John L. Levvis na trditev Wm. Greena. predsednika A. D. F., da je bil dogovor, ki ga je podpisala za harlanske rudarje U. M. W., posledica "zarote" od strani delavskega odbora in kentukl-ških premogovnih podjetnikov, da se spravi rudarje pod Le-wisovo kontrolo. "To ni res," pravi Lewls. "i jt Pasje življenje Ta izraz je doslej' pomenil zelo mizerno življenje, bedno životarenje. Toda nekaterim FEKILVS RESTAVRACIJA IN 1 KAVARNA . i. U I 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III. Tel. Craurford 1382 Pristna in okusna domača jedil« Co*« amern«. Postrežbo točna. ................... ♦+MMMMMMMI MIHU* ■ NAROČITE SI DNEVNIK PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI •e 99 Slano aa celo loto 96 00. i pol Ma 93.00 Ustanavljajte nova druitv®. Dea« eiinov(k) Je treba novo druitvo. Naslov ta Hit 1ti aa tajništvo je: 2657 S» Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ............ni.......M t t Fašisti in katoliki Osservatore Romano, uradno glasilo Vatikana, je prinesel poročilo, da je bil dosežen sporazum med italijanskimi fašisti in Katoliško akcijo, ki določa. da so italijanski katoliki lahko obenem člani obeh organizacij, namreč fašistične stran- sklepamo, da ste prišli v Zdr. ke in Kat. akcije. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UJflJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1B38 N. I1ALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Llricota 4f00 '" PROLETAREC SE HtfU PRI NAS IVIelaru, Au^i::t 31, 11TJ3, iN VUK: * ------- ^^ V II A \ III K RCX)SEVELT JE DOBIL 'ANGELSKE' SOSEDE Vlak se je vstavil. Izstopili kam. Bil je v tej trdnjavi tudi fto. zaprt kadija, pošten in prnvi- "Na Vranduk, gospoda," na> musliman. Delil je pravic ), >t uatavil človek s lesom na J* bilo prav Bogu In ljudem, jlavi. "Moj čoln vas prepelje Bilo je to, ko so Mongoli, jez-preko Bosne in tam imate lepo strašnega Dtingis khana potna Vranduk." 'pridrveli v ta kraj. Kadi neke Sedli smo v čoln. Motna je oodoliitve A MHor#tht ortf-In and' devetopment of "th« 4 rntmin rommvniftt movement, tflolht 1.25 \r»«rie*'» W->f Osi, (Norman 1 ' TtKMMaa.pAn«'****'" for Do-moera«y. (Ckrfti) 2.00 V narok fs m a rd Socialism. (Goo. 8 Pteekono*) 1 Civil Kation, (cloth) 1 16 3rass Ctsock. Cpt/a «l»e!air), A sti>d/lof Amerirfcn jour-naliwn, (cloth^ 1.00 C radie of Life. The story of one man's befinninjt. By Louis Adamič (cloth)................. Crj for Ju*tiče. An antianlofltf of thn literature of sociftl protest. By Upton Sinclair, (eloth) .: ;r.......... 'Debs, His A ut beri zed Life and LettersV (David Kars- ner), (cloth)..........................76 Debs and tke War. His Can ton Speech, his trial and impris- oninont .................................... .26 Djroamite, (Louis Adamič), The Story of Clasu Viol-nco In America............... 2.00 Eoglisk-Slovene Kondor, (cloth) 2.00 End of the World. (Dr. M. VVilhelm Boelsche), (cloth).. .«0 Eugene V. Deb's Canton Speech .26 Evolution of P repe rt jr, (cloth) .60 Grandsons. The Story o( ; man's love for his countrjr and his search for tke American Ideal. (Louis Adamič) (cloth) .................................... 2.60 CoslinfA study of the American achools. By Upton Sinclair, (cloth )......................... 1.60 Hundred Por Cent. (Upton < Sinclair. A story of a patriot, (cloth) ......................i.. 1.00 Jnr«le. A novel dealing with th« Chicafo stockjmrds. • By Up- Un\ Siiulair, (cloth)...........«... 1.60 Jimmie Hicfins. (Upton Sinclair.) The story of • socialist agitator during the war, ' • fetotfc) ................... iJft Kari Mars, biographical me-moirs (Wilh«lm Uebknocht) (cloth) .................................... .60 Kine Coal. A novel dealing with the strikes among the Color-ado miner* in ltl S-t4. By Upton Sinclair, (cloth) ,.....:.. 1.26 Law of Biegenesis. (J. Hotrard Moore,) (ck*M .... ... ,...:.?.... .60 Laufhint «" the Junglo. An im-m igra n t in sesrch of the Land of Promise dineovers America. By I/onis Adamič, _ (clotfc) .........1. I Life and Death. (Dr. E. Tfirh- mann,) Ccletli)..-.:.............. Money Changer«, (Upton Sinclair.) A novel of Wall Street aad the panic of 1907, (cl.) Manual for Socialist Speakore. A brief Ust book on the tech-mque of public speaking aad socialist propaganda meetings. By August Claesaons .26 Mammonart. Ai cssay in economic interpretation. By Upton Sinclair, (cloth.......... 2.00 Mountain C .................60 They Call hii Carpenter, (Upton Binclair.) A tal« of tbe Seeond Coming, (paper).... .. .76 Tko Wot Parado. (Upton Sin-clair.) A fuUlength novci dealing wit.h Htjuor drinking and the !iquor traffie in the United States during tfce past tbirty years, (cloth) „.j......... 2.00 Trmitjr of Planice. A cheerful »lam at rent. interest and profiL By August Claessens .23 Vitel Prebit ms in SociaJ Evo-fettaft. By A. M. Le sns, (cloth) .................................. .60 VVaUs and Bars, (Eugene V. Debs.) The story of Deb's life in prison, (cloth).............. 1.26 Workers ia American Historjr. By James Oneal ................26 Yern»jr'» Justice, (Ivan Cankar.) Translated by Louis Adami«. A faithful. stirring pieca of raaliatie /ietion hy th« mao who is considered the greatest arrUer Jugoalavia has producod, (cloth) .....60 Enclot« ehrek, money order or caah with your order Japonska droganca Japonski militari&tični aro-gantneži povzročajo neprilike inozemcem na Kitajskem kjer le morejo. Pred kratkim so njihovi letalci napadlf neko potniško letalo, laat neke kitajsko-ameriške družbe, ki je bilo namenjeno v Canton v južni Kini. Krogle ie strojnic japonskih letalcev so ubile ali ranije dvanajst potnikov. Ameriški zunanji urad je protestiral proti temu napadu, toda japonski mi 1 i ta r isti se ne zmenijo, češ, vojna je vojna in potniški aero-plani nimajo nič iskati v vojnih zonah. 2.6« .60 tpl 1.26 Potegni! ga ie I • li f;. *! . Pred nekaj dnevi je neki mlad moški, očiridno slaboumen, zlezel na streho neke chi-caške štirinadstropne hite ter gromil, da bo skočH dol; 6e ga bodto skušali pograbiti. Prišli so ognjegasei in policija, pa niso mogli nič opraviti z njim, dokler se ni nekemu ognjegascu posvetilo. "Ti bi bil pa res imeniten ognjepasec!" je pohvalil moža na strebu kateremu je to taico dobro delo. da je prostovoljno tiedil bistremu ognjegascu na ulieo, kjer so ga vseli v varstvo policaji ia ga odvedli na opazovalnico aa umobolne. P4LW0ECH'S TRAVEL BUREAU Folklore Radio Program » 711 i ,UO(<.t Uvery Saodaj trmrn 1 to 2 P. M. Ststio« WWAJ5 - UM kiloevcles 1 'j i i -rr .tl.^j----- m*mmmm\\ BARETINCIC & SON POGREBNI ŽAVOD f Td. 14TC \ w 424 Broad Itrtet JOHWSTOWNt f A. T • C?. |. p. J^ iii a e i . Cl * * -a MILLER'S CAFE 5208 91. Clair Av«., CleveUni, O. Fino pivo, vino in IgaaJ«. Vaak petek ribja veferja, ob sobotah ka-ko^ja. Fiaa postreibs. Dobra godba. Dr; Jihjr l Zavertnik PHY5ICIAH AND SURGEON OmC^ HOURS: 2:00—4 f0$ I 1.06—n :90 Dally At $7U W. 26th Street Tel. Cnwf«rd Uit At ISIS W Cermsk M. l*. m p. m. Tel. Canal tieS Wednesday at>4 Sunday by appointments onlv ResJdenee Tel.t trawferd »440 Jf no answ«r—Call ' A malin >T»Q Ako hočete imeti na svetovno situacijo pravilen upogied, cita jt« Proletarca. iimaiiiiaiiaaaaaaiaiaaaa« " Prta slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, r Clceru in Bfrwynu. m r ■ " P«rkview ■.nundrT 11o.! H FRANK CRILL in JOSEPIf KOZDR1N, lastnika ' ■ Fina postrežba — Cene smerne — Drlo jamčeno ■ ■ Telefoni: CANAL 71tt—TITI * ? 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO, ILL. * ■ i » ■ \ Vugotlav Weekly Dtvoted to the Interest of the VVorkera OFFICIAL ORGAN OF Jugoalav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, OUGANIZATION CO-OPERATIVh COMMON WEALTH NO. 1616. Publiakad Weekly at 2301 S«. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL , August 31, 1938. VOL. XXXIII Labor Omnia Vineil BY Elit:ENE V. bEBS The follow*ng i» part of a greeting p en t hn Kuyene V. Debs for tkr Labor Day Souvemer published bg tke Boston \ Central Labor Union in September, lit95. Debt wrote (Ai« greeting in his celi m Hoodstock Jati wkere he was servinn a srntenre for Mcontempt of court." I vvould hail the day upon vvhich it could be truthfully said, "Labor conquers every-thing," with inexpressible grat-ification ... It ia one of those happy ex-preasions which embodies quite as much fancy as fact. The time has arrived for thoughtful men identified vvith labor—by vvhich I mean the laboring classes — to inquire, what does labor conquer? or what has it conquered in all the ages? or what is it now con-quering? If by the term conquer is meant that labor, and only labor, removes obstacles to phys-ical progress — levels down mountains or tunnels them — builds railroads and spans rivers and chasms vvith bridges —hews down the forests—digs canals, transforms deserts into gardens of fruitfulness— plovvs and sovvs and reaps, delves in the mine for coal and all the precious metala—if rt is meant that labor builds all the forges and factories, and all the railroads that girdle the vvorld and all the ships that cleave the waves, and mans them, builds all the cities and every monument in all lands— i say if such things are meant when vve vauntingly exclaim, | redeeming povver. I vvrite from Loyalist Spain Is Holding Its Ovvn Tho Loyaliat government in Spain neglected to become a corpae at the time when England and Italy expect-ed it to do so. As thia delaya the ap-plication of the Britiah-Italian agree-ment, it ia diaconcerting to the ruling atatesmen o f thoae countries. It is surpriaing, also, but not dia-concertinir, to a great many other folks throughout the vvorld who fear-ed the vvorst when Franco'« forces made their way to the sea and divided the Loyaliat territory. It looked like the beginning of the end, but the Loyalists have made an aatoniahing comeback. They have balled up Pranco's military plans. There ia atill Our Doings Here and There By Joseph Drasler Corn-roaat Planned THIS CRAZY PROFIT SYSTEM! People Suffer lnsecurity and Poverty Because They Produce Too Much j»y LLIOT JANWAY.— Federated Press Financial Writer August 1, the cotton farmeraj ous twentie.», und if the rise were to out among the maples moonlit night roasting com and marshmallowa—Um. Boy! Oh, Boy! Let me at iti If you will but reserve that Priday night, September 9, you can join the fun with the Social Study Club out at Hlat and Deaplains. We have enough private cars lined up to transport all who wish to go. We will leave from the Center. I mcdical aupplies for Loyalht Spain. ""I — «<-> . ^nK »rnp J* «* S* ^ - t .monir th, m.pl«. »nd u.k. un „, „,.„. „„ A,n,nc,„ Rel,ef'h" "op .. needed. Forth.n.t.on. Ship to Spain .o.ded w,h . c.,,0 o, I H?TLSS r^crnmi;nl7nt^°:„th«e, u *.....- ssis^zn .. „ , .„. m _ i . Tha nevv 12.00u,i)UU-i>ale crop is L«y.l,at Spa.n. rhe cargo ^ than were last year's boom of the foilowmg article. of whkh * Jonaumption Spain »s in urgent need flour -hoes, ance of our cotton cloth, dried milk, bandages, • san aaa abaorbent cotton, dried fruit, soap,leonauming more than the 6,560,000 dried peas, coffee, rice, sterilized l^auze, sugar, adheaive pla.ster, ether, tins of fish, Qqinine Sulfate, and HIHHHH^H Hi othei a quick and eaay culmination in favor! come along too, in fact, we urge our . ^ of the Fascista now appeara to be out members to invite their friends. The y ' likely for our September of the reekoning. more the merim meeting Frank Zaiti, editoi of Nil This affair is not limited to our no telling how the war will end, but membera only. We want to see others EUGENE V. DEBS dismal, where vvives and children moan like the night vvinds and sob like the rain . .. No! Conquerors rule—their vvord is lavv. Labor is not in the condition of a conquerer in the United States . . . Why is it that labor does not conquer anything? Why does it not assert its mighty povver? Why does it not rule in Con-gress, in legislatures and in courts? I ansvver, because it is factionized ... VVill it always be thus un-mindful of its povver and pre-rogatives? I do not think so. Will it always submit to de-gradation? I protest that it vvill not. Labor has the ballot. It has There may be many reaaons for the comeback. One definite reason is evidently the morale of the Loyaliata. The correspondent of the Chicago i)aily News p«ys trlbute to their te-nacity and quotes one of their lead-ers as saying, "The men'» hearts are the real fortificationa, and they have the hearts.'1 The correspondent of the New York Times writes, "Even neu-tral observera can testify to the re-markable špirit of the Loyaliat troopa." Under the defeats vvhich had pre-vious!y been sustained, k would not have been remarkable if their špirita had flagged. On the contrary, they seem to have higher špirita and more determination than ever. They are fighting for their country, against Ku.sc is m and against invaders from other countries. That they should have higher patriotism than alien Italians, Moors and German ia most natural. The murder of noncombatant men, women and children by the rebels o.ntinues the latest atrocity being< m ^ tQ br|nf4nf bombing of Barcelona and two coast-, home the bacon from ^^ too It al vilages It »s well known.that the vefy much wHhjn ^ reaJm of Loyalist refrain from indulgence in It will do wonders to your being j uM to get out mto the forest in the evening, gay, e«Y*fTee and mentally re)axed, saying nothing of the lus-cious, juicy, cobs of com we'll Uke along. Why, that'« better tonic than the doetor can give you any day. So, be sure to mark a circle around the date on your calendar. Cic.ro BowUrs Win Their Way to Dstroit The Chicago distriet playoffs of the National SNPJ Ballina Tour-nament wour*d up at the Center courts after three hectic evenings of close bowling with the Cicero team composed of J. TkaUr, F. Zaits and J. Sprokar. emerglng the vietors and now scheduled to do their stuff in the final playoffs in Detroit during the Labor Day week-end when the big SNPJ affair geta under way. Eight team« entered the playoffs all "old-timers" at the Center courts. The winners are star performers, everyone of them, ao we expect to see tarec, and his wife will have an interesting report to make on their European trip. Da tet to Rememb*r September 11. Sava'* Picnic at Kobalt in Clarendon Hilla. hales that went into our clothing and house textiles laat year; national income has fallen too low. There is no chance of our exporting the 6,800,-000 bales that went to prosperous foreign customers last year; the "re- be concentrafed upon those seetions of the South whose population lacks even the most elementary cotton goo Js, our cotton consumption could rise impressively. Moreover, with any recovery in the national income, the lovveKt econcmic strata in the South wouM naturally migrate from their miserahle sub-marginal cotton farms and get jota in industry. Philco Products on "Unfair to Labor" List JBROOKLYN. N. Y,—In support of 10,000 union men and women locked out of their jobs on May 1, 193«, by cession" hai» become world-wide. Ac- the Philco Radio & Television Corpo-cordingly, August, 193», is bound to ration in Philadelphia, the United stili DUBINSKY IN PARLEY WITH JOHN LEWIS David Dubin.Hky, president of the International I*dies Garment Work-ers' Union, who is s**ekin»f a new basis for settling the war between the AFL and the CIO, conferred secretly with John L. Lewis, CIO chairman, last week. Peace Plana Talked? The ILGWU has hinted that it will not particij>ate in the first CIO con-stitutional convention, tentatively see the country saddled with a greater surplus than the present one. And of course, large unconsumable surpluses mean falling prices. In the South, falling prices mean more debt, more p«?llagra, more chikl mort*lity, less consumption of goods and, in-e v i t a b I y, more unemployment throughout the rest of the country. Markets Gone no Japan is bankrupt, and can longer take our cotton. India has become industrialized and no longer needs textiles from England made with American cotton. The rubber-and tin-exporting East Indies are stagnant and also unable to import British cotton textiles. England is succumbing to depression, and cotton surpluses are piling up at her mills. There is no- available foreign market left for our cotton surplus. The only answer to the problem scheduled for September or October, to set up a permanent national rival must b* *°und domestically. If nato the AFL. but the union's executive income were to regain the Electrical, Radio and Machine Work-era of America have put Philco pra-ducts on the "unfair to labor" list and have called for a national boy-oott of Philco radios and air-condi-tioning units. Employees locked out when Philco closed its plant and moved away, rather than renew union agreements, HM«»b«ra of the UER A MWA (a CIO affiliate) and of the International Brotherhood of Teamsters (an AKL affiliate). The lockout ended 6 years of sue-ce.ssful contractual relations at Philco, beginning in 1933. Officials of UER & MWA attribute the sudden change of attitude toward unions to a shake-up in Philco management personnel. VVhile calling for a nation-wide boycott of Philco, the union at tke same time instituted a series of gpe-cial boycott campaigns, starting with Philadelphia, and with the New York City-Northern New Jersey area now "labor conquers everything,M no one will controvert the de-claration ... But vvith all these grand achievements to the credit of labor, hovv stands labor itself ? behind prison bare, the vietim of a petty tyrant. My erime vvas that I sought to rescue Pullman slaves from the grasp of a mon-ster of greed and rapacity. I think a day is coming vvhen Having subdued every ofcstacle LABOR OMNIA VrNCIT vvill change conditions. I hear the slogan of the clans of organ- l be- to physical progress, vvhat is its condition? Thc ansvver is hu miliation beyond the povver of jzej labor. It cheers me. exaggeration ... j ijeve with the poet that To hevv and dig, to build and repair, to toil and starve, is not conquering in any proper sense of the term. Conquerors are not thia barbarous practice. The rebels have earned the contempt of all the decent people of the world. —li* in May to make one more ef-. fort to bring peace between the two factions before deciding definitely vhether to bolt thi* CIO, rejoin the j federation, or remain independent. It va.i this aetion that made it ap-pear almost certain that the subject i of the conference was the prospects for p4*ace. $80,000,000,000 peak of the proaper-< added. IM'" ARCHLICHT Mini........ MIUMUKEE FULL OF EXCITEMENT WHEN CORRIGAN LANDED Milwattkee, Wls. — I never saw more cars mnd people at the Milwau-ket county airport, located on Lay-ton snd Howell Aves., then the Sun-day Corrigan landed here. For hours before his arrival, thousands of people from all around the rural part of much truth, as well as much wisdom. Emerson's writinifs are, without doubt, a work of real genius and deep sound thinking. When one reads him, one is inclined to think along with him. And deep sound thinking is a good tonic for most of us, or rather, Mihraukee, and the city as well, had I should say, for all of us. eagerly gmthered to see this new air Ralph Waldo Emerson, was born hero. Children m well as grown-up« in Boston, Mass., in 1803. His father seemed to b« enthusiastically thrilled was a New England minister, and w*> about getting a glimpse of this man,' are informed in Emerson's biography Corrigan. that Emerson sttended school at the There was waving of hands and »K«* of two. In 1825 he entered Cam- shouts of joy from almost every hridge Divinity School, and in 1829 throat Even the tiniest of fellows ** was appoirrted minister at Old Killed.....*................... 2,116 Wounded.................... 6,830 Building* destroyed ... 263 One-half of the killed were children; 683 of them women, the re-mainder men. The Mayor said, furthermore, that if any of the visiting joumalista doubted the statistics and the charts, he was at liberty to make an investi-gation on his own account. Lista of the killed and the wounded, their names, the places where they were killed, all neceasary information would be placed at the journalisfs disposal. The Mayor expressed read-iness to accompany the newspaper-men to the bombed areas in order to demonstrate that, wrth the exception of one čase, vvhich he cited expresaly, the Fascist attacks were direeted ex-clusively against the civilian population.—Spanish Information Bureau. tent, perhaps, amons: the poverty-ridden and terror-stricken coal towns in Pa., then elsewhere, there is much to be proposed and discussed at this conference. Two Ntw Membera Accepted; Report of Delegatet to State Convention Heard At tke Meeting of Branck 1 CALVERTS SIGN CONTRACT The contract just *igned by Calvert Pittillor* OorT*ort»tt«p the Amer- ican Federation of Labor should help stabilize employment throughout the v**ar for its «'mployees at both its Marvland and Kentucky distilleries. Thc contract calln for 40 hours em-ployment a week. 62 woek« a year, time »n;l one half for overtime, one week's vacation with pay and con-tinuation of Calvert's educational program whereby the company pays 50^ of the cost of technical courses which an employee may choose to study at accredited schools. An unusual featufe of the contract We make frequent reference to our Slovene Labor Center. This is done because we are interested in the institution and because we want it way into the night, someone is alwayf in attendance at the Center. Thu«, we are able to properly care for tke visitors and acquaint them with msny to be known for what it is and what of our good comrades and friends. It it does. It is not necessary to repeat used to be so difficult before we had what has often been said about the this gathering plače, because it vu netit oulwat<1 appcMiance. Tod*>, I | iiKonvenien-t to teke the people into merely wish to relate that the Center private homes and stili it wks neces-has been buzzing with activity during sary to take them about. Often times, the pa«t couple of months and that | our guests were disappointed becanM the bsllina courts in particular, have of our inadequate facilities and • . . . _ _ ..__««.1»«. i provides that each employee with the In a short snappv meeting marked ! r i »u ^ .u ^-.i-.i^ r companv for three months may take the initiation rf two new mem- • . n- routine business was! *n ^aminat.on »n d.stiinng practice ____ _____, _____________ heard report., from th* f*8?** of wh.ch automatically hours. (>f Course, there may be some 1 entitles him to a pay boost of 25 per cent. didn't hesitate in Uking part in this form of greeting. There were ap-proximately a hundred or more police on duty, who preserved and maintain-ed order, keeping the crowds from eruahing through the fences where they had lined up hour« before the "wrong way flier" was due. I had a fairly good glimpse of Corrigan and that'a just about all. But, neverthelesa, my impression of him was vividly shaped in that one split moment. He ia, I muat say, a really likable young man. His smile is genuine, and I firmly believe that nothing on earth could erase it—at least not for the present. To me, this "wrong way flier" appeared as a shy, modest, and indeed,>ery sensible and unspoiled young man. And I'm sure my judgment of his character can't be wrong. It waa a great day for those of us who live near the airport. Yes air-ee. Never, had are experienced a greater thrill. Cm • Rti MAn Evening at Home," was the title of Joaeph Drasler's article In the last iasue of Proletarec. This article North Church in Boston. But in 1832, he broke away from the church because of hh advanced religious out-look. It was than that he spent his time in philosophical writing and in lecturing. He created quite an ec-clesiastical sensation in regards to his views on the impersonality of God. He published his first volume of Es.«ays, in 1841, and the second volume in 1844. His Poems and two col-lections of lectures were published in 1«46, "The Conduct of Life" and "Society and Solitude." After a brilliant and interesting career as an author and philosopher he died in 1882, at the age of 79, Allow me to ouote here a few para-graphs from Emerson's work», and judge for yourself ff I exaggerate when I say he is a man of much truth and wisdom: "Isrnorance is the curse of the race," Emerson said. To me, nothing seems truer than this. Again, he states: "Very few people diacover themselves during their lives. Our power* are given to us to help carry out the plan of the universe. The fact is, we do not know what we can do until we WAR COSTS During the year 1938, between fourteen and fifteen billions of dollars are being spent on armamenta. This is the priče of war and the priče of a peace which is only an armistice. War armaments are now approxi-mately aix times the amount paid in the year before the last World War. The shipyards are full or ships of war in varying degrees of completion. National budgets deal with arsenals, munition plants and plane factories. That we will spent during the next year from $1,200,000,000 to $1,600,-000,000 on arms, is a conservative estimate. And in the midst of all, millions starve for want of food. by the initiation bara, the regular routine business Aas transacted; we our four delegates to the State Convention of the Socialist Party; the Cook County delegates; and followed this vvith a lenghty discussion on Party problem.4, issues, and the general situation. A committee was elected to canvas business places in the local territory for donations of food, clothing, and been full of life during the past two vveeks. It seems that this šport is en-joyed by young and old of both sexes. It is beneficial to the individual for the exercise and the outdoor air one is able to indulge in. The ballina courts are then, a desirable asset to the institution and attract consider-able attention. Because the days are getting shorter, some arrangements should be made to accomodate tho^e people vvho are not privileged to use these courts during the day-light meeting plače for the progreaihrt elements. So in this too, the Center fills a much needed spot. A LAST REQUEST Judge—Before being hanged, have you a last request to make? Barber—Yes, your honor; I'd like not doing it because of objeetions to putting up a lighting sy*tem, but it seems to us that it vvill have to be done sooner or later any-way, so vve might just as well con-sider the problem right now. Those vvho are agitating for these lights are a selfish at- to »have the prosecuting counsel just once. SLAVE DRIVERS "Mrs. A. cut m,y jhi\i to $S after 1 had been there only tiro treeks — and told me to comider mf/self lucky." l titude but rather to promote the in-terests of the institution and to use this as a means of drawing others into our midst. It is hoped then, that the Directors of the Center vvill take care of this matter at their next meeting. impreaaed me deeply, and I want to have been tested. We allovv the yeara make some comment on it. It is in- to slip by, hoping that aomething vvill deed a very true fact, as comrade happen. Self d»scovery i« a very slovv 4 ' " many great process, and if you ever 'expect to Draaler states, that so men's minds lie betvreen covers of baoka, vraiting patiently for us to ex-plore and make acquaintance vvith them. I tdo, have long and thorough-ly explored the philosophical arritings of Emeraon, and In them diacovered and if make anything of youraelf, you vvill have to come out from behind your sense of your ovvn good-for-nothlng-ness, and learn to believe in your-self. Nothing else vrill save you. Many of ui practically hypnotise ourselves by the perpetual auto-auggestion that vve can't do this and we can't do that, that vve lack the ability to achieve, and there is no use in trying. Why not hypnotise yourselves into the be-lief that you are victory-organiaed-and can. The most important thing after finding yourse!f is to be ready to make the most of your discovery." One could go on and on with these philosophical arritings of Emerson. The above paragraphs of quotation in order to be of any value need your deepest concentration — otherwise, they can be practically meaninglesa. VVelcome 1 It ia indeed pleasant to see D. J. Lotrich'« column again—the "Searchlight" Yes, the appendix can certainly be a most troublesome thing., I know from personal experience having spent exactly seven vveeks at the hoa-pital just about three yeara ago. Loviš« B. Juraejr. Not only do vve have the ballina courts and the neat lawn, and flowers and shrubs for useful purposes, but a vvhole lot is said and done in the lovver quarters of the Center vvhich is beneficial to us. For instance, vve have the privilege of dtscussing important topics, such as unionism, labor politics, nevvs and views and even comics. We have heard any number of heated discussions about the purge in Russia. John Lewis and his CIO unions are on the schedule every day and the relationship betvveen the CIO industrial unions and the AFL erafts, is often spoken of. Some of our folks eager1y await the news commentators who bring us the stories of the con-flicts, social, economic, and political, and particularly the daily results of the Spanish War and the Cxecho-slovak stand against Hitler and the Nazis. At times, we listen to non-sensical productions such as Amos and Andy and once in a vvhile, the radio even blasts out regular jazz music. Often times one gets an op-portunity to sharpen his wiU and thinking ability by getting into a card Kame and once in a vvhile into a little *quabhle about meaningless things. All in all, the »Slovene tabor Center is the center of life and activity for which it was intended, and it is our urgent desire to see more and more of thia life and activity. One other important value in addition to those already listed, can be attributed to the Center and that is, because of these activitiea, it has become the stopping plače for practical-ly all out of town visitors. During most any part of the day and even For nearly a vveek novv Europe hai another war scare. Hitler demandf and insists that Czechoslovakia meets the demand of his German stooget. His purpose in doing that is to weak-en the Czech Rep. and thus have an easier road towards the wheat fiekis of the Ukraine. It is surprising how tolerant and rcasonable the Otechs have been. They have made concet-sion upon concesaion to the leaderi of the Sudeten Germans. They have met vvith them and listened to them. Hovv much farther the Czech leaderi can go and stili keep the Republic in-tact is problematical. One thing i« certain, that the Germans have been everything but reasonable; that they make their demands and insist on them and coerce the inhabitants into believing that their program is juit and right. If Hitler vvould make aa much of a concession In his demand« as the Czechs have in their desire to avert an open armed conflict, and if Hitler and his agenta vvere willing ta show some good vvill to the Csechfc there vvould be no . tension over Europe because the minority problem will then have been solved. Hitler i» thereby playing the game of all for me and none for you. Soon he wiD find hovvever, that his game cannot last forever. In the meantime, it i* poaaible that he may strike with kil iron hand after vvhich you can jost watch the smoke in Europe. Your English Complement, Compliment — F**" quently misused because of the »in>| ilarity of spelling. "Complem*"4 means full number or quantity; • complete set. As a verb, it means to supply a deficiency. A "complin»*Bt is a formal act or expression of courtesy; a delicate flattery. Aa • verb, it means to flatter, to conpzta-late, or to praise. Cold Wtv«—The expression U by the United States vveather burea« to deseribe vveather conditions. often is used incorrectly in n«^ papers and in general converrtti« The requirements for a "c<>w ^JT vary vvith the season of the year. tvveen December 1 and March 1»,» slusive, a drop in temperature of t« dejrrees during a 24-hour period to minimum of zero or lovver const tu _ a "cold wave." From March 1« £ November 30, inclusive, • wave" exL«ts when the tempera«^ falls 20 degrees during a period to a minimum of 1® def^ or lovver.