iMnmjinizvoricEKi Črniški ^J Dragi Marijini otroci! ] Imate kaj radi svetnike božje? Gotovo časti • vsak izmed vas svoiega svetega patrona. Po neka-terih duhovskih hišah imajo navado, da si izbero vsak mesec posebnega svetnika, kateremu se pri-poročajo v vseh potrebah in ga kličejo na pomoč v tistem mesecu. Kaj, ko bi izbrali tudi mi za mesec julij in avgust posebnega priprošnjika našim Mari-jinim vrtcem? V misijonskem koledarčku za mladino čitamo pod 31. julijem Ignacij Lojola, spo-znavalec. Ta bodi naš patron za prihodnja dva meseca. Boste že videli, zakaj. Poslušajte o nje-govem življenju. Ignacij (Ognjeslav) je bil rojen leta 1491. v gra-ščini Lojola na Španskem. Oče, visok plemenitaš, je poslal mladeniča na dvor španskega kralja, da bi služil kralju z drugimi plemiči. Ignaciju pa ni ugajalo življenje na dvoru; hotel je postati vitez-vojak in si v vojskah pridobiti slave. Zapustil je torej dvor in odšel mcd vojščake. Radi velike hra-brosti in srčnosti je postal v kratkem stotnik (ka-petan). Francozi so tedaj udrli na Španko, Španci so se pripravili v bran. Mesto Pampelono so utrdili za silo in se branili v njem. Ignacij je osrčeval vo-jake in se vedel zelo pogumno. Sovražna krogla ga je težko ranila na nogi. Prenesli so ga na rojstni grad. Vcč časa je bil bolan. Da si prežene dolgi čas, začne prebirati pobožne kniige. Ko je prc- 88 — čital življenje Kristusovo in svetnikov božjih, je spo-znal do dobra, da je ustvarjen le samo za to, da služi Bogu. Zglcdi svetnikov so ga navdušili za službo božjo, v srcu se mu je vnela goreča želja po svetem življenju. Ponoči je vstajal in objokoval kleče pred podobo Matere božje svoje grehe in pri-segel njej in njenemu svetemu Sinu večno zvestobo. Neko noč se mu je prikazala sveta Devica z de-tetom. Ko ozdravi, se napoti na slavno božjo pot k Materi božji na gdro Montserat. V Pirenejah je slavna božja pot, kamor hodijo Španci častit svojo ljubo nebeško Gospo. Poleg lepe in velike cerkve je ondi slaven benediktinski samostan, V tem samo-stanu opravi Ignacij pri nekem pobožnem starčku dolgo spoved. Po spovedi podari svojo dragoceno obleko nekemu ubožcu, svoje orožje pa nese v cer-kev in ga ondi obesi kot dar pred oltarjem Matcre božje. Celo noč potem prečuje v pobožni molitvi. Iz te cerkve odide v mestece Manrezo. V tamošnji bolnišnici streže bolnikom in živi zelo strogo. Iz bolnišnice se umakne čez nekaj mesecev v neko jamo poleg mesta. Tukaj se posti, veliko moli, ob-jokuje grehe in šiba vsaik dan svoje telo. Hudobni duh ga pa silno nadlegujc s hudimi skušnjavami. Poloti še ga velik nemir. Boji se, da ni svojih spo-vedi opravil dobro. Čuti se zelo zapuščenega od Boga. Ko te preskušnje prestane, mu podeli Bog veliko nebeških tolažb, razodenj in prikazni. V manreški jami spiše Ignacij knjigo o duhovnih vajah. Začne pa tudi z besedo učiti ljudi. Njegove govore ljudje radi poslušajo, in grešnUci se izpreobračajo. Tudi nevernike bi Ignacij rad izpreobrnil, zato se napoti v Sveto deželo. Vrne se potem in sklene postati duhovnik. Star jc 33 let, a zna samo pisati in čitati. Zatorej začne z malimi dečki obiskovati latinske šole. Gre potcm na visoko šolo v Alkalo. Poleg svojega učenja veliko moli, streže bolnikom in uči otroke katekizma. Zaradi gorečnosti v skrbi za zveličanje duš mora prestati veliko neprijetnosti in zasramovanja, je celo zaprt. — 89 S Španskega se napoti na Francosko v Pariz. Zbere devet sošolcev in napravi ž njimi 1. 1534., na praznik Marijinega vnebovzetja, obljubo devištva in uboštva. Hoče s temi tovariši med neverne Turke v Sveto deželo. Zaradi vojske pa ne more odpoto-vati. Ignacijevi tovariši postanejo mašniki. On sam se pripravlja v tihi samoti 18 mesecev z molitvijo in postom na svojo prvo sveto daritev. Opravi jo v Rimu v cerkvi Matere božje. Njegovi tovariši se porazdele po raznih mestih, da opominjajo učence visokih šol k lepemu krščanskemu življenju. V bol-nišnicah strežejo bolnikom, živijo od miloščine, po-učujejo otroke in pridigajo pokoro po javnih trgih. Ignacij gre z dvema tovarišema k svetemu očetu, ponudit se v službo. Papež jih sprejme in jim na-roči, naj poučujejo mladino in prirejajo svete misi-jone. Leta 1540. potrdi papež Pavel III. pravila, ki jih je napisal Ignacij za svoje tovarišc. Tako se je začel red jezuitov ali družba Jezusova. Za časa sv. Ignacija so bili zelo žalostni časi. Ljudstvo je bilo nevedno in slabo poučeno tudi v \ krščanskem nauku. Zaradi tega je bilo vdano raz-nim pregreham. Krivoverstvo se je širilo po raznih deželah. Ignacij je bil izvoljen od Boga, da pomaga s svojimi tovariši katoliškemu ljudstvu. Družba Je-zusova se je vedno bolj širila in rasla. Ignacij je postal njen poglavar ali general. Pošiljal je svoje tovariše na vse kraje Evrope, pa tudi med pogane v Azijo, Afriko in Ameriko. Gledal je, da so cerkve lepo zaljšali, da so poučevali otroke V krščanskem nauku, da so pridigali odraslim Ijudem in ljudstvo spodbujali k vrednemu in pogostemu prejemanju svetih zakramentov. Ustanovil je Ignacij veliko za-vodov, gimnazij, sirotišnic in zavetišč. Njegov izrek je bil: »Vse v večjo čast božjo.« Zato je tudi pri vseh svojih načrtih zaupal v pomoč z nebes. Potem ko je bil pretrpel veliko hudih bolezni, je čutil, da se mu bliža smrt. Noč in dan je hrepenel, da bi kmalu gledal Boga. Dne 31. julija 1556 se mu je njegova želja izpolnila. 90 — B ' Uro po solnčnem vzhodu je uprl svoje oči proti nebu in izgovoril presveti imeni Jezus in Marija in mirno v Gospodu zaspal. Že v življenju, posebno pa po smrti, ga je Bog poveličal s čudeži. Dragi otroci! Sveti Ignacij je zelo srčno častil Mafijo. Molil je rad pred njeno podobo, romal na njeno božjo pot, v rijeni cerkvi imel svojo prvo sveto mašo. Red, ki ga je on ustanovil, z vso vnemo še dandanes širi češčenje Matere božje in posebno Ma-rijine družbe. Zato bomo prosili ta dva meseca sve-tega Ignacija, da nam izprosi pravo pobožnost do Marije, da nam izprosi milost, da vstopimo vsi v Marijino družbo in da vztrajamo v nji zvesto do konca. Pa še nekaj! Sveti Ignacij je posebno prir poročal neko duhovno v a j o , ki je tudi vam otroci zelo potrebna in bo koristna. Mogoče vam je znana ta-le zgodbica: Neka žena je imela posestvo, ki je šlo rakovo pot. Gre k ne-kemu puščavniku in mu potoži svoje razmere ter ga prosi, naj ji da kak nasvet. Puščavnik ji da malo ijkatlico in ji naroči, naj obišče s to škatlico v rokah vsak dan večkrat vse prostore svoje hiše, Žena* na-pravi, kakor ji je naročil puščavnik, Ko grc zgodaj zjutraj ali pozno zvečer po svoji domačiji, zapazi marsikaj. V kleti zapazi, kako si cvrejo in pečejo dekle brez njene vednosti. Na kašči zapazi, kako ji hočejo odnesti tatovi cele vrečc pšenice. Zdaj spozna, odkod to, da gre z njenim gosppdarstvom vedno slabše. Potrudi se in gleda bolj na svoje posle. Otroci Marijini! Kako gospodarite vi s svojimi dušami? Ste li vsak dan duševno bolj bogati ali pa bolj ubogi? Glejte, rad vam bi dal tudi jaz škat-lico, da z njo pomorete svoji duši. Škatlica se ime-nuje: vsakdanje izpraševanje vesti. No-ben večer ne pozabite, da si dobro izprašate svojo vest. Pojdite v duhu spet po vseh krajih, koder ste hodili čez dan; pomislite na osebe, s katerimi ste govorili; na dela, Jci ste jih opravljali. Preglejte vse ure dneva, vse misli, vsa svoja nagnenja. Pojdite zvečer po večernr molitvi s škatlico izpraševanja - 91 vesti v duhu po delu celega dneva. Poglejte, kako je bilo zjutraj z vstajanjem. Ste vstali v pravem času? Stc se li sramežljivo oblekli^ Kako je bilo z jutranjo molitvijo? Je-li bila kratka, površna, nemarna? Ste molili pred jedjo, po jedi? Kako je bilo po poti v šolo? So bile naloge spisane? Ste se naučili to, kar vam je bilo naročeno? Ste dali mir v šoli? Ali ste se po poti domov lepo vedli? Ste bili li prijazni s prijatelji in prijateljicami? Se niste mogoče zmerjali, pretepali, metali kamenje? Ste li opoldne molili? Ste lepo opravili domača dela, ste že pri prvi be-sedi ubogali starše? Kakšni ste bili z brati in sc-strami čez dan? Ste ubogali starejše, ste bili pri-jazni z mlajšimi? Če se vam je delo sponeslo, niste bili mar prevzetni, nečimerni? Če se vam je kaj po-nesrečilo, ali niste bili preveč malodušni? Kako je bilo s plevelom nevoščljivosti, lcnobe itd.? Ko ste tako dobro pregledali vse svoje delo preteklega dne, ne pozabite na kesanje. To mora biti po vsakem izpraševanju vesti in pa trdni sklep, da se želite z božjo pomočjo poboljšati. Opravite molitvico kesanja prav pobožno! Dobro je tudi, če kar s svojimi besedami poveste Bogu, da vam je žal, da ste ga žalili, in da ga prosite prav lepo odpu-ščanja. Sveti Ignacij si je vsak dan večkrat izprašal svojo vcst. Svojim tovarišem je določil, da si morajo pred kosilom in po večerni molitvi izpraševati svojo vest. Prepričan sem, da si tudi vi, dragi čitatelji »Angelčka«, izprašate vsak večer svojo vest. Če ste to morda dosedaj nemarno opravljali, prizadevajte si odslcj, da boste to dobro izvršili. Naš patron sveti Ignacij naj nam bo — julij in avgust — zgled goreče ljubezni do Marije in pa dobrega vsakdanjega izpraševanja vesti. Prosimo ga, naj nam izprosi milost od Boga, da ga bomo vsi v tem posnemali. Dragi Marijini otroci! Na svidenje drugič! Z ljubim Sinom vas blagoslovi — devica Marija! 92 —