Madame la Comtesse de Lucy ' '' - _ Markljev zlatnik Nekaj let pred francosko revolucijo — Gospod, vi mi prinašate nesrečo! 1. 1789. je žalostnega in mrzlega zim- — Zakaj pa tudi meni ne ponudiš skega večera ubog deček, ki je proda- svojega blaga? jal šivanke, postavil na nekem pari- •— Zaradi tega, mu je Avgust odgo- škem bulvarju svojo prenosno oma- voril vljudno ter pri tem pogledal kra- rico. Tedaj Pariz po sončnem zahodu sni kožuh neznanca, ker se mi zdi, da še ni bil tako sijajno razsvetljen kakor ne krpate sami svojih oblek. dandanes. Zato je bilo le malo ljudi — Kaj pa zato? No, daj mi šivank na cestah, in svečica, ki jo je bil pri- za tale novec. žgal mali trgovec, je privabljala le ma- 10 radovednežev in še manj kupcev. ____v Zato je otrok, da bi vzbudil pozornost |>\ ¦ / mimo hitečih, ker ni vedel nič bolj- .^ r -. '. ,\ / šega, začel prepevati veselo pesem, ki i > RB^\ r/ / se je je bil spomnil. Seveda pri tem ma- " ^flr tiS //\\ 11 prebrisanec ni pozabil na prodajo, in *Hiik At. y(\ po vsaki kitici je na vse pretege hvalil . JKi - i\ /H* n [ k svoje blago. Ta zvijača mu je poma- ^tfHBftL ! 'm.'"\ /T,V-'' gala, da je prodal že nekaj škatlic ^^KR^^L <».\'\\.*< Jtfk^ii'] i^ igel, toda izkupiček je bil tako majhen, ^PH|^^B^^iIi/'/'''^*?t>J! I da je komaj zalegel za svečo. Dečko ^^jf^Kf^^^tt^. a^H^^>. i pa kljub temu ni obupal: prepeval je ^BH|^H \ 'U/X '^^^^^. IV naprej in hvalil svoje blago. _ -^^^^B-^ ^^^^ ^l^^^^ Mlad gospod v lepem kožuhu je pri- ^^^^^B /' ^I^^^M^^^ šel mimo. Ustavil se je ter se porogal / ^^^^^L~V ^^j^K dečku, rekoč: »Možic, ti pa napačno / ^^^^H ' vj^V1 poješ.« - ^^^^^^k ^^^B »Saj me ni učil vaš učitelj petja«, ^^^^^^B ' ^^B je odvrnil mali pevec in pri tem pre- ^^^^^^^B ^^B kinil svojo pesem. ^^P^I^V^ ^^^ Neznanec se je temu odgovoru na Bg ^^B ' '• ^ ^^k glas zasmejal. mm V ' L ^_ —• Kako ti je ime? je nadaljeval. MB ___^L------------¦ ~~^L — Avgust. flf «W» ^9 — Avgust? In potem še? ^^ ^^ •—• Nimam drugega imena. — Kaj, nimaš niti očeta niti matere? Avgust je vzel denar, ga pogledal — Poznam samo staro ženo, ki skr- pri siabi lučki svoje borne sveče in vi-bi zame in me pretepa, kadar ji ne del> da se mu blešči ziatnik v roki. prodam dovolj šivank. _ Vzemite vso mojo omarico, je — Ali boš danes zvečer tepen? je dejal veselo, in še vam bom dolžan vprašal tujec, ki sc je začel zanimati trikrat toliko. za dečka. — Obdrži vse, je dejal tujec in se — Hm, je dejal fant in prav prijazno tesneje zavil v svoj plašč; glej samo, pomežiknil, to se mi prav lahko pri- da boš bolje prepeval in da te ne bodo peti, ako še naprej klepetate z menoj, Več pretepali. namesto da bi me pustili na miru, da — Gospod, je odvrnil deček, s tem prodam svoje blago. ste ustanovili moje bogastvo. Ali mi Nadaljeval je s svojimi klici ter ne bi hoteli povedati svojega imena, skušal privabiti kupce, toda teh kar ni da bi mogel pozneje najti svojega do- bilo z nobene strani. Neznanec je stal brotnika? v bližini ter ga hudomušno opazoval. — To ni potrebno, je dejal tujec in Avgust je postal nemiren ter mu de- hotel oditi, toda Avgust je prav lepo jal slabe volje: prosil z dvignjenimi rokami. 139 — Marki de Saint-Gervais, je dejal — Gospod, mu je dejal, potem ko mladi gospod ter naglo odšel. sta se nekaj časa pogovarjala, vem, Otrok se nekaj časa ni ganil. Potem da rabite mnogo denarja, da zmagate pa je vzel omarico, odšel in mrmral: v pravdi za svoja velika posestva. Jaz »Ne bom ga pozabil.« sem eden najbogatejših pariških trgov- Prešlo je dvajset let. Revolucija je cev. Prišel sem, da vam stavim vse svo- pregnala večino francoskih plemenita- je premoženje na razpolago. šev v tujino. Med tistimi, ki so morali — Dragi gospod, je odgovoril marki, zbežati, je bil tudi marki de Saint- ki ni vedel, kaj naj reče od silnega za- Gervais. Ko so spet nastopili mirni čudenja, ne vem, kako pridem do tega. časi, se je vrnil v Pariz, a popolnoma — Imenujem se Avgust, je odvrnil obubožan. Zelo se je bil postaral v teh trgovec, ali se me še spominjate? dvajsetih letih. Prišel je nazaj, da bi Marki se je zamislil, toda ni se več si s sodnijsko pravdo spet pridobil spominjal dogodka z malim prodajav- svoja velika posestva, ki so jih bili za cem šivank na bulvarju. Tedaj ga je časa revolucije odvzeli. Toda take trgovec spomnil na zlatnik, ki ga je bil pravde so veljale mnogo denarja, tega dal siromašnemu cestnemu prodajavcu. pa on ni več imel. Zaman se je ob- — Ta dar ste dobro naložili, gospod, račal na stare prijatelje, ki jih je bil je nadaljeval. Z njim sem začel novo nekdaj sam podpiral: obljubljali so trgovino, ki mi je mnogo več nesla mu mnogo, toda dali mu niso nič. kakor prva. In s tem dobičkom sem Nekega dne je ves obupan sedel v potem trgoval dalje. Z delom in vztraj- svojem bornem stanovanju, kar se nostjo sem si pridobil zelo veliko pre- ustavi lepa kočija pred vrati. Izstopil moženje. Prosim, da ga sprejmete, po- j je mlad mož, ki se mu je videlo, da polnoma vam je na razpolago. Saj dol- je bogat. Potrkal je na markijeva vra- gujem vse vam, ki ste me rešili moje ^ ta. Ta je šel sam odpret, zakaj že dol- revščine.« go je bilo tega, kar je bil odslovil zad- Marki je sprejel denar, začel je njega služabnika. Neznanec je najprej pravdo in kmalu je dobil nazaj svoja vprašal, ali ima čast govoriti z mar- posestva, ki jih država še ni bila pro- kijem de Saint-Gervaisom. Ko mu je dala. Danes je njegova rodbina prav ta odgovoril, da je to on, ga je mladi tako bogata, kakor je bila nekdaj. mož ostro pogledal. (Prevedel P. V. B.)